EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.5.2016

COM(2016) 276 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Četrto poročilo o napredku Kosova pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima

{SWD(2016) 160 final}

* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

1. UVOD

Evropska komisija je 19. januarja 2012 začela dialog o liberalizaciji vizumskega režima s Kosovom. 14. junija 2012 je Kosovu izročila časovni načrt, v katerem so bili opredeljeni vsa zakonodaja in drugi ukrepi, ki jih mora Kosovo sprejeti in izvajati v svojih prizadevanjih za liberalizacijo vizumskega režima.

Komisija je sprejela tri predhodna poročila o napredku Kosova v okviru dialoga o vizumskem režimu, prvega 8. februarja 2013, 1 drugega 24. julija 2014 2 in tretjega 18. decembra 2015 3 . Ta poročila so vključevala oceno napredka, ki ga je doseglo Kosovo, priporočila kosovskim organom in statistične podatke o morebitnih migracijskih in varnostnih učinkih liberalizacije vizumskega režima.

V svojem tretjem poročilu je Komisija določila osem priporočil, ki ustrezajo osmim neizpolnjenim zahtevam iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, med drugim tudi štiri ključne prednostne naloge. Opozorila je, da bi moralo Kosovo izpolniti eno od zahtev, preden se prenese na seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, in sicer ratifikacijo sporazuma o določitvi meje / razmejitvene črte s Črno goro s strani Kosova.

Na podlagi rezultatov tehnične ocenjevalne misije na Kosovu 17. in 18. marca 2016 to poročilo vsebuje oceno Komisije glede napredka Kosova pri izpolnjevanju osmih še neizpolnjenih zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima.

Poročilo temelji na dokumentih, ki jih je predložilo Kosovo, poročilih, ki so jih pripravili strokovnjaki držav članic EU, med sodelovanjem v ocenjevalni misiji 17. in 18. marca 2016, informacijah, ki so jih predložili Europol, Frontex, EASO in EULEX, ter statističnih podatkih, ki so jih predložile države članice in jih je zbral Eurostat.

V spremnem delovnem dokumentu služb Komisije 4 sta predstavljena ocena migracijskih in varnostnih učinkov liberalizacije vizumskega režima za Kosovo ter niz ukrepov, ki jih je Kosovo izvedlo od decembra 2015, da bi preprečilo krizo nedovoljenih migracij.

Dialog o vizumskem režimu se izvaja brez poseganja v stališča držav članic EU o statusu Kosova.

2. ZAHTEVE, POVEZANE S PONOVNIM SPREJEMOM IN PONOVNO VKLJUČITVIJO

2.1 Ponovni sprejem

Kosovo na področju ponovnega sprejema izpolnjuje vseh sedem zahtev. Komisija v svojem tretjem poročilu ni navedla nobenih neizpolnjenih zahtev na tem področju.

2.2 Ponovna vključitev

Kosovo na področju ponovne vključitve izpolnjuje vse tri zahteve.

Komisija je v svojem tretjem poročilu navedla, da bi bi bilo treba v celoti izplačati sredstva sklada za ponovno vključitev s poudarkom na nudenju pomoči pri zaposlovanju, ustanavljanju malih podjetij, poklicnem usposabljanju in jezikovnem usposabljanju otrok.

Kosovo je 9. marca 2016 sprejelo uredbo o ponovni vključitvi, ki je dostop do pomoči za samozaposlovanje in ustanavljanje podjetij omogočila za vse povratnike, ne glede na to, kdaj so odšli s Kosova 5 . Ranljivi povratniki imajo dostop do vseh storitev za ponovno vključitev, ne glede na to, kdaj so odšli s Kosova.

V prvem četrtletju leta 2016 so bili do storitev trajnostne ponovne vključitve upravičeni 704 povratniki. V letih 2015 in 2014 jih je bilo do tega v vsem letu upravičenih 336 oziroma 628 (glej razpredelnico 1).

Razpredelnica 1: Upravičenci do storitev trajnostne ponovne vključitve

Vir: Kosovo, 2016.

Od decembra 2015 specializirano svetovalno podjetje nudi pomoč povratnikom pri ustanavljanju podjetij. Tudi občine so znatno povečale svoja prizadevanja za ozaveščanje v lokalnem okolju.

Kosovo je v letu 2016 povečalo izplačila sredstev sklada za ponovno vključitev. V prvem četrtletju leta 2016 je za storitve trajnostne ponovne vključitve porabilo 500 000 EUR (25 %) in se zavezalo, da bo 1,1 milijona EUR (57 %) od tega sklada v vrednosti dveh milijonov EUR namenilo za ustvarjanje delovnih mest za povratnike v okviru dveh programov – Programa Združenih narodov za razvoj, ki zagotavlja usposabljanje na delovnem mestu in subvencioniranje plač, ter prej navedenega svetovalnega projekta, ki nudi pomoč pri ustanavljanju podjetij.

Nasprotno pa se je sredi leta 2015 načrtovani proračun sklada v višini 2,1 milijona EUR zaradi nizkih izplačil v prvi polovici leta zmanjšal na 1,2 milijona EUR. Do konca leta 2015 je bilo porabljenih samo 930 000 EUR (44 % načrtovanega proračuna). V letu 2014 je bilo iz sklada porabljenega 1,5 milijona EUR (72 %), preostala sredstva pa so bila vrnjena v proračun.

Na splošno je Kosovo izpolnilo neizpolnjeno zahtevo glede izplačila sredstev iz sklada za ponovno vključitev s poudarkom na nudenju pomoči pri zaposlovanju, ustanavljanju malih podjetij, poklicnem usposabljanju in jezikovnem usposabljanju otrok.

3. SKLOP 1: VARNOST DOKUMENTOV

Kosovo na področju varnosti dokumentov izpolnjuje vseh devet zahtev.

Komisija je v svojem tretjem poročilu ugotovila, da bi moralo Kosovo dokazati, da izvaja spremenjeno sekundarno zakonodajo o spremembah imen.

To zakonodajo Kosovo izvaja od julija 2015 dalje 6 . Ta zakonodajni okvir uvaja dodatne zaščitne ukrepe za preprečevanje sprememb imen za namene goljufije ter zagotavlja, da osebe, ki so v kazenskem postopku, ne morejo vložiti tovrstnih zahtevkov. Na podlagi veljavne zakonodaje o imenih 7 lahko osebe zahtevajo spremembo imena vsakih pet let.

Vložniki lahko za spremembo imena zaprosijo na podlagi enajstih razlogov, predložiti pa morajo vrsto dokazil o verodostojnosti svojih zahtevkov. Ta dokazila morajo vsebovati izpisek iz kazenske evidence sodišč iz sedanjega in prejšnjih krajev prebivanja vložnika. Priložiti je treba tudi potrdilo policije o nekaznovanosti.

Urad za matične zadeve je ustanovil nov odbor za preverjanje vsakega zahtevka, ki lokalnim matičnim uradom izdaja priporočila o tem, ali bi bilo treba zahtevke za spremembo imena odobriti. Ta priporočila niso zavezujoča, vendar pa se lahko zaradi nespoštovanja priporočil s strani lokalnih uradov sprožijo nadaljnje preiskave. Doslej so bila upoštevana vsa priporočila.

Novi odbor za preverjanje zahtevkov je od ustanovitve izdal 180 priporočil, in sicer 106 pozitivnih in 74 negativnih. V prvem četrtletju leta 2016 se je v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2015 število zahtevkov za spremembo priimkov zmanjšalo za 72 %, število zahtevkov za spremembo imen pa za 69 %.

Kosovo je na splošno izpolnilo ključno prednostno nalogo v smislu dokazovanja, da izvaja spremenjeno sekundarno zakonodajo o spremembah imen.

4. SKLOP 2: UPRAVLJANJE MEJE / RAZMEJITVENIH ČRT IN MIGRACIJ

4.1 Upravljanje meje / razmejitvenih črt

Kosovo na področju upravljanja meje / razmejitvenih črt izpolnjuje štirinajst od petnajstih zahtev.

Komisija je v svojem tretjem poročilu ugotovila, da bi moral biti sporazum o določitvi meje / razmejitvene črte s Črno goro, ki sta ga podpisali obe strani, ratificiran, preden se Kosovo prenese na seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti.

Kosovo je 15. marca 2016 ustanovilo ad hoc mednarodno komisijo za pregled meje / razmejitvene črte s Črno goro, ki je sklenila, da je na podlagi pravnih in tehničnih meril kosovski postopek določitve meje / razmejitvene črte s Črno goro jasno izpolnil mednarodne standarde, čeprav ni zagotovil zadostne ravni preglednosti 8 . 

Na splošno je Kosovo naredilo pomembne korake v smeri izpolnjevanja neizpolnjene zahteve glede ratifikacije sporazuma o določitvi meje / razmejitvene črte s Črno goro. Kosovo si prizadeva za ratifikacijo tega sporazuma do dne, ko bosta Evropski parlament in Svet sprejela zakonodajni predlog za prenos Kosova na seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti.

4.2 Upravljanje migracij

Kosovo na področju upravljanja migracij izpolnjuje vseh deset zahtev. Komisija v svojem tretjem poročilu ni navedla nobenih neizpolnjenih zahtev na tem področju.

4.3 Azil

Kosovo na področju azila izpolnjuje vseh sedem zahtev.

Komisija je v svojem tretjem poročilu navedla, da bi moralo Kosovo spremljati razloge za nizko število odobrenih prošenj za azil.

Število prosilcev za azil na Kosovu je še vedno zelo nizko, saj ga velika večina državljanov tretjih držav obravnava kot tranzitno območje. V letih 2015, 2014 in 2013 je za azil na Kosovu zaprosilo 70, 98 oziroma 62 oseb. Zaenkrat nič ne kaže na to, da bi se zahodnobalkanska migracijska pot razdrobila in usmerila proti Kosovu.

Azilni sistem Kosova deluje in njegova zakonodaja vsebuje bistvene elemente pravnega reda EU na področju azila. V primerih, ko so prosilci po vložitvi prošnje za azil ostali na Kosovu, je Kosovo dosledno izvajalo azilne postopke, določene v zakonodaji.

Tudi število odobrenih prošenj za azil je še vedno skromno: leta 2015 je bila subsidiarna zaščita odobrena dvema prosilcema za azil od 70, leta 2014 je bila odobrena enemu od 98 prosilcev, leta 2013 pa je bila odobrena štirim od 62 prosilcev. V letih 2015, 2014 in 2013 je stopnja odobritev tako znašala 3 %, 1 % oziroma 6 %.

Večina prosilcev na Kosovu ostane en teden in nato pobegne. V letu 2015 so organi lahko izvedli pogovore le s šestimi od 59 prosilcev za azil, saj je drugih 53 prosilcev pobegnilo. Dvema od teh šestih oseb je bila dodeljena subsidiarna zaščita, kar pomeni, da je stopnja odobritve prošenj za posameznike, ki so opravili pogovor, višja.

Na splošno je Kosovo izpolnilo neizpolnjeno zahtevo v zvezi s spremljanjem nizke stopnje odobritve prošenj za azil.

5. SKLOP 3: JAVNI RED IN VARNOST

5.1 Preprečevanje organiziranega kriminala, korupcije in terorizma ter boj proti njim

Kosovo izpolnjuje štirinajst od petnajstih zahtev na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in terorizmu ter zadostne elemente petnajste ključne prednostne naloge.

Komisija je v svojem tretjem poročilu poudarila tri ključne prednostne naloge na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in terorizmu:

-premestitev zadostnega števila sodnikov z ustreznim podpornim osebjem na oddelke za huda kazniva dejanja pri kosovskih sodiščih;

-zagotavljanje dosežkov pri preiskavah, pravnomočnih obsodbah in zaplembah v zadevah, povezanih s hudimi oblikami organiziranega kriminala in korupcijo, zlasti s podelitvijo pooblastila in virov osrednjemu koordinatorju za hude oblike organiziranega kriminala in korupcijo za vodenje multidisciplinarnih skupin v finančnih preiskavah in spremljanje pravosodnega ukrepanja v takšnih zadevah;

-zagotavljanje neodvisnega delovanja organa za revizijo javnih naročil in izvajanje strogih načrtov za zagotavljanje integritete, da se zaščiti neodvisnost tega organa in regulativne komisije za javna naročila.

Premestitev sodnikov in podpornega osebja na oddelke za huda kazniva dejanja pri temeljnih sodiščih

Od julija 2015 je kosovski sodni svet premestil 6 sodnikov na temeljno sodišče v Prištini, s čimer je se je njihovo skupno število povečalo na 18. Sodni svet je premestil sodnike tudi na druga temeljna sodišča: enega v Ferizaj/Uroševac, dva v Gjakovo/Đakovico in enega v Pejë/Peć, s čimer se je skupno število sodnikov pri vsakem temeljnem sodišču povzpelo na vsaj šest. Sodni svet je prav tako zvišal plače sodnikov in začel postopek zaposlitve šestih strokovnih sodelavcev ter februarja 2016 objavil razpis za dodatnih 25 strokovnih sodelavcev.

Skupščina je 24. marca spremenila zakon o sodnem svetu 9 , da bi odpravila predhodno šestmesečno omejitev za trajanje premestitev in omogočila premestitve „za razumno časovno obdobje“. Glede na to, da zaključitev povprečne zadeve traja osem mesecev, je bila ta sprememba ključen element krepitve pravosodnega ukrepanja na področju hudih oblik organiziranega kriminala in korupcije na Kosovu s strani pravosodja 10 .

Na splošno je Kosovo izpolnilo ključno neizpolnjeno prednostno nalogo v smislu premestitve zadostnega števila sodnikov in podpornega osebja na oddelke za huda kazniva dejanja pri temeljnih sodiščih.

Zagotavljanje dosežkov pri preiskavah, pravnomočnih obsodbah in zaplembah v zadevah, povezanih s hudimi oblikami organiziranega kriminala in korupcijo

Med septembrom in decembrom 2015 je kosovski tožilski svet vzpostavil celovit sistem za vodenje zadev, ki omogoča sledenje določenemu številu odmevnih zadev s področja organiziranega kriminala in korupcije, in sicer od preiskave in kazenskega pregona do pravnomočne obsodbe. Sistem temelji na izpopolnjeni podatkovni zbirki, ki deluje kot orodje IT in orodje za vodenje zadev.

Zadeve izbira osrednji koordinator v okviru posebnega tožilstva in multidisciplinarne strukture, ki zajema policijo, enoto za finančni nadzor, davčno upravo, organ za upravljanje zaseženih in zaplenjenih sredstev (AMSCA), upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in oddelke za huda kazniva dejanja pri temeljnih sodiščih. Vsak organ je v to multidisciplinarno strukturo napotil stalne člane, ki polnijo podatkovno zbirko in si izmenjujejo informacije o zadevah. Vsaka izbrana zadeva se obravnava kot ena od prednostnih nalog. Predsedniki sodišč jih morajo takoj dodeliti sodnikom in vsak mesec poročati kosovskemu sodnemu svetu o sprejetih ukrepih in pravosodnem ukrepanju.

Kosovo je v tej podatkovni zbirki izbralo 31 zadev s področja organiziranega kriminala in korupcije. Tožilci so doslej vložili 15 obtožnic proti 54 osebam. V dveh zadevah so bile preiskave opuščene, v 14 zadevah pa preiskave še potekajo. V eni od teh zadev so bile 6. aprila 2016 dosežene obsodbe na prvi stopnji – senat sodnikov je tri obtožence obsodil zaradi korupcije. Glavnemu obtožencu je bila izrečena triletna zaporna kazen in naložene so mu bile tudi druge kazni, drugi obtoženec je bil obsojen na 18 mesecev zapora, tretji pa je moral plačati globo. Glavni obtoženec je bil tožilec v zadevi, povezani s sumom umora, in je bil obsojen zaradi sprejemanja podkupnine. 

Kosovo je 27. aprila 2016 v okviru preiskave domnevne goljufije pri nakupu in prodaji zemljišč v javni lasti v vrednosti 30 milijonov EUR aretiralo šest ljudi. Za vodenje te goljufije, v kateri naj bi sodelovalo 40 ljudi, je bil osumljen pomemben zakonodajalec. Ta oseba se je predala organom 29. aprila 2016. Preiskava se je nanašala na obsežno organizirano kriminalno združbo, dejavno od leta 2006 do danes, in je zajemala organizirani kriminal, pranje denarja, zlorabo uradnega položaja, ponarejanje dokumentov ter dajanje in sprejemanje podkupnine.

Kosovo je napredovalo tudi pri zamrznitvi in zasegu nezakonito pridobljenih sredstev, toda ker ni bilo pravnomočnih sodb, je bil le majhen del teh sredstev zaplenjen. Ocenjena vrednost zamrznjenih, zaseženih in zaplenjenih sredstev je 20,6 milijona EUR 11 . V letih 2014 in 2015 se je vrednost zaplenjenih sredstev povečala s 130 000 EUR na 450 000 EUR. Število sodnih nalogov za zamrznitev, zaseg in zaplembo se je povečalo z 204 na 242.

Še vedno obstaja vrzel v sredstvih, prenesenih na AMSCA. V letu 2015 je bilo na ta organ prenesenih le 18 % novo zaseženih sredstev, medtem ko jih je bilo v letu 2014 prenesenih 37 %.

Na splošno je Kosovo izpolnilo zadostne elemente ključne prednostne naloge zagotavljanja dosežkov pri preiskavah, pravnomočnih obsodbah in zaplembah v odmevnih zadevah, povezanih z organiziranim kriminalom in korupcijo. Ustanovilo je multidisciplinarno skupino posebnih tožilcev, sodnikov in preiskovalcev za preiskovanje omejenega števila odmevnih zadev ob pomoči podatkovne zbirke. Število zamrznitev sredstev in zasegov se je povečalo, čeprav število zaplemb v odsotnosti pravnomočnih obsodb ostaja nizko. Ta sistem je v eni od zadev že prinesel dobre rezultate, vendar je za nadaljnje pravosodno ukrepanje v preostalih zadevah, prenos zaseženih sredstev in dokončno zaplembo potrebna trajna pozornost organov. Kosovo si dejavno prizadeva za izboljšanje rezultatov na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in terorizmu.

Zagotavljanje neodvisnega delovanja organa za revizijo javnih naročil in izvajanje strogih načrtov za zagotavljanje integritete, da se zaščiti neodvisnost tega organa in regulativne komisije za javna naročila

Od julija 2015 je Kosovo doseglo velik napredek pri krepitvi neoporečnosti javnih naročil. Nekdanji vodja organa za revizijo javnih naročil, ki je bil obtožen korupcije, je bil odstavljen s položaja in spremembe zakona o javnih naročilih, ki jih je skupščina sprejela 19. februarja 2016 12 , so za člane tega organa, ki so bili obtoženi, omogočile suspendiranje in odstranitev s položaja do pravnomočne obsodbe. Na priporočilo izbirnega organa, ki ga sestavljajo sodniki vrhovnega sodišča, je skupščina 30. marca imenovala novega predsednika in dva člana organa, ki je tako začel spet polno delovati.

Napredek je opazen tudi pri pregledu nedavnih zadev v zvezi s pritožbami na področju javnih naročil. Pri 592 pritožbah, vloženih leta 2015, je organ za revizijo javnih naročil v 129 zadevah odločil v korist gospodarskih subjektov. Organ je ponovno ocenil skupno 196 zadev in v letu 2015 v 129 zadevah ponovil razpis. To je velik napredek v primerjavi z julijem 2015, ko je bilo v vseh pregledih odločitev zoper gospodarske subjekte odločeno v korist organa. V zadevah, v katerih so se gospodarski subjekti pritožili pri temeljnem sodišču v Prištini, je bila večina odločitev organa sprejeta.

Maja 2016 bo predvidoma sprejeta strategija za javna naročila, katere namen je izboljšati integriteto, zanesljivost in odgovornost pri javnih naročilih na podlagi posodobljenega sistema javnih naročil.

Elektronska javna naročila so se začela uporabljati 5. januarja 2016, 1. aprila 2016 pa je za vse centralne razpisne postopke začela delovati platforma za elektronska javna naročila. Vse proračunske organizacije na centralni ravni morajo elektronski sistem začeti uporabljati do 1. septembra, vse kosovske proračunske organizacije pa do 1. januarja 2017. Kosovski operater električne energije je bil prvi organ, ki je začel 25. marca 2016 uporabljati platformo za elektronska javna naročila.

Kosovo je na splošno izpolnilo neizpolnjeno prednostno nalogo zagotavljanja neodvisnega delovanja organa za revizijo javnih naročil in izvajanja strogih načrtov za zagotavljanje integritete, da se zaščiti neodvisnost tega organa in regulativne komisije za javna naročila.

5.2 Sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter kazenskega pregona

Kosovo na področju sodelovanja pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj ter kazenskem pregonu izpolnjuje vseh enajst zahtev. Komisija v svojem tretjem poročilu ni navedla nobenih neizpolnjenih zahtev na tem področju.

5.3 Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

Kosovo na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah izpolnjuje vseh sedem zahtev. Komisija v svojem tretjem poročilu ni navedla nobenih neizpolnjenih zahtev na tem področju.

5.4 Varstvo podatkov

Kosovo na področju varstva podatkov izpolnjuje vse tri zahteve. Komisija v svojem tretjem poročilu ni navedla nobenih neizpolnjenih zahtev na tem področju.

6. SKLOP 4: TEMELJNE PRAVICE V ZVEZI S SVOBODO GIBANJA

Kosovo na področju temeljnih pravic v zvezi s svobodo gibanja izpolnjuje vseh osem zahtev.

Komisija je v svojem tretjem poročilu ugotovila, da bi moralo Kosovo dati na voljo ustrezne prostore varuhu človekovih pravic in zagotoviti njegovo popolno proračunsko neodvisnost.

Varuh človekovih pravic in ministrstvo za javno upravo sta 12. februarja 2016 podpisala memorandum o soglasju. Ta varuhu človekovih pravic dodeljuje primerne prostore v Prištini. Prenova se je začela aprila 2016, vselitev varuha človekovih pravic pa naj bi bila dokončana do julija 2016.

Ministrstvo za finance je varuhu človekovih pravic namenilo dodatnih 98 000 EUR. S tem se bodo pokrile plače dodatnih devetih zaposlenih, katerih delovna mesta so bila julija 2015 vzpostavljena s svežnjem o človekovih pravicah, ki je okrepil vlogo varuha človekovih pravic na področju preprečevanja diskriminacije in enakosti spolov.

Za okrepitev proračunske neodvisnosti varuha človekovih pravic se je Kosovo 18. februarja 2016 13 zavezalo, da mu bo dodelilo proračun v višini 422 000 EUR. Ta znesek ustreza predlogu varuha človekovih pravic in mu bo omogočal izvajanje novih nalog, ki izhajajo iz svežnja o človekovih pravicah. Zakon o varuhu človekovih pravic 14 določa, da se lahko proračun te institucije zmanjša samo z odobritvijo varuha človekovih pravic.

Na splošno je Kosovo izpolnilo neizpolnjeno zahtevo v zvezi z zagotavljanjem ustreznih prostorov in popolne proračunske neodvisnosti varuha človekovih pravic.

7. ZAKLJUČEK

To poročilo dopolnjuje prejšnja tri poročila o napredku Kosova, ki jih je Komisija sprejela v okviru dialoga o vizumskem režimu. Ta poročila so vsebovala oceno napredka Kosova pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, priporočila, naslovljena na Kosovo, in oceno morebitnih migracijskih in varnostnih učinkov liberalizacije vizumskega režima.

V svojem tretjem poročilu je Komisija določila osem priporočil, ki ustrezajo osmim še neizpolnjenim zahtevam iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, med drugim štiri ključne prednostne naloge. Opozorila je, da bi moralo Kosovo izpolniti eno od zahtev, preden se prenese na seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, in sicer ratifikacijo sporazuma o določitvi meje / razmejitvene črte s Črno goro s strani Kosova.

Komisija je ocenila tudi nedavne ukrepe Kosova za izpolnitev neizpolnjenih zahtev. Kosovo je predložilo potrebne zakonodajne in politične dokumente za to oceno. To poročilo se močno opira na ugotovitve štirih strokovnjakov iz držav članic, ki so s Komisijo sodelovali pri ocenjevalni misiji na Kosovu 17. in 18. marca 2016.

V spremnem delovnem dokumentu služb Komisije so navedeni morebitni migracijski in varnostni učinki liberalizacije vizumskega režima za Kosovo ter niz ukrepov, ki jih je Kosovo izvedlo od decembra 2015, da bi preprečilo zlorabo brezvizumskega režima.

Dialog o vizumskem režimu s Kosovom se je izkazal za pomembno in zlasti učinkovito orodje pri spodbujanju daljnosežnih in težavnih reform na področju pravosodja in notranjih zadev ter na drugih področjih, vplival pa je tudi na pravno državo in reformo kazenskega pravosodja. Ta vprašanja se spremljajo tudi znotraj drugih okvirov, kot je pododbor za pravico, svobodo in varnost stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.

Kosovo na vseh področjih iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima dosega stalen in učinkovit napredek, kar kaže na dolgoletno zavezanost Kosova k izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima kot poglavitne prednostne naloge. Priporočila iz tretjega poročila Komisije so bila upoštevana, s čimer je bilo zagotovljeno, da so zakonodajni in politični okvir, institucionalna in organizacijska načela in izvajanje postopkov na področju vseh štirih sklopov ter ponovni sprejem in ponovna vključitev skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. To potrjuje pripravljenost Kosova, da nadaljuje reševanje teh vprašanj v okviru liberalizacije vizumskega režima.

Zaradi več pomembnih ukrepov, ki jih je Kosovo izvedlo od decembra 2015, Komisija meni, da je Kosovo doseglo naslednje:

1.izpolnilo je ključne prednostne naloge v smislu premestitve zadostnega števila sodnikov in podpornega osebja na oddelke za huda kazniva dejanja pri temeljnih sodiščih;

2.izpolnilo je zadostne elemente ključne prednostne naloge zagotavljanja dosežkov pri preiskavah, pravnomočnih obsodbah in zaplembah v odmevnih zadevah, povezanih z organiziranim kriminalom in korupcijo. Ustanovilo je multidisciplinarno skupino posebnih tožilcev, sodnikov in preiskovalcev za preiskovanje omejenega števila odmevnih zadev ob pomoči podatkovne zbirke. Število zamrznitev sredstev in zasegov se je povečalo, čeprav število zaplemb v odsotnosti pravnomočnih obsodb ostaja nizko. Ta sistem je v eni od zadev že prinesel dobre rezultate, vendar je za nadaljnje pravosodno ukrepanje v preostalih zadevah, prenos zaseženih sredstev in dokončno zaplembo potrebna trajna pozornost organov. Kosovo si dejavno prizadeva za izboljšanje rezultatov na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in terorizmu;

3.izpolnilo je prednostno nalogo zagotavljanja neodvisnega delovanja organa za revizijo javnih naročil in izvajanja strogih načrtov za zagotavljanje integritete, da se zaščiti neodvisnost tega organa in regulativne komisije za javna naročila;

4.izpolnilo je ključno prednostno nalogo v smislu dokazovanja, da izvaja spremenjeno sekundarno zakonodajo o spremembah imen;

5.naredilo je pomembne korake v smeri izpolnjevanja zahteve glede ratifikacije sporazuma o določitvi meje / razmejitvene črte s Črno goro. Kosovo si prizadeva za ratifikacijo tega sporazuma do dne, ko bosta Evropski parlament in Svet sprejela zakonodajni predlog za prenos Kosova na seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti;

6.izpolnilo je zahtevo glede izplačila sredstev iz sklada za ponovno vključitev s poudarkom na nudenju pomoči pri zaposlovanju, ustanavljanju malih podjetij, poklicnem usposabljanju in jezikovnem usposabljanju otrok;

7.izpolnilo je zahtevo v zvezi s spremljanjem nizke stopnje odobritve prošenj za azil;

8.izpolnilo je zahtevo v zvezi z zagotavljanjem ustreznih prostorov in popolne proračunske neodvisnosti varuha človekovih pravic.

Na podlagi te ocene ter ob upoštevanju rezultatov stalnega spremljanja in poročanja, ki se izvajata že od začetka dialoga o liberalizaciji vizumskega režima s Kosovom, Komisija potrjuje, da je Kosovo izpolnilo zahteve iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, pod pogojem, da bo Kosovo do dneva sprejetja predloga v Evropskem parlamentu in Svetu ratificiralo sporazum o določitvi meje / razmejitvene črte s Črno goro in izboljšalo rezultate na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji.

Ob upoštevanju vseh meril, ki bi jih bilo treba spoštovati – na podlagi vsakega posameznega primera – pri določanju tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizume, in tistih, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, kot so opredeljena v členu –1 Uredbe (ES) št. 539/2001 (kakor je bil uveden z Uredbo (EU) št. 509/2014), se je Komisija odločila, da predstavi zakonodajni predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001, s čimer bo Kosovo preneseno iz dela 2 Priloge I v del 4 Priloge II k navedeni uredbi Kot je navedeno v časovnem načrtu, se ta sprememba nanaša le na posameznike, ki so imetniki biometričnih potnih listov, izdanih v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) ter standardi EU za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listinah 15 .

Po predložitvi tega zakonodajnega predloga bo Komisija še naprej dejavno spremljala ratifikacijo sporazuma s Črno goro o določitvi meje / razmejitvene črte s strani Kosova in nadaljnje izboljšanje rezultatov na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji.

Tekoče izvajanje vseh zahtev, določenih v štirih sklopih časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, s strani Kosova ter ponovna vključitev in ponovni sprejem se bodo spremljali v okviru mehanizma za spremljanje po liberalizaciji vizumskega režima 16 , stabilizacijsko-pridružitvenega procesa in, če bo to potrebno, v okviru ad hoc mehanizmov za nadaljnje spremljanje. Kosovo bi moralo zagotoviti ohranitev učinkovitih ukrepov za preprečevanje zlorabe režima potovanj brez vizumov. Med drugim bi moralo organizirati ciljno usmerjene informacijske kampanje za pojasnitev pravic in obveznosti glede potovanj v schengensko območje brez vizumov ter pravil, ki urejajo dostop do trga dela EU. Komisija bo še naprej spremljala Kosovo pri trajnem izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima in naredila vse, kar je v njeni moči, da mu pomaga te zahteve izpolnjevati

(1)

* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

COM (2013) 66 final.

(2)

COM(2014) 488 final.

(3)

COM(2015) 906 final, ki mu je priložen SWD(2015) 706 final.

(4)

SWD(2016) 160 final.

(5)

Dostop do stanovanj, za kar Kosovo meni, da je dejavnik, ki spodbuja migracije, ostaja edina kategorija storitev, do katere so upravičene samo osebe, ki so Kosovo zapustile pred julijem 2010.

(6)

Ta okvir sekundarne zakonodaje sestavljajo upravno navodilo, okrožnica urada za matične zadeve in standardni operativni postopki, ki opisujejo postopke, ki jih je treba uporabiti.

(7)

Zakon 02/L-118.

(8)

 To poročilo je na voljo na naslednji povezavi: http://president-ksgov.net/repository/docs/Final_Report.pdf .

(9)

Zakon 05/L-094. Sprememba glede trajanja premestitev je začela veljati 6. aprila 2016.

(10)

Ocenjevalna misija v okviru spremljanja vizumskega režima iz marca 2016 je potrdila tudi dejstvo, da se premeščeni sodniki, s katerimi so bili opravljeni pogovori, osebno zavzemajo za to, da bi sprejeli sodbe v zadevah, ki so jim bile dodeljene, pred potekom njihove premestitve.

(11)

Ti statistični podatki se nanašajo le na nove zadeve, iz leta 2015.

(12)

Zakon 05/L-092.

(13)

Sklep št. 05/75 zavezuje ministrstvo za finance „k izvajanju tega sklepa.“

(14)

Zakon 05/L-019.

(15)

Zlasti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1).

(16)

Izjava Komisije o mehanizmu za spremljanje z dne 8. novembra 2010, 2010/0137 (COD).