52016AR5807

Document 52016AR5807

Title and reference

Mnenje Evropskega odbora regij – Reforma skupnega evropskega azilnega sistema – Drugi sveženj in okvir Unije za preselitev

OJ C 207, 30.6.2017, p. 67–79 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Languages, formats and link to OJ

HTML

PDF

Official Journal

To see if this document has been published in an e-OJ with legal value, click on the icon above (For OJs published before 1st July 2013, only the paper version has legal value).

Text

30.6.2017

Uradni list Evropske unije

C 207/67

Mnenje Evropskega odbora regij – Reforma skupnega evropskega azilnega sistema – Drugi sveženj in okvir Unije za preselitev

(2017/C 207/13)

Poročevalec:

Vincenzo Bianco (IT/PES), župan Catanie

Referenčni dokumenti:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)

COM(2016) 465 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter o spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas

COM(2016) 466 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU

COM(2016) 467 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

COM(2016) 468 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

COM(2016) 466 final (merila za upravičenost do priznanja zaščite)

Predlog spremembe 1

Člen 8(3) – Notranja zaščita

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pri ugotavljanju, ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem oziroma ali obstaja utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo, oziroma ali ima dostop do zaščite pred preganjanjem ali resno škodo v delu izvorne države v skladu z odstavkom 1, organi za presojo v trenutku odločanja o prošnji v skladu s členom 4 upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca. V ta namen organi za presojo zagotovijo, da se pridobijo natančne in posodobljene informacije iz vseh ustreznih virov, vključno z razpoložljivimi informacijami o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil], ter informacijami in smernicami, ki jih je izdal visoki komisar Združenih narodov za begunce.

Obrazložitev

Menimo, da se z neodvisnimi informacijami in ocenami lahko pridobijo elementi, ki niso zmeraj na voljo iz uradnih virov.

Predlog spremembe 2

Člen 15 – Pregled statusa begunca

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za uporabo člena 14(1) organ za presojo statusa begunca pregleda zlasti:

(a)	kadar informacije o izvorni državi na ravni Unije ter skupna analiza informacij o izvorni državi, kakor je navedeno v členih 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil], kažejo bistvene spremembe v izvorni državi, ki so pomembne za potrebe po zaščiti prosilca;

(a)	kadar informacije o izvorni državi na ravni Unije ter skupna analiza informacij o izvorni državi, kakor je navedeno v členih 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil], kažejo bistvene spremembe v izvorni državi, ki so pomembne za potrebe po zaščiti prosilca;

(b)	pri prvem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano beguncu.

(b)

pri prvem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano beguncu , in to po poenostavljenem postopku: kadar se v poenostavljenem postopku pojavijo elementi, kot so navedeni v točki (a), ki utegnejo privesti do morebitne zavrnitve podaljšanja, je treba postopek nemudoma spremeniti v rednega in prosilca o tem obvestiti; v vsakem primeru ima možnost uporabe pravnih sredstev zoper nepodaljšanje .

Obrazložitev

Predlog Komisije uvaja pregled statusa beguncev, do katerega pride (a) samodejno, kadar Evropski azilni podporni urad (EASO) opozori na bistvene spremembe razmer v izvorni državi; (b) vedno in redno, tudi kadar ni obvestil o spremembah. Menimo, da bi v drugem primeru podaljševanje lahko in moralo potekati po poenostavljenem postopku, da beguncev ne bi čezmerno obremenjevali in jim zbujali pretiranega občutka nestabilnosti.

COM(2016) 467 final (skupni postopki za priznavanje mednarodne zaščite)

Predlog spremembe 3

Člen 7(4) – Obveznosti prosilcev

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prosilec obvesti organ za presojo države članice, v kateri se mora nahajati, o svojem prebivališču ali kraju bivanja ali telefonski številki, kjer lahko organ za presojo ali drugi odgovorni organi navežejo stik z njim. Prosilec obvesti navedeni organ za presojo o kakršnih koli spremembah. Prosilec prejme vsa sporočila na najnovejšem prebivališču ali kraju bivanja, ki ga je sporočil, zlasti kadar vloži prošnjo v skladu s členom 28.

Prosilec obvesti organ za presojo države članice, v kateri se mora nahajati, o svojem prebivališču ali kraju bivanja in telefonski številki, kjer lahko organ za presojo ali drugi odgovorni organi navežejo stik z njim. Prosilec obvesti navedeni organ za presojo o kakršnih koli spremembah. Prosilec prejme vsa sporočila na najnovejšem prebivališču ali kraju bivanja, ki ga je sporočil, zlasti kadar vloži prošnjo v skladu s členom 28.

Obrazložitev

Prosilec bi moral organ obvestiti o svojem prebivališču in naslovu, ne le o svoji telefonski številki, da ga je mogoče pravočasno obvestiti o odločitvah, ki vplivajo na postopek.

Predlog spremembe 4

Člen 15(5) – Brezplačna pravna pomoč in zastopanje (v pritožbenem postopku)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zagotovitev brezplačne pravne pomoči in zastopanja v pritožbenem postopku se lahko zavrne, kadar:

(a)	ima prosilec dovolj sredstev;

(a)	ima prosilec dovolj sredstev.

(b)	se za pritožbo šteje, da nima dejanskih možnosti za uspeh;

(c)	je pritožba ali preizkus na drugi ali višji stopnji, kot je določeno v nacionalnem pravu, vključno s ponovnimi zaslišanji ali preizkusi pritožbe.

Kadar odločitev, da se brezplačna pravna pomoč in zastopanje ne dodelita, sprejme organ, ki ni sodišče, in ta odločitev temelji na tem, da se za pritožbo šteje, da nima dejanskih možnosti za uspeh, ima prosilec pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper navedeno odločitev pred sodiščem, za navedeni namen pa je upravičen zaprositi za brezplačno pravno pomoč in zastopanje.

Če se izkaže, da je pritožba vložena zgolj kot sredstvo za doseganje drugih ciljev ali je očitno neutemeljena, lahko sodnik s sklepom prekliče brezplačno pravno pomoč in zastopanje ter zmanjša ali zadrži plačilo, ki ga izvajalcu storitve dolguje država (kjer je tako predvideno).

Obrazložitev

Menimo, da mora zlasti v pritožbenem postopku (bodisi na prvi ali drugi stopnji in/ali na višjih stopnjah) zavrnitev pravice do pravne pomoči temeljiti na merilu, ki je nujno strogo in daje čim manj možnosti ali manevrskega prostora za prosto presojo, ter da mora o tem nujno presojati sodnik.

Predlog spremembe 5

Člen 33(2) – Obravnava prošenj

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Organ za presojo o prošnjah za mednarodno zaščito odloča po ustrezni obravnavi prošnje glede njene dopustnosti ali vsebine. Organ za presojo prošnje obravnava objektivno, nepristransko in posamično. Za namene obravnave prošnje upošteva naslednje:

(a)	relevantne izjave in dokumentacijo, ki jih predloži prosilec, vključno z informacijami o tem, ali je bil ali bi lahko bil prosilec podvržen preganjanju oziroma resni škodi;

(a)	relevantne izjave in dokumentacijo, ki jih predloži prosilec, vključno z informacijami o tem, ali je bil ali bi lahko bil prosilec podvržen preganjanju oziroma resni škodi;

(b)

vse relevantne, točne in posodobljene informacije o razmerah v izvorni državi prosilca ob odločanju o prošnji, vključno z zakoni in predpisi izvorne države in načinom njihove uporabe, ter vse ostale relevantne informacije, ki jih prejme od Agencije Evropske unije za azil, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce in relevantnih mednarodnih organizacij za človekove pravice ali iz drugih virov;

(b)

(c)	skupno analizo informacij o izvorni državi iz člena 10 Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o Agenciji EU za azil);

(c)	skupno analizo informacij o izvorni državi iz člena 10 Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o Agenciji EU za azil);

(d)

individualni položaj in osebne okoliščine prosilca, vključno z dejavniki, kot so poreklo, spol, starost, spolna usmerjenost in spolna identiteta, za presojo, ali bi na podlagi prosilčevih osebnih okoliščin dejanja, ki jim je bil ali bi jim lahko bil prosilec izpostavljen, pomenila preganjanje ali resno škodo;

(d)

(e)	ali so imele dejavnosti prosilca od odhoda iz izvorne države izključni ali poglavitni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za prošnjo za mednarodno zaščito, z namenom presoje, ali bi bil prosilec ob vrnitvi v navedeno državo zaradi teh dejavnosti izpostavljen preganjanju ali resni škodi;

(e)	ali so imele dejavnosti prosilca od odhoda iz izvorne države izključni ali poglavitni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za prošnjo za mednarodno zaščito, z namenom presoje, ali bi bil prosilec ob vrnitvi v navedeno državo zaradi teh dejavnosti izpostavljen preganjanju ali resni škodi;

(f)	ali se od prosilca lahko razumno pričakuje, da bo izkoristil zaščito druge države, v kateri bi lahko uveljavljal državljanstvo.

(f)	ali se od prosilca lahko razumno pričakuje, da bo izkoristil zaščito druge države, v kateri bi lahko uveljavljal državljanstvo;

(g)	izjave, če so podprte z uradnimi dokumenti, in dokumente, s katerimi prosilec utemeljuje svoje želje, družinske vezi, povezave s skupnostmi v izvorni državi in jezikovne ali poklicne sposobnosti, ki bi mu omogočile lažjo vključitev v eno ali več namembnih držav članic.

Obrazložitev

Predlog spremembe je skladen z besedilom mnenja o dublinski uredbi (…), ki ga je komisija CIVEX že sprejela in po katerem je treba upoštevati želje in povezave prosilca, tudi z namenom določitve odgovorne države članice.

Predlog spremembe 6

Člen 34 – Trajanje postopka obravnave

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Obravnava za ugotavljanje dopustnosti prošnje v skladu s členom 36(1) ne traja dlje kot en mesec od vložitve prošnje.

Rok za takšno obravnavo je deset delovnih dni, kadar v skladu s členom 3(3)(a) Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba) država članica, v kateri je bila najprej vložena prošnja, uporabi koncept prve države azila ali varne tretje države iz člena 36(1)(a) in (b).

2. Organ za presojo zagotovi, da se postopek vsebinske obravnave zaključi čim prej in ne pozneje kot šest mesecev od vložitve prošnje, brez poseganja v ustrezno in celovito obravnavo.

3. Organ za presojo lahko navedeni šestmesečni rok podaljša za obdobje, ki ni daljše od treh mesecev, kadar:

3. Organ za presojo lahko navedeni šestmesečni rok podaljša za obdobje, ki ni daljše od dodatnih šestih mesecev, kadar:

(a)	nesorazmerno število državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva hkrati zaprosi za mednarodno zaščito, zaradi česar je postopek v praksi težko zaključiti v šestmesečnem roku;

(a)	nesorazmerno število državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva hkrati zaprosi za mednarodno zaščito, zaradi česar je postopek v praksi težko zaključiti v šestmesečnem roku;

(b)	primer vključuje zapletena dejanska ali pravna vprašanja.

(b)	primer vključuje zapletena dejanska ali pravna vprašanja.

Obrazložitev

Spremenljivost rokov utegne oslabiti uveljavljanje pravice do obrambe ter s tem dodatno otežiti preverjanje in posodabljanje informacij o razmerah varovanca, kar je odgovornost branilca.

Glede na možnost nastanka kriznih razmer ali čezmernega pritoka oseb je kljub izjemni podpori EASO ali drugih držav članic priporočljivo, da se najdaljše trajanje postopka z devetih mesecev podaljša na eno leto (v celoti).

Predlog spremembe 7

Člen 36(2) – Odločitev o dopustnosti prošnje in odgovornosti

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsebina prošnje se ne obravnava v primerih, ko se prošnja ne obravnava v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (dublinska uredba), tudi kadar je druga država članica prosilcu priznala mednarodno zaščito, ali kadar se prošnja zavrže kot nedopustna v skladu z odstavkom 1 ali kadar je v skladu s členom 7 Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba) prosilec izrazil željo po eni ali več namembnih državah članicah, v katerih glede na četrtletne podatke EASO ni bil dosežen prag, določen v členih 7 in 35 navedene uredbe.

Obrazložitev

Tudi v tem primeru je predlog spremembe skladen z mnenjem o predlogu za revizijo dublinske uredbe, ki ga je komisija CIVEX že potrdila; v danem primeru je pravzaprav za presojo vsebine odgovorna država, ki se določi na podlagi merila želja/povezav, in ne prva država vstopa, ki bo morala zgolj omogočiti premestitev obravnavane osebe v odgovorno državo.

Predlog spremembe 8

Člen 39 – Impliciten umik prošnje

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Organ za presojo zavrže prošnjo zaradi odstopa, če:	1. Organ za presojo zavrže prošnjo zaradi odstopa, če:
[…]	[…]
2. V primerih iz odstavka 1 organ za presojo prekine obravnavo prošnje in prosilcu na prebivališče ali kraj bivanja iz člena 7(4) pošlje pisno obvestilo, v katerem ga obvesti, da je bila obravnava njegove prošnje prekinjena in da bo prošnja dokončno zavržena zaradi odstopa, če se prosilec ne javi organu za presojo v obdobju enega meseca od datuma, ko je bilo pisno obvestilo poslano.	2. V primerih iz odstavka 1 organ za presojo prekine obravnavo prošnje in prosilcu na prebivališče ali kraj bivanja iz člena 7(4) pošlje pisno obvestilo, v katerem ga obvesti, da je bila obravnava njegove prošnje prekinjena in da bo prošnja dokončno zavržena zaradi odstopa, če se prosilec ne javi organu za presojo v obdobju dveh mesecev od datuma, ko je bilo pisno obvestilo poslano.
3. Kadar se prosilec v navedenem enomesečnem obdobju javi organu za presojo in dokaže, da svojih obveznosti ni izpolnil zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, organ za presojo nadaljuje z obravnavo prošnje.	3. Kadar se prosilec v navedenem dvomesečnem obdobju javi organu za presojo in dokaže, da svojih obveznosti ni izpolnil zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, organ za presojo nadaljuje z obravnavo prošnje.
4. Kadar se prosilec v navedenem enomesečnem obdobju ne javi organu za presojo in ne dokaže, da svojih obveznosti ni izpolnil zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, organ za presojo šteje, da je bila prošnja implicitno umaknjena.	4. Kadar se prosilec v navedenem dvomesečnem obdobju ne javi organu za presojo in ne dokaže, da svojih obveznosti ni izpolnil zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, organ za presojo šteje, da je bila prošnja implicitno umaknjena.

Obrazložitev

Menimo, da je zaradi morebitnih težav prosilca pri sporazumevanju treba uvesti rok, ki bo povečal njegove možnosti.

Predlog spremembe 9

Člen 43 – Izjema glede pravice ostati v državi članici v primeru naknadnih prošenj

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Brez poseganja v načelo nevračanja lahko države članice določijo izjemo glede pravice ostati na njihovem ozemlju ter odstopajo od člena 54(1), kadar:

(a)	je organ za presojo zavrnil naknadno prošnjo kot nedopustno ali očitno neutemeljeno;

(a)	je organ za presojo zavrnil naknadno prošnjo kot nedopustno ali očitno neutemeljeno;

(b)	je v kateri koli državi članici podana druga ali nadaljnja naknadna prošnja po tem, ko je bila že sprejeta končna odločitev, s katero je bila predhodna naknadna prošnja zavržena kot nedopustna, neutemeljena ali očitno neutemeljena.

(b)

je v kateri koli državi članici podana druga ali nadaljnja naknadna prošnja po tem, ko je bila že sprejeta končna odločitev, s katero je bila predhodna naknadna prošnja zavržena kot nedopustna, neutemeljena ali očitno neutemeljena;

določbe iz točke (b) se ne uporabljajo, kadar je predhodna prošnja vložena pred začetkom veljavnosti te uredbe in kadar v takšnem primeru prosilec ni izkoristil pravne pomoči.

Obrazložitev

Obveznosti glede obveščanja, zastopanja in nudenja pomoči se na vseh ravneh uvajajo šele s tem svežnjem predlogov Komisije, zato menimo, da se države ne morejo izmakniti priznanju pravice do bivanja na njihovem ozemlju, kadar prosilec pri svoji prvi prošnji ni izkoristil pravne pomoči.

Predlog spremembe 10

Člen 45(3) – Koncept varne tretje države

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Organ za presojo šteje tretjo državo za varno tretjo državo za posameznega prosilca po individualni obravnavi prošnje le, če je prepričan, da je zadevna tretja država varna za posameznega prosilca v skladu z merili iz odstavka 1, in če je ugotovil, da:

(a)	obstaja povezava med prosilcem in zadevno tretjo državo, na podlagi katere bi bilo razumno, da gre navedena oseba v navedeno državo, tudi ker je bil prosilec v tranzitu čez navedeno tretjo državo, ki je zemljepisno blizu izvorni državi prosilca ;

(a)	obstaja povezava med prosilcem in zadevno tretjo državo, na podlagi katere bi bilo razumno, da gre navedena oseba v navedeno državo, tudi ker je prosilec v njej bival znaten čas oziroma ima tam družinske vezi ali odnose s sorodniki ali rojaki ;

(b)	prosilec ni predložil resnih razlogov za mnenje, da država v njegovih posebnih okoliščinah ne bi bila varna tretja država.

(b)	prosilec ni predložil resnih razlogov za mnenje, da država v njegovih posebnih okoliščinah ne bi bila varna tretja država.

Obrazložitev

Zgolj tranzit čez tretjo državo na poti v EU (ali postanek zgolj za čas, potreben za pripravo na odhod) ne more biti zadostno merilo za vrnitev prosilca v zadevno državo.

Predlog spremembe 11

Člen 53(6) – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prosilci vložijo pritožbe zoper katero koli odločitev iz odstavka 1:

(a)	v enem tednu v primeru odločitve, ki naknadno prošnjo zavrže kot nedopustno ali očitno neutemeljeno;

(a)	v petnajstih dneh v primeru odločitve, ki naknadno prošnjo zavrže kot nedopustno ali očitno neutemeljeno;

(b)

v dveh tednih v primeru odločitve, ki prošnjo zavrže kot nedopustno, ali v primeru odločitve, ki prošnjo zavrže kot izrecno umaknjeno ali zaradi odstopa, ali v primeru odločitve, ki prošnjo zavrže kot neutemeljeno ali očitno neutemeljeno, v zvezi s statusom begunca ali subsidiarne zaščite po pospešenem postopku obravnave ali postopku na meji ali ko je prosilec pridržan;

(b)

v petnajstih dneh v primeru odločitve, ki prošnjo zavrže kot nedopustno, ali v primeru odločitve, ki prošnjo zavrže kot izrecno umaknjeno ali zaradi odstopa, ali v primeru odločitve, ki prošnjo zavrže kot neutemeljeno ali očitno neutemeljeno, v zvezi s statusom begunca ali subsidiarne zaščite po pospešenem postopku obravnave ali postopku na meji ali ko je prosilec pridržan;

(c)	v enem mesecu v primeru odločitve, ki prošnjo zavrže kot neutemeljeno v zvezi s statusom begunca ali subsidiarne zaščite, če obravnava ni pospešena, ali v primeru odločitve o odvzemu mednarodne zaščite.

(c)	v enem mesecu v primeru odločitve, ki prošnjo zavrže kot neutemeljeno v zvezi s statusom begunca ali subsidiarne zaščite, če obravnava ni pospešena, ali v primeru odločitve o odvzemu mednarodne zaščite.

Za namene točke (b) lahko države članice določijo pregled odločitev, sprejetih po postopku na meji, po uradni dolžnosti.

Roki iz tega odstavka začnejo teči od datuma, ko je prosilec obveščen o odločitvi organa za presojo, ali od trenutka, ko je imenovan pravni ali drug svetovalec, če je prosilec zaprosil za brezplačno pravno pomoč in zastopanje.

Obrazložitev

Menimo, da je treba tudi glede na sodno prakso Sodišča uvesti minimalne roke, ki so skladni in se med seboj ne razlikujejo.

COM(2016) 465 final (pogoji za sprejem)

Predlog spremembe 12

Člen 7(5) – Prebivališče in svoboda gibanja

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice od prosilcev zahtevajo, da pristojne organe čimprej obvestijo o svojem trenutnem prebivališču ali naslovu ali telefonski številki, na kateri so dosegljivi, in jim sporočijo kakršno koli spremembo telefonske številke ali naslova.	Države članice od prosilcev zahtevajo, da pristojne organe čimprej obvestijo o svojem trenutnem prebivališču ali naslovu in telefonski številki, na kateri so dosegljivi, in jim sporočijo kakršno koli spremembo telefonske številke ali naslova.

Obrazložitev

Prosilec bi moral organ obvestiti o svojem prebivališču in naslovu, ne le o svoji telefonski številki, da ga je mogoče pravočasno obvestiti o odločitvah, ki vplivajo na postopek.

Predlog spremembe 13

Člen 19 – Nadomestitev, omejitev ali ukinitev materialnih pogojev za sprejem

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. V zvezi s prosilci, ki morajo biti prisotni na njihovem ozemlju v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], lahko države članice v situacijah iz odstavka 2:

(a)	nadomestijo nastanitev, hrano, obleke in druge bistvene neprehrambene izdelke, ki se zagotovijo v obliki finančne pomoči in kuponov, z materialnimi pogoji za sprejem, ki se zagotovijo v naravi; ali

(a)	nadomestijo nastanitev, hrano, obleke in druge bistvene neprehrambene izdelke, ki se zagotovijo v obliki finančne pomoči in kuponov, z materialnimi pogoji za sprejem, ki se zagotovijo v naravi; ali

(b)	omejijo ali v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih ukinejo dodatke za dnevne izdatke.

(b)	omejijo dodatke za dnevne izdatke.

2. Odstavek 1 se uporablja, kadar:

(a)	prosilec zapusti prebivališče, ki ga določi pristojni organ, ne da bi ga o tem obvestil, ali brez dovoljenja, če ga je zahteval, ali pobegne; ali

(a)	prosilec zapusti prebivališče, ki ga določi pristojni organ, ne da bi ga o tem obvestil, ali brez dovoljenja, če ga je zahteval, ali pobegne za ustrezno dolgo obdobje, ki ga določa nacionalno pravo ; ali

(b)	prosilec ne izpolnjuje obveznosti javljanja ali zahtev glede obveščanja ali udeležbe pri osebnih razgovorih v zvezi z azilnim postopkom v razumnem obdobju, ki ga določa nacionalno pravo; ali

(b)	prosilec ne izpolnjuje obveznosti javljanja ali zahtev glede obveščanja ali udeležbe pri osebnih razgovorih v zvezi z azilnim postopkom v razumnem obdobju, ki ga določa nacionalno pravo; ali

(c)	prosilec vloži naknadno prošnjo, kot je opredeljena v členu [4(2)(i)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]; ali

(c)	prosilec vloži naknadno prošnjo, kot je opredeljena v členu [4(2)(i)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]; ali

(d)	prosilec prikrije finančna sredstva in ima zato neupravičeno korist od materialnih pogojev za sprejem; ali

(d)	prosilec prikrije finančna sredstva in ima zato neupravičeno korist od materialnih pogojev za sprejem; ali

(e)	prosilec hudo krši pravila v nastanitvenem centru ali se hudo nasilno vede; ali

(e)	prosilec hudo krši pravila v nastanitvenem centru ali se hudo nasilno vede; ali

(f)	se prosilec ne udeležuje obveznih dejavnosti vključevanja; ali

(f)	se prosilec ne udeležuje obveznih dejavnosti vključevanja; ali

(g)	prosilec ne izpolnjuje obveznosti iz člena [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] in odpotuje v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve ter prošnjo poda tam; ali

(g)	prosilec ne izpolnjuje obveznosti iz člena [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] in odpotuje v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve ter prošnjo poda tam; ali

(h)	je prosilec vrnjen potem, ko je pobegnil v drugo državo članico.

(h)	je prosilec vrnjen potem, ko je pobegnil v drugo državo članico.

Glede primerov točk (a) in (b), kadar se prosilca izsledi ali se prostovoljno javi pristojnemu organu, se na podlagi razlogov za izginotje sprejme ustrezno utemeljena odločitev o ponovni uvedbi pravice do nekaterih ali vseh nadomeščenih, ukinjenih ali omejenih materialnih pogojev za sprejem.

3. Odločitve o nadomestitvi, omejitvi ali ukinitvi materialnih pogojev za sprejem glede vsebine posamezne zadeve se sprejmejo objektivno in nepristransko ter se navedejo razlogi. Odločitve temeljijo na posebnem položaju zadevne osebe, zlasti v zvezi s prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema, ob upoštevanju načela sorazmernosti. V vseh okoliščinah države članice zagotovijo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 ter vsem prosilcem zagotovijo tudi dostojen življenjski standard.

4. Države članice zagotovijo, da materialni pogoji za sprejem niso ukinjeni ali omejeni, dokler ni sprejeta odločitev v skladu z odstavkom 3.

Obrazložitev

Menimo, da je treba pobeg razglasiti le v primeru, ko odsotnost traja ustrezen čas, da ne bi občasne ali nujne oddaljitve privedle do čezmernega kaznovanja. V zvezi z dodatki se predlaga samo možnost njihovega omejevanja, saj bi ukinitev v celoti utegnila povzročiti socialno nestabilnost.

Predlog spremembe 14

Člen 23 – Mladoletniki brez spremstva

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Mladoletniki brez spremstva	Mladoletniki brez spremstva
Države članice čim prej in najpozneje pet delovnih dni po tem, ko je mladoletnik brez spremstva podal prošnjo za mednarodno zaščito, sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da skrbnik zastopa mladoletnika brez spremstva in mu pomaga s tem, da mu omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.	Države članice najpozneje pet delovnih dni po tem, ko je mladoletnik brez spremstva podal prošnjo za mednarodno zaščito, ali čim prej sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da zastopnik ali garant zastopa mladoletnika brez spremstva in mu pomaga s tem, da mu omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.
	Države članice zagotovijo, da v prehodnem obdobju do imenovanja zastopnika ali garanta vsaka ustrezna oblika zastopanja, ki je predvidena v državah članicah in jo je mogoče uporabiti po zakonu, da se zagotovi zaščita največje koristi otroka pri nujnih vprašanjih, ki bi lahko povzročila nepopravljive posledice, ustreza tudi za namene te direktive.

Obrazložitev

V času, ko EU sprejema veliko število mladoletnikov brez spremstva, se utegne izkazati za potrebno, da se ne določajo zavezujoči roki za imenovanje garanta. Koncept skrbnika in sam izraz je lahko zavajajoč in nezdružljiv z zakonodajo številnih držav članic, zato pozivamo k uporabi izraza garant.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

poudarja, da je potreben celovit in vsestranski pristop, ki bo pripomogel k vzdržnosti politik na področju azila in integracije prosilcev ter vključeval Unijo kot celoto in v sistemu dejanske solidarnosti, tudi med državami članicami;

nadalje poudarja izredno velik temeljni interes regionalnih in lokalnih oblasti kot nujnih partneric držav članic in Evropske unije pri upravljanju in sprejemu prosilcev za azil, da se na tem področju sprejmejo pravični in pregledni predpisi, pri čemer morajo biti upoštevani pogoji za sobivanje v družbi in temeljne pravice posameznika; prav tako poudarja, da bodo lahko lokalne oblasti, ki zagotavljajo splošne pravice državljanov, bolje izpolnjevale to funkcijo, če bodo imele na voljo regulativni okvir Unije in primerna sredstva za zagotavljanje varnosti državljanov in temeljnih pravic prosilcev za azil;

kakor je že poudaril v mnenju o prvem svežnju predlogov, so potrebne trajne rešitve na podlagi strukturne obravnave vprašanj, kar pomeni odmik od utvare, da se je treba zoperstavljati posamičnim izrednim dogodkom; čeprav ceni prizadevanja Komisije, da ponudi odgovor na izredne dogodke in s tem povezane politične pritiske, meni, da je potreben temeljitejši razmislek, ki bi odgrnil bistvo problema, hkrati pa je treba upoštevati mednarodne obveze, pravice migrantov in zahteve različnih ravni upravljanja z vseh geografskih območij Unije, ne da bi bile pri tem mejne, najbolj izpostavljene ali najbolj zaželene države članice preobremenjene iz formalnih ali načelnih razlogov;

pozdravlja približevanje in poenotenje pogojev za nudenje pomoči prosilcem, kar je med drugim namenjeno odvračanju od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije; kljub temu meni, da pristop, ki temelji izključno na izenačevanju materialnih pogojev in sankcij, povezanih z nedovoljenimi sekundarnimi gibanji, ni zadosten;

pravzaprav meni, da je za boljšo integracijo in čim temeljitejšo odpravo vzrokov za sekundarna gibanja pomembno in nujno upoštevati dejanske povezave, delovne sposobnosti in želje prosilcev v odnosu do ene ali več držav članic, kakor je že poudaril v mnenju o prvem svežnju predlogov Evropske komisije, zato poudarja, da je pomembno zbirati ustrezne podatke v sodelovanju s prosilci, da bi se ti lahko bolje vključili v družbeno in poklicno življenje;

pozitivno ocenjuje pohitritev postopkov obravnavanja prošenj za mednarodno zaščito, vendar poudarja, da to ne sme okrniti temeljnih pravic in da je treba hitre postopke, predvidene v svežnju predlogov, uporabljati skrajno previdno in po pozornem preverjanju predpostavk, ki upravičujejo njihovo uporabo;

je močno zaskrbljen zaradi zakonske rešitve, sprejete v skupnem okviru za preselitev (COM(2016) 468 final; sprejetje referenčnega okvira z aktom Sveta in izvajanje na podlagi sklepa Komisije), ki izključuje Evropski parlament in se na tem področju redko uporablja, za razliko od področja zunanje in varnostne politike;

pozitivno ocenjuje predloge Komisije, po katerih bi imeli upravičenci do mednarodne zaščite lažji dostop do trga dela in izobraževanja, vključno s poklicnim usposabljanjem. Poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite in prožne mehanizme, ki bodo omogočali priznanje nazivov in poklicnih kvalifikacij, na podlagi katerih bo prosilcem za mednarodno zaščito olajšan dostop do trga dela;

pozitivno ocenjuje krepitev vloge EASO pri pomoči državam članicam;

10.

pozitivno ocenjuje izrecno določbo o posplošeni pravici do pravne pomoči, pri čemer poudarja, da lahko pozitivno vpliva tudi na skrajšanja potrebnega časa in zmanjšanje števila pritožb na sodišču;

11.

priporoča, da se izvajanje ukrepov v zvezi s pogoji za sprejem podpre s povečanjem dostopnosti in obsega sredstev Unije, s čimer bi ta postala dostopnejša za regije in lokalne oblasti, ki morajo imeti zagotovljene ustrezne pogoje za sprejem prosilcev za azil in novih prišlekov;

12.

pozdravlja, da predlogi Komisije načeloma upoštevajo interese in koristi mladoletnikov brez spremstva ter med drugim predvidevajo čim hitrejše imenovanje zastopnika ali garanta. V času, ko EU sprejema številne mladoletnike brez spremstva, se vseeno utegne izkazati za potrebno, da se ne določajo togi roki za imenovanje, ki v številnih državah članicah sodi v okvir sodnega postopka. Tak postopek je povezan z ustreznimi postopkovnimi jamstvi, kot je imenovanje tolmača, in nekaterimi zahtevami po preiskavah, ki niso izvedljive v rokih, ki jih predlaga Komisija.

13.

ugotavlja, da predlogi spoštujejo načelo subsidiarnosti, glede na to da obširno obravnavajo nadnacionalne probleme, kot so solidarnost med državami članicami, vzpostavitev bolj integriranega azilnega sistema in večja izmenjava informacij med državami članicami, česar posamezne države članice ne morejo same doseči; priznava, da predlagani ukrepi s tem, ko določajo enotna pravila za celotno Evropsko unijo, spoštujejo tudi načelo sorazmernosti; želi, da se celoten proces odločanja stalno spremlja in tako zagotovi spoštovanje teh načel;

COM(2016) 467 final

14.

priporoča, da se pri pojmu „skrbnik“ (člen 4(2)(f)) poudari nepristranskost osebe ali organizacije, imenovane, da pomaga mladoletniku brez spremstva in ga zastopa v postopkih iz uredbe, ter njena neodvisnost od upravnih organov;

15.

priporoča, da mladoletniku v razgovorih z upravnim organom, ki obravnava njegovo prošnjo (člen 22), vedno pomaga tudi odvetnik;

16.

poleg tega priporoča (ravno tako v povezavi s členom 22), da je zastopnik mladoletnika v razgovorih subjekt ali organ, ki je neodvisen od upravnih organov ter je imenovan po zakonu ali ga imenuje sodni organ izključno v interesu mladoletnika;

17.

v zvezi z naknadnimi prošnjami (člen 42) priporoča določbo, da se pri predhodni obravnavi prošnje z namenom ugotavljanja njene dopustnosti preveri, ali je obravnavana oseba pri predhodni prošnji izkoristila učinkovito obveščanje in pravno pomoč, in da se odsotnost obveščanja ali pravne pomoči šteje kot utemeljen razlog za naknadno prošnjo;

18.

priporoča, da se revidira določba člena 22(4) predloga uredbe, v skladu s katero se oseba v vlogi skrbnika zamenja le, kadar odgovorni organi menijo, da neustrezno opravlja naloge skrbnika. Imenovanje drugega lokalnega zastopnika je lahko denimo potrebno pri menjavi prebivališča mladoletnika.

19.

v zvezi s konceptom prve države azila priporoča, da se besedna zveza „deležen zaščite“ razlaga, kakor da je bila takšna zaščita uradno priznana in ne zgolj de facto dodeljena;

20.

v zvezi s trajanjem pritožbenega postopka na prvi stopnji (člen 55) poudarja in priporoča, da se navedeni roki ne razlagajo kot zavezujoči in da (kakor je v tem členu izrecno določeno) ne onemogočajo ustrezne in celovite obravnave prošnje;

COM(2016) 466 final

21.

močno nasprotuje uvedbi rednih pregledov in postopka odvzema mednarodne zaščite, ki bi dejansko lahko bili vzrok ne le za morebitno dodatno obremenitev upravnih organov (tudi lokalnih in regionalnih) pri uresničevanju praks in nalog v zvezi z integracijo beguncev, temveč tudi vir negotovosti za prosilce. V zvezi s tem obsoja politične, ksenofobične in populistične izjave, ki vodijo v nasilje in kriminalizacijo vseh prosilcev za azil, kar povzroča nepotrebne družbene napetosti. Zato poziva oblasti in politike k odgovornemu ravnanju;

22.

je močno zaskrbljen zaradi uvajanja omejitve najdaljšega trajanja mednarodne zaščite in se sprašuje o njeni legitimnosti, zato sozakonodajalca poziva, da to vprašanje dodatno proučita;

23.

za primer odvzema mednarodne zaščite priporoča razmislek o možnosti, da bi bilo obdobje za pridobitev dovoljenja za prebivanje na podlagi drugih razlogov (npr. iskanje zaposlitve) daljše od tistega, ki je določeno v predlogu Komisije (npr. šest mesecev), saj je v predlogu predvideno razmeroma kratko obdobje (trije meseci);

COM(2016) 465 final

24.

priporoča ponovno proučitev določbe iz člena 17a predloga Komisije, po kateri prosilec v državah članicah, ki niso odgovorne države članice, ni upravičen do nikakršnih materialnih pogojev za pomoč, določenih v uredbi, pri čemer je treba predvideti, da so ti pogoji, morda tudi z omejitvami iz člena 19, lahko zagotovljeni za omejen čas, kadar prosilec svojo oddaljitev utemelji z nujo ali višjo silo;

25.

priporoča, da se revidira določba člena 23(1) predloga direktive, v skladu s katero se oseba, ki deluje kot skrbnik, zamenja le, „kadar je nujno“. Imenovanje drugega lokalnega zastopnika je lahko denimo potrebno pri menjavi prebivališča mladoletnika.

26.

priporoča, da se ponovno prouči določba iz člena 17a predloga Komisije, po kateri države članice zagotovijo dostojen življenjski standard za vse prosilce, in da se Evropsko unijo in države članice zaveže k zagotavljanju podpore, tudi finančne, lokalnim oblastem, ki prispevajo k zagotavljanju dostojnega življenjskega standarda za vse prosilce.

COM(2016) 468 final

27.

priporoča ponovno proučitev odločitve, da se iz okvira za preselitev izključijo prosilci, ki so v zadnjih petih letih neregularno vstopili na ozemlje Evropske unije; glede na številne nezakonitosti, zaradi katerih so zapustili sosednje države, se zdi ta odločitev čezmerno kaznovalna za prosilce, ki so pogosto žrtve tega pojava.

V Bruslju, 8. februarja 2017

Predsednik Evropskega odbora regij

Markku MARKKULA

Top

Document 52016AR5807

Title and reference

Languages, formats and link to OJ

Multilingual display

Text