12.2.2016

SL

Uradni list Evropske unije

C 56/1

---

STALIŠČE SVETA (EU) št. 1/2016 V PRVI OBRAVNAVI

z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004

(Besedilo velja za EGP)

Sprejeto s strani Sveta dne 10. decembra 2015

(2016/C 56/01)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Postopno vzpostavljanje enotnega evropskega železniškega območja zahteva ukrepanje Unije na področju predpisov za železnice glede tehničnih varnostnih in interoperabilnostnih vidikov, pri čemer so oboji neločljivo povezani in zahtevajo večjo stopnjo harmonizacije na ravni Unije. Zadevna zakonodaja o železnicah je bila sprejeta v zadnjih dveh desetletjih, predvsem trije železniški paketi, od katerih sta v tem smislu najpomembnejši Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(2)

Hkratno zasledovanje ciljev glede varnosti in interoperabilnosti na železnici zahteva precej tehničnega dela pod vodstvom specializiranega organa. Zato je bilo treba leta 2004 kot del drugega železniškega paketa v okviru obstoječega institucionalnega okvira in ob upoštevanju ravnotežja pristojnosti v Uniji ustanoviti evropsko agencijo, ki se ukvarja z varnostjo in interoperabilnostjo na železnici.

(3)

Z Uredbo (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bila ustanovljena Evropska železniška agencija (v nadaljnjem besedilu: Agencija), da bi spodbujala vzpostavitev evropskega železniškega območja brez meja in pomagala pri oživljanju železniškega sektorja s krepitvijo njegovih bistvenih prednosti na področju varnosti. Četrti železniški paket vsebuje pomembne spremembe, namenjene izboljšanju delovanja enotnega evropskega železniškega območja, z amandmaji v obliki prenovitve Direktive 2004/49/ES in Direktive 2008/57/ES, ki sta neposredno povezani z nalogami Agencije. Navedeni direktivi omogočata zlasti izvajanje nalog, povezanih z izdajanjem dovoljenj za vozila in varnostnih spričeval na ravni Unije. To vključuje večjo vlogo Agencije. Zaradi znatnega števila sprememb, ki jih uvaja pri nalogah in notranji organizaciji Agencije, bi bilo treba Uredbo (ES) št. 881/2004 razveljaviti in jo nadomestiti z novim pravnim aktom.

(4)

Agencija bi morala prispevati k razvoju prave evropske železniške kulture ter zagotoviti pomembno orodje za dialog, posvetovanje in izmenjavo stališč med vsemi udeleženci v železniškem sektorju, ob ustreznem upoštevanju njihovih zadevnih nalog ter tehničnih značilnosti železniškega sektorja. Pri izvajanju svojih nalog ter zlasti pripravi priporočil in mnenj bi morala Agencija kar najbolj upoštevati zunanje strokovnjake za železnice, zlasti poklicne strokovnjake iz železniškega sektorja in iz ustreznih nacionalnih organov. Agencija bi morala tako ustanoviti pristojne in reprezentativne delovne skupine in druge skupine, ki bi jih sestavljali predvsem navedeni strokovnjaki.

(5)

Da bi zagotovila vpogled v ekonomske učinke na železniški sektor in njegov vpliv na družbo, omogočila drugim, zlasti Komisiji, upravnemu odboru Agencije (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) in izvršnemu direktorju Agencije (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) sprejemanje odločitev, sprejetih na podlagi informacij ter bolj učinkovito upravljanje prednostnih delovnih nalog in dodeljevanje virov znotraj Agencije, bi morala biti Agencija bolj vključena v ocenjevanje učinkov.

(6)

Agencija bi morala zagotavljati neodvisno in objektivno tehnično podporo, predvsem Komisiji. Direktiva (EU) 2015/… Evropskega parlamenta in Sveta (7)  (8) določa pripravo in revizijo tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI), medtem ko Direktiva (EU) 2015/… Evropskega parlamenta in Sveta (9)  (10) določa pripravo in revizijo skupnih varnostnih metod (SVM), skupnih varnostnih ciljev (SVC) in skupnih varnostnih kazalnikov (SVK). Kontinuiteta dela in razvoj TSI, SVM, SVC in SVK zahtevata trajni tehnični okvir in specializiran organ s predanim osebjem, ki ima visoko raven strokovnega znanja. V ta namen bi morala biti Agencija odgovorna za zagotavljanje priporočil in mnenj Komisiji v zvezi s pripravo in revizijo TSI, SVM, SVC in SVK. Agencija bi morala na zahtevo nacionalnih varnostnih in regulatornih organov zagotoviti tudi neodvisno tehnično mnenje.

(7)

Da bi bilo izdajanje enotnih varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu učinkovitejše in nepristransko, je ključno, da se Agenciji dodeli osrednja vloga. Če je območje obratovanja omejeno na eno državo članico, bi moral zadevni prevoznik v železniškem prometu imeti možnost izbire, da vlogo za enotno varnostno spričevalo predloži Agenciji ali nacionalnemu varnostnemu organu. To bi moralo biti določeno v Direktivi (EU) 2015/… (10).

(8)

Trenutno Direktiva 2008/57/ES določa izdajo dovoljenja za začetek obratovanja železniških vozil v vsaki državi članici, razen v nekaterih posebnih primerih. Delovna skupina za dovoljenja za vozila, ki jo je leta 2011 ustanovila Komisija, je razpravljala o več primerih, ko so proizvajalce in prevoznike v železniškem prometu prizadeli predolgo trajanje in stroški postopka izdaje dovoljenj, ter predlagala številne izboljšave. Ker so nekatere težave posledica zapletenosti sedanjih postopkov izdajanja dovoljenj za vozila, bi bilo treba te postopke poenostaviti in po potrebi združiti v en sam postopek. Vsako železniško vozilo bi moralo prejeti samo eno dovoljenje. Kadar je območje uporabe omejeno na omrežje ali omrežja v eni sami državi članici, bi moral prosilec imeti možnost izbire, da vlogo za dovoljenje za vozilo Agenciji ali nacionalnemu varnostnemu organu predloži prek točke „vse na enem mestu“ iz te uredbe. To bi prineslo očitne koristi sektorju z zmanjšanjem stroškov in skrajšanjem postopka ter zmanjšalo tveganje morebitne diskriminacije, zlasti novih podjetij, ki želijo vstopiti na železniški trg. To bi moralo biti določeno v Direktivi (EU) 2015/… (11).

(9)

Bistveno je, da Direktiva (EU) 2015/… (11) in Direktiva (EU) 2015/… (12) ne bi smeli privesti do znižanja ravni varnosti v železniškem sistemu Unije. Zato bi morala Agencija prevzeti polno odgovornost za dovoljenja za vozila in enotna varnostna spričevala, ki jih izda, ter tako med drugim prevzeti vse s tem povezane pogodbene in nepogodbene obveznosti.

(10)

V zvezi z odgovornostjo osebja Agencije pri izvajanju nalog, ki so ji dodeljene, bi se moral uporabljati Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije. Uporaba navedenega protokola ne bi smela povzročati nepotrebnih zamud ali neupravičenih omejitev pri izvajanju nacionalnih sodnih postopkov. Upravni odbor bi moral v primeru sodnega postopka, v katerega je vpleteno osebje Agencije in v okviru katerega se mora član osebja zglasiti na nacionalnem sodišču, brez nepotrebnega odlašanja skleniti, da temu članu osebja odvzame imuniteto, če to ne bo ogrozilo interesov Unije. Takšna odločitev bi se morala ustrezno utemeljiti in bi se lahko predložila Sodišču Evropske unije v sodno presojo.

(11)

Agencija bi morala tesno sodelovati z nacionalnimi pravosodnimi organi, zlasti v primerih, ko je sodelovanje Agencije nujno, ker izvaja svoja pooblastila v zvezi z dovoljenji za vozila, enotnimi varnostnimi spričevali, ki jih izdaja, in odločitvami o odobritvi projektov v zvezi z opremo ob progi v okviru Evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS). Kadar se od Agencije ali člana njenega osebja zahteva, da v okviru zadevnega nacionalnega postopka zagotovi informacije, bi morala Agencija zagotoviti, da je takšna zahteva za informacije ali po potrebi sodelovanje v postopku obravnavano ustrezno skrbno in v razumnem roku. Upravni odbor bi moral v ta namen uvesti ustrezne postopke za uporabo v takšnih primerih.

(12)

Zaradi nadaljnjega razvoja enotnega evropskega železniškega območja, zlasti v povezavi z zagotavljanjem ustreznih informacij uporabnikom železniškega prevoza blaga in potnikom, ter zaradi preprečevanja razdrobljenega razvoja telematskih aplikacij je treba okrepiti vlogo Agencije na področju tovrstnih aplikacij. Agencija bi kot pristojni organ na ravni Unije morala imeti pomembno vlogo pri zagotavljanju skladnosti razvoja in uporabe vseh telematskih aplikacij. V ta namen bi morala biti Agencija pooblaščena za opravljanje nalog sistemskega organa za telematske aplikacije, na podlagi tega pooblastila pa bi morala vzdrževati, spremljati in upravljati vse ustrezne zahteve v zvezi s podsistemi na ravni Unije.

(13)

Glede na pomen ERTMS za nemoten razvoj in varnost enotnega evropskega železniškega območja ter zaradi preprečevanja razdrobljenega razvoja ERTMS je treba okrepiti splošno usklajevanje na ravni Unije. Zato bi morala imeti Agencija kot organ Unije, ki ima na tem področju največ izkušenj, pri tem pomembnejšo vlogo, da bi zagotovila skladnost razvoja ERTMS, prispevala k zagotavljanju skladnosti opreme ERTMS z veljavnimi specifikacijami in zagotovila, da so evropski raziskovalni programi, povezani z ERTMS, usklajeni z razvojem tehničnih specifikacij ERTMS. Agencija bi morala zlasti zagotoviti, da dodatne nacionalne zahteve glede ERTMS ne bi ogrozile njegove interoperabilnosti. Vendar pa bi bilo treba nezdružljive nacionalne zahteve uporabljati le prostovoljno ali jih razveljaviti.

(14)

Da bi bili postopki za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi učinkovitejši in da se te postopke harmonizira na ravni Unije, je ključnega pomena, da Agencija pred kakršnim koli povabilom k oddaji ponudb, povezanim z opremo ob progi v okviru ERTMS, preveri, ali so predvidene tehnične rešitve v celoti skladne z ustreznimi TSI in torej v celoti interoperabilne. To bi moralo biti določeno v Direktivi (EU) 2015/… (11). Agencija bi morala ustanoviti skupino, sestavljeno iz priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti, dejavnih na področju ERTMS. Sodelovanje takšnih organov v skupini bi bilo treba čim bolj spodbujati.

(15)

Da bi olajšali sodelovanje ter zagotovili jasno delitev nalog in odgovornosti med Agencijo in nacionalnimi varnostnimi organi, bi morali med njimi pripraviti komunikacijski protokol. Poleg tega bi bilo treba izdelati skupno informacijsko in komunikacijsko platformo z virtualno funkcionalnostjo „vse na enem mestu“, po možnosti na podlagi obstoječih aplikacij in registrov, tako da bi razširili njihovo funkcionalnost, s čimer bi omogočili sprotno obveščanje Agencije in nacionalnih varnostnih organov o vseh vlogah za dovoljenja in varnostna spričevala, poteku teh postopkov in njihovem izidu. Pomemben namen te platforme je, da bi že zgodaj opredelili potrebe po usklajevanju odločitev, ki naj bi jih sprejeli nacionalni varnostni organi in Agencija v primeru različnih vlog za podobna dovoljenja in varnostna spričevala. Takšne primere bi morali opredeliti v skrajšani obliki s samodejnimi obvestili.

(16)

Pristojni nacionalni organi so doslej zaračunavali za izdajo dovoljenj za vozila in enotnih varnostnih spričeval. S prenosom pristojnosti na raven Unije bi morala imeti Agencija pravico prosilcem zaračunati izdajo spričeval in dovoljenj, navedenih v prejšnjih uvodnih izjavah. Pomembno je da se določijo nekatera načela, ki bi veljala za pristojbine in dajatve, ki se plačajo Agenciji. Višino teh pristojbin in dajatev bi bilo treba oceniti tako, da bi zajemale celoten strošek opravljenih storitev, po potrebi vključno z ustreznimi stroški, ki nastanejo zaradi nalog, dodeljenih nacionalnim varnostnim organom. Te pristojbine in dajatve bi morale biti enake ali nižje od sedanjega povprečja za zadevne storitve. Te pristojbine in dajatve bi morale biti določene na pregleden, pošten in poenoten način v sodelovanju z državami članicami in ne bi smele ogrožati konkurenčnosti evropskega železniškega sektorja. Določiti bi jih bilo treba ob ustreznem upoštevanju plačilnih zmožnosti prevoznikov in tako, da podjetjem ne bi naložili nepotrebnega finančnega bremena. Po možnosti bi morale upoštevati posebne potrebe malih in srednjih podjetij.

(17)

Splošni cilj je, da bi bilo treba novo razdelitev funkcij in nalog med nacionalne varnostne organe in Agencijo opraviti učinkovito, brez znižanja sedanje visoke ravni varnosti. V ta namen bi bilo treba skleniti sporazume o sodelovanju med Agencijo in nacionalnimi varnostnimi organi, tudi kar zadeva stroške. Agencija bi morala imeti na voljo dovolj virov za izvajanje svojih novih nalog, časovni razpored dodelitve teh virov pa bi moral temeljiti na jasno opredeljenih potrebah.

(18)

Agencija bi morala pri pripravi priporočil upoštevati primere omrežij, ki so ločena od ostalega železniškega sistema Unije in ki zaradi geografskih ali zgodovinskih razlogov zahtevajo posebno strokovno znanje. Kjer je delovanje omejeno na takšna omrežja, bi morali prosilci za enotna varnostna spričevala in dovoljenja za vozila poleg tega imeti možnost, da potrebne formalnosti uredijo lokalno prek ustreznih nacionalnih varnostnih organov. V ta namen in zato, da bi zmanjšali upravne obremenitve in stroške, bi moralo biti omogočeno, da se v sporazumih o sodelovanju med Agencijo in zadevnimi nacionalnimi varnostnimi organi določi ustrezna razdelitev nalog, brez poseganja v predvideno končno odgovornost Agencije za izdajo dovoljenja ali enotnega varnostnega spričevala.

(19)

Ob upoštevanju znanja in izkušenj nacionalnih organov, zlasti nacionalnih varnostnih organov, bi morala imeti Agencija možnost ustrezne uporabe tega strokovnega znanja pri dodeljevanju zadevnih dovoljenj in enotnih varnostnih spričeval. V ta namen bi bilo treba spodbujati napotitev nacionalnih strokovnjakov v Agencijo.

(20)

Direktiva (EU) 2015/… (12) in Direktiva … (EU) 2015/… (11) bi morali določiti pregled nacionalnih ukrepov s stališča varnosti in interoperabilnosti na železnici ter združljivost s predpisi o konkurenci. Z direktivama bo obenem omejena možnost, da bi države članice sprejemale nove nacionalne predpise. Sedanji sistem, v katerem še naprej obstajajo številni nacionalni predpisi, lahko povzroči morebitno navzkrižje s predpisi Unije ter premajhno preglednost in morebitno diskriminacijo izvajalcev, zlasti manjših in novih. Zaradi prehoda na sistem preglednih in nepristranskih predpisov o železnicah na ravni Unije je treba okrepiti postopno zmanjšanje nacionalnih predpisov, vključno z operativnimi predpisi. Mnenje, ki temelji na neodvisnem in nepristranskem strokovnem znanju in izkušnjah, je na ravni Unije bistveno. V ta namen je treba okrepiti vlogo Agencije.

(21)

Uspešnost, organizacija in postopki odločanja na področju varnosti in interoperabilnosti na železnici med nacionalnimi varnostnimi organi in priglašenimi organi za ugotavljanje skladnosti se znatno razlikujejo, kar škodi nemotenemu delovanju enotnega evropskega železniškega območja. To lahko negativno vpliva predvsem na mala in srednja podjetja, ki želijo vstopiti na železniški trg v drugi državi članici. Okrepljeno usklajevanje zaradi večje harmonizacije na ravni Unije je zato bistvenega pomena. V ta namen bi morala Agencija v okviru presoj in inšpekcijskih pregledov ter po potrebi v sodelovanju z nacionalnimi akreditacijskimi organi spremljati uspešnost in sprejemanje odločitev nacionalnih varnostnih organov in priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti.

(22)	Na področju varnosti je pomembno zagotoviti čim večjo preglednost in učinkovit pretok informacij. Analiza rezultatov poslovanja, ki temelji na SVK in povezuje vse dejavnike v sektorju, je pomembna in bi jo bilo potrebno opraviti. Kar zadeva statistiko, je potrebno tesno sodelovanje z Eurostatom.

(23)

Zaradi spremljanja napredka pri zagotavljanju varnosti in interoperabilnosti na železnici bi morala biti Agencija odgovorna za objavo poročila vsaki dve leti. Glede na njeno tehnično strokovno znanje in nepristranskost bi morala Agencija obenem pomagati Komisiji pri opravljanju njene naloge spremljanja izvajanja zakonodaje Unije o varnosti in interoperabilnosti na železnici.

(24)

Izboljšati bi bilo treba interoperabilnost vseevropskega transportnega omrežja, novi investicijski projekti, izbrani z namenom, da jih podpre Unija, pa bi morali biti v skladu s ciljem interoperabilnosti, določenim v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Agencija je ustrezen organ za prispevanje k uresničevanju teh ciljev in bi morala pri projektih, ki zadevajo vseevropsko prometno omrežje, tesno sodelovati s pristojnimi organi Unije. Pri uvajanju ERTMS in projektih ERTMS bi morale naloge Agencije zajemati tudi pomoč prosilcem pri izvajanju projektov, skladnih s TSI, kar zadeva vodenje-upravljanje in signalizacijo.

(25)

Vzdrževanje tirnih vozil je pomemben del varnostnega sistema. Zaradi pomanjkanja sistema za izdajanje spričeval vzdrževalnim delavnicam ni pravega evropskega trga za vzdrževanje železniške opreme. To je sektorju povzročilo dodatne stroške, posledica pa so prevozi brez tovora. Zato bi bilo treba postopno določiti in posodabljati skupne pogoje za izdajanje spričeval servisnim delavnicam in subjektom, zadolženim za vzdrževanje vozil, ki niso tovorni vagoni, pri čemer je Agencija najprimernejši organ za predlaganje ustreznih rešitev Komisiji.

(26)

Poklicne kvalifikacije, potrebne za strojevodje, so glavni dejavnik varnosti in interoperabilnosti na železnici v Uniji. Poklicne kvalifikacije so prav tako predpogoj za prosti pretok delavcev v železniškem sektorju. To vprašanje bi bilo treba obravnavati v obstoječem okviru za socialni dialog. Agencija bi morala zagotoviti tehnično podporo, potrebno za upoštevanje tega vidika na ravni Unije.

(27)

Agencija bi morala spodbujati sodelovanje med nacionalnimi varnostnimi organi, nacionalnimi preiskovalnimi organi in predstavniškimi organi iz železniškega sektorja, ki delujejo na ravni Unije, da bi spodbujala dobro prakso, izmenjavo ustreznih informacij, zbiranje podatkov, povezanih z železnicami, in spremljala splošno varnost železniškega sistema Unije.

(28)

Zaradi zagotavljanja čim večje preglednosti in enakega dostopa do ustreznih informacij vsem strankam, bi morali biti registri, kjer je to primerno, in listine, predvidene za postopke varnosti in interoperabilnosti na železnici, dostopni javnosti. Enako velja za dovoljenja, enotna varnostna spričevala in druge ustrezne železniške listine. Agencija bi morala zagotoviti učinkovit, uporabnikom prijazen in lahko dostopen način izmenjave in objave teh informacij, zlasti z ustreznimi rešitvami informacijske tehnologije, da bi izboljšala stroškovno učinkovitost železniškega sistema in podprla operativne potrebe sektorja.

(29)	Pospeševanje inovativnosti in raziskav na področju železnic je pomembno, zato bi ga morala Agencija spodbujati. Kakršna koli finančna pomoč, ki jo v okviru svojih dejavnosti v zvezi s tem zagotavlja Agencija, ne bi smela povzročiti nobenega izkrivljanja na zadevnem trgu.

(30)	Zaradi večje učinkovitosti finančne podpore Unije ter njene kakovosti in združljivosti z ustreznimi tehničnimi predpisi bi morala Agencija imeti dejavno vlogo pri ocenjevanju železniških projektov.

(31)

Ustrezno in enotno razumevanje zakonodaje o varnosti in interoperabilnosti na železnici, priročnikov o izvajanju in priporočil Agencije je predpogoj za učinkovito izvajanje železniškega pravnega reda in delovanje železniškega trga. Zato bi se morala Agencija aktivno vključiti v usposabljanje in dejavnosti razlaganja v zvezi s tem.

(32)

Ob upoštevanju novih nalog Agencije v zvezi z izdajanjem dovoljenj za vozila in enotnih varnostnih spričeval bo nastala znatna potreba po dejavnostih usposabljanja in objavah na teh področjih. Nacionalne varnostne organe bi morali pozvati k brezplačnemu sodelovanju pri dejavnostih usposabljanja, kadar je mogoče, zlasti če so sodelovali pri njihovi pripravi.

(33)

Da bi lahko ustrezno izvajala svoje naloge, bi Agencija morala biti pravna oseba in bi morala imeti neodvisen proračun, ki bi se financiral predvsem na podlagi prispevka Unije ter s pristojbinami in dajatvami, ki jih plačajo prosilci. Morebitni finančni prispevki, ki jih Agencija prejme od držav članic, tretjih držav ali drugih subjektov, ne bi smeli ogroziti njene neodvisnosti in nepristranskosti. Da bi bila Agenciji zagotovljena neodvisnost pri njenem vsakodnevnem upravljanju ter izdajanju mnenj, priporočil in sklepov, bi morala biti njena organizacija pregledna, njen izvršni direktor pa bi moral imeti polno odgovornost. Osebje Agencije bi moralo biti neodvisno ter zaposleno na podlagi kratkoročnih in dolgoročnih pogodb, da se ohrani njegovo organizacijsko znanje in neprekinjeno delovanje ob potrebni in stalni izmenjavi strokovnega znanja z železniškim sektorjem. Odhodki Agencije bi morali zajemati stroške, povezane z osebjem, upravne in infrastrukturne stroške ter stroške delovanja ter med drugim znesek, plačan nacionalnim varnostnim organom za njihovo delo na področju izdajanja dovoljenj za vozila in enotnih varnostnih spričeval, v skladu z ustreznimi sporazumi o sodelovanju in določbami o izvedbenem aktu glede določitve pristojbin in dajatev.

(34)

Kar zadeva preprečevanje nasprotja interesov in njegovo obvladovanje je bistveno, da Agencija deluje nepristransko, izkazuje integriteto in zagotovi visoke poklicne standarde. V nobenem primeru ne bi smelo biti utemeljenega razloga za sum, da na odločitve vplivajo interesi, ki so v nasprotju z vlogo Agencije kot organa, ki služi vsej Uniji, ali zasebni interesi ali povezave uslužbencev Agencije, napotenih nacionalnih strokovnjakov ali članov upravnega odbora oziroma komisij za pritožbe, zaradi katerih pride ali bi lahko prišlo do nasprotja z ustreznim opravljanjem uradnih dolžnosti zadevne osebe. Upravni odbor bi torej moral sprejeti izčrpna pravila o nasprotju interesov, ki bi veljala za vso Agencijo. V teh pravilih bi bilo treba upoštevati priporočila Računskega sodišča iz njegovega Posebnega poročila št. 15 iz leta 2012.

(35)

Zaradi optimizacije postopka odločanja v Agenciji ter zagotavljanja večje učinkovitosti in uspešnosti bi bilo treba uvesti strukturo upravljanja na dveh ravneh. V ta namen bi morale biti države članice in Komisija zastopane v upravnem odboru, ki bi mu bila dodeljena potrebna pooblastila, vključno s pooblastilom za pripravo proračuna in odobritev programskega dokumenta. Upravni odbor bi moral na splošno usmerjati dejavnosti Agencije in tesneje sodelovati pri spremljanju njenih dejavnosti, da bi bile upravne in proračunske zadeve tako pod boljšim nadzorom. Ustanoviti bi bilo treba manjši izvršni odbor, ki bi na ustrezen način pripravljal seje upravnega odbora in podpiral njegov proces odločanja. Pristojnosti izvršnega odbora bi bilo treba opredeliti v mandatu, ki bi ga sprejel upravni odbor, pri čemer bi morale vključevati, kadar je to primerno, oblikovanje mnenj in začasnih odločitev, ki bi jih dokončno potrdil upravni odbor.

(36)

Da bi bila zajamčena preglednost odločitev upravnega odbora, bi morali biti predstavniki zadevnih sektorjev navzoči na sejah, vendar brez glasovalne pravice. Komisija bi morala imenovati različne deležnike na podlagi njihove reprezentativnosti na ravni Unije, kar zadeva prevoznike v železniškem prometu, upravljavce infrastrukture, železniško industrijo, sindikalne organizacije, potnike in uporabnike železniškega prevoza blaga.

(37)

Zagotoviti je treba, da imajo stranke, ki jih zadevajo odločitve Agencije, pravico do ustreznih pravnih sredstev, ki bi jim morala biti zagotovljena na neodvisen in nepristranski način. Vzpostaviti bi bilo treba primeren pritožbeni mehanizem, na podlagi katerega bi bila zoper odločitve izvršnega direktorja mogoča pritožba pri posebni komisiji za pritožbe.

(38)	V primeru nesoglasja med Agencijo in nacionalnimi varnostnimi organi glede izdajanja enotnih varnostnih spričeval ali dovoljenj za vozila bi bilo treba uvesti arbitražni postopek, da bi bile odločitve sprejete usklajeno in na podlagi sodelovanja.

(39)

Širši strateški pogled v zvezi z dejavnostmi Agencije bi omogočil učinkovitejše načrtovanje in upravljanje njenih virov ter prispeval k večji kakovosti njenih rezultatov. To je potrjeno in podkrepljeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1271/2013 (14). Zato bi moral upravni odbor sprejeti enoten programski dokument, ki bi vseboval letne in večletne delovne programe, in ga redno posodabljati po ustreznem posvetovanju z zadevnimi deležniki.

(40)

Če se Agenciji po sprejetju programskega dokumenta dodeli nova naloga v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo železniškega sistema Unije, bi moral upravni odbor programski dokument po potrebi spremeniti tako, da bi po analizi vpliva na kadrovske in proračunske vidike vanj vključil to novo nalogo.

(41)

Delovanje Agencije bi moralo biti pregledno. Treba bi bilo zagotoviti učinkovit nadzor s strani Evropskega parlamenta, s katerim bi se bilo zato treba posvetovati o osnutku večletnega dela programskega dokumenta Agencije in ki bi moral imeti možnost, da zasliši izvršnega direktorja Agencije ter prejme letno poročilo o dejavnostih Agencije. Agencija bi morala prav tako uporabljati ustrezno zakonodajo Unije v zvezi z javnim dostopom do listin.

(42)

V preteklih letih, ko so se ustanavljale nove decentralizirane agencije, sta se izboljšala preglednost in nadzor nad upravljanjem finančnih sredstev Unije, ki so jim bila dodeljena, zlasti v zvezi s proračunsko razdelitvijo postavk, finančnim nadzorom, pristojnostjo za potrditev zaključnega računa, prispevki v sistem pokojninskega zavarovanja in notranjim proračunskim postopkom (kodeks ravnanja). Prav tako bi bilo treba Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) uporabljati brez omejitev za Agencijo, ki bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti prevaram (OLAF) (16).

(43)

Agencija bi morala dejavno spodbujati pristop Unije k varnosti in interoperabilnosti na železnici v njenih odnosih z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami. Med drugim bi morala Agencija v mejah svojih pristojnosti omogočati vzajemni dostop za prevoznike v železniškem prometu iz Unije do trga storitev v železniškem prometu tretjih držav in dostop tirnih vozil Unije do omrežij tretjih držav.

(44)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede pregleda osnutka nacionalnih predpisov in obstoječih nacionalnih predpisov, spremljanja nacionalnih varnostnih organov in priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti, priprave poslovnika komisije za pritožbe ter določitve pristojbin in dajatev, ki jih lahko zaračuna Agencija. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(45)

Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitve strokovnega organa za pripravo skupnih rešitev glede zadev v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo na železnici, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi skupne narave dela, ki ga je treba opraviti, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenega cilja.

(46)

Za uspešno delovanje Agencije je treba uveljaviti nekatera načela glede upravljanja Agencije zaradi skladnosti s skupno izjavo in skupnim pristopom, o katerih se je julija 2012 dogovorila Medinstitucionalna delovna skupina o decentraliziranih agencijah EU, katere namen je racionalizirati dejavnosti agencij in povečati njihovo učinkovitost.

(47)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznani zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

NAČELA

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   S to uredbo se ustanavlja Agencija Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

2.   Ta uredba določa:

(a)	ustanovitev in naloge Agencije;

(b)	naloge držav članic v okviru te uredbe.

3.   Ta uredba podpira vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja in zlasti cilje v zvezi z:

(a)	interoperabilnostjo železniškega sistema v Uniji, kot določa Direktiva (EU) 2015/… (11);

(b)	varnostjo železniškega sistema v Uniji, kot določa Direktiva (EU) 2015/… (12);

(c)	izdajanjem spričeval strojevodjem, kot določa Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18).

Člen 2

Cilji Agencije

Cilj Agencije je prispevati k nadaljnjemu razvoju in učinkovitemu delovanju enotnega evropskega železniškega območja brez meja z zagotavljanjem visoke ravni varnosti in interoperabilnosti na železnici ter izboljšanjem konkurenčnega položaja železniškega sektorja. Agencija na tehničnem področju zlasti prispeva k izvajanju zakonodaje Unije, in sicer z določitvijo skupnega pristopa k varnosti železniškega sistema Unije in povečanjem ravni interoperabilnosti na železniškem sistemu Unije.

Dodatni cilji Agencije so spremljati razvoj nacionalnih predpisov na področju železnic, z namenom podpirati delovanje nacionalnih organov na področju varnosti in interoperabilnosti na železnici ter spodbujati optimizacijo postopkov.

Kadar tako določata Direktiva (EU) 2015/… (11) in Direktiva (EU) 2015/… (12), Agencija opravlja nalogo organa Unije, pristojnega za izdajanje dovoljenj za dajanje železniških vozil in tipov vozil na trg ter za izdajanje enotnih varnostnih spričeval za prevoznike v železniškem prometu.

Pri uresničevanju navedenih ciljev Agencija v celoti upošteva proces širitve Unije in posebne omejitve v zvezi z železniškimi povezavami s tretjimi državami.

Člen 3

Pravni status

1.   Agencija je organ Unije in je pravna oseba.

2.   Agencija ima v posameznih državah članicah najširšo možno pravno sposobnost, dodeljeno pravnim osebam v skladu z njihovimi zakoni. Zlasti lahko pridobi ali razpolaga s premičninami in nepremičninami in je lahko stranka v pravnih postopkih.

3.   Agencijo zastopa njen izvršni direktor.

4.   Agencija je edina odgovorna za naloge in pristojnosti, ki so ji dodeljene.

Člen 4

Vrste aktov Agencije

Agencija lahko:

(a)	naslovi priporočila na Komisijo v zvezi z uporabo členov 13, 15, 17, 19, 35, 36 in 37;

(b)	naslovi priporočila na države članice v zvezi z uporabo člena 34;

(c)	izdaja mnenja Komisiji v skladu s členom 10(2) in členom 42 ter zadevnim organom v državah članicah v skladu s členi 10, 25 in 26;

(d)	naslovi priporočila na nacionalne varnostne organe v skladu s členom 33(4);

(e)	izdaja sklepe v skladu s členi 14, 20, 21 in 22;

(f)	izdaja mnenja, ki predstavljajo sprejemljive načine zagotavljanja skladnosti na podlagi člena 19;

(g)	izdaja tehnične dokumente v skladu s členom 19;

(h)	izdaja poročila o presoji v skladu s členoma 33 in 34;

(i)	izdaja smernice in druge nezavezujoče dokumente, ki omogočajo uporabo zakonodaje o varnosti in interoperabilnosti na železnici, v skladu s členi 13, 19, 28, 32, 33 in 37.

POGLAVJE 2

DELOVNE METODE

Člen 5

Ustanovitev in sestava delovnih in drugih skupin

1.   Agencija ustanovi omejeno število delovnih skupin, da bi pripravile priporočila in, kadar je ustrezno, tudi smernice, povezane zlasti s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost (TSI), skupnimi varnostnimi cilji (SVC), skupnimi varnostnimi metodami (SVM) ter uporabo skupnih varnostnih kazalnikov (SVK).

Agencija lahko ustanovi delovne skupine v drugih ustrezno upravičenih primerih na zahtevo Komisije ali odbora iz člena 81 (v nadaljnjem besedilu: odbor), ali, po posvetovanju s Komisijo, na lastno pobudo.

Delovnim skupinam predseduje predstavnik Agencije.

2.   Delovne skupine sestavljajo:

—	predstavniki, ki jih v delovne skupine imenujejo pristojni nacionalni organi,

—

strokovnjaki iz železniškega sektorja, ki jih Agencija izbere s seznama iz odstavka 3. Agencija zagotovi ustrezno zastopanje tistih sektorjev industrije in tistih uporabnikov, na katere bi lahko vplivali ukrepi, ki jih lahko Komisija predlaga na podlagi priporočil, ki jih nanjo naslovi Agencija. Agencija si prizadeva za uravnoteženo geografsko zastopanost, kadar je to mogoče.

Agencija lahko v delovne skupine po potrebi imenuje neodvisne strokovnjake in predstavnike mednarodnih organizacij, strokovno priznane na zadevnem področju. Osebje Agencije ne sme biti imenovano v delovne skupine, razen predsednika delovnih skupin, ki je predstavnik Agencije.

3.   Vsak predstavniški organ iz člena 38(4) pošlje Agenciji seznam najbolj usposobljenih strokovnjakov, pooblaščenih za njegovo zastopanje v vsaki delovni skupini, in v primeru sprememb ta seznam posodobi.

4.   Kadar koli delo teh delovnih skupin neposredno vpliva na delovne pogoje, zdravje in varnost delavcev v industriji, predstavniki, ki jih imenujejo sindikalne organizacije, ki delujejo na evropski ravni, sodelujejo v ustreznih delovnih skupinah kot polnopravni člani.

5.   Agencija v skladu s pravili in merili, ki jih sprejme upravni odbor, krije potne stroške in dnevnice članov delovnih skupin.

6.   Agencija pri pripravi priporočil in smernic iz odstavka 1 ustrezno upošteva rezultate dela, ki so ga opravile delovne skupine.

7.   Agencija ustanovi druge skupine za namene členov 24, 29 in 38(1).

8.   Agencija lahko ustanovi druge skupine v skladu s členom 38(4) in v ustrezno upravičenih primerih na zahtevo Komisije ali odbora, ali na lastno pobudo.

9.   Delo delovnih in drugih skupin mora biti pregledno. Upravni odbor sprejme poslovnik za delovne in druge skupine, vključno s pravili o preglednosti.

Člen 6

Posvetovanje s socialnimi partnerji

Kadar koli naloge iz členov 13, 15, 19 in 36 neposredno vplivajo na socialno okolje ali delovne pogoje delavcev v industriji, se Agencija posvetuje s socialnimi partnerji v okviru Odbora za sektorski dialog, ustanovljenega v skladu s Sklepom Komisije 98/500/ES (19). V teh primerih se socialni partnerji na ta posvetovanja lahko odzovejo, pod pogojem, da to storijo v treh mesecih.

Ta posvetovanja potekajo, preden Agencija na Komisijo naslovi svoja priporočila. Agencija ustrezno upošteva ta posvetovanja in je vedno pripravljena zagotoviti dodatna pojasnila glede svojih priporočil. Agencija Komisiji pošlje mnenja, izražena v Odboru za sektorski dialog, skupaj s priporočilom Agencije, Komisija pa odboru.

Člen 7

Posvetovanje z uporabniki železniškega prevoza blaga in potniki

Kadar koli naloge iz členov 13 in 19 neposredno vplivajo na uporabnike železniškega prevoza blaga in potnike, se Agencija posvetuje z organizacijami, ki jih zastopajo, med drugim s predstavniki invalidov in oseb z zmanjšano mobilnostjo. V teh primerih se navedene organizacije na ta posvetovanja lahko odzovejo, pod pogojem, da to storijo v treh mesecih.

Seznam organizacij, s katerimi se je treba posvetovati, pripravi Komisija s pomočjo odbora.

Ta posvetovanja potekajo, preden Agencija svoja priporočila naslovi na Komisijo. Agencija ustrezno upošteva ta posvetovanja in je vedno pripravljena zagotoviti dodatna pojasnila glede svojih priporočil. Agencija Komisiji pošlje mnenja, ki so jih izrazile zadevne organizacije, skupaj s priporočilom Agencije, Komisija pa odboru.

Člen 8

Ocena učinka

1.   Agencija opravi oceno učinka svojih priporočil in mnenj. Upravni odbor sprejme metodologijo ocene učinka na podlagi metodologije Komisije. Agencija se poveže s Komisijo, da zagotovi ustrezno upoštevanje zadevnega dela na Komisiji. Agencija v poročilu, ki spremlja vsako priporočilo, jasno navede predpostavke, ki so podlaga za oceno učinka, ter vire uporabljenih podatkov.

2.   Pred vključitvijo dejavnosti v programski dokument, ki ga v skladu s členom 51(1) sprejme upravni odbor, Agencija opravi zgodnjo oceno učinka, v kateri navede:

(a)	vprašanje, ki ga je treba rešiti, in možne rešitve;

(b)	potrebni obseg določenega ukrepa, vključno z naslovitvijo priporočila ali izdajo mnenja Agencije;

(c)	pričakovani prispevek Agencije k rešitvi težave.

Pred vključitvijo dejavnosti ali projektov v programski dokument se pripravi analiza učinkovitosti za posamezno dejavnost in v povezavi z drugimi dejavnostmi, da bi kar najbolje izkoristili proračun in vire Agencije.

3.   Agencija lahko opravi naknadno oceno zakonodaje na podlagi svojih priporočil.

4.   Države članice Agenciji predložijo podatke, ki so potrebni za oceno učinka, če so na voljo.

Predstavniški organi Agenciji na njeno zahtevo predložijo podatke, ki niso zaupni in so potrebni za oceno učinka.

Člen 9

Študije

Kadar je to potrebno za izvajanje njenih nalog, Agencija naroči študije ter v to po potrebi vključi delovne in druge skupine iz člena 5, te študije pa financira iz svojega proračuna.

Člen 10

Mnenja

1.   Agencija na zahtevo enega ali več nacionalnih regulatornih organov iz člena 55 Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (20) izdaja mnenja, ki zadevajo zlasti varnostne in interoperabilne vidike vprašanj, ki pritegnejo njihovo pozornost.

2.   Agencija na zahtevo Komisije izdaja mnenja o spremembah katerega koli akta, sprejetega na podlagi Direktive (EU) 2015/… (11) ali Direktive (EU) 2015/… (12), zlasti kadar se sporoči kakršna koli domnevna pomanjkljivost.

3.   Agencija vsa svoja mnenja, zlasti tista iz odstavka 2, izda v najkrajšem možnem času in najpozneje v dveh mesecih po prejemu zahteve zanje, če ni z vložnikom zahteve dogovorjeno drugače. Navedena mnenja Agencija objavi v enem mesecu po njihovi izdaji v različici, iz katere se odstranijo vse zaupne poslovne informacije.

Člen 11

Obiski v državah članicah

1.   Da bi opravljala naloge, ki so ji bile zaupane, zlasti naloge iz členov 14, 20, 21, 25, 26, 31, 32, 33, 34, 35 in 42, in da bi lahko pomagala Komisiji pri izpolnjevanju njenih dolžnosti na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kar vključuje zlasti ocenjevanje učinkovitega izvajanja ustrezne zakonodaje Unije, lahko Agencija opravlja obiske v državah članicah v skladu s politiko, delovnimi metodami in postopki, ki jih sprejme upravni odbor.

2.   Po posvetovanju z zadevno državo članico Agencija pravočasno obvesti to državo o načrtovanem obisku, imenih uradnikov Agencije, pooblaščenih za obisk, datumu, ko naj bi se obisk začel, in njegovem predvidenem trajanju. Uradniki Agencije, pooblaščeni za izvedbo takšnih obiskov, te obiske opravijo na podlagi predložitve pisnega sklepa izvršnega direktorja, v katerem so navedeni namen in cilji njihovega obiska.

3.   Nacionalni organi zadevnih držav članic pripomorejo k temu, da osebje Agencije lažje opravi svoje delo.

4.   Agencija pripravi poročilo o vsakem obisku iz odstavka 1 ter ga pošlje Komisiji in zadevni državi članici.

5.   Ta člen ne posega v inšpekcijske preglede iz členov 33(7) in 34(6).

6.   Potne stroške, stroške nastanitve, dnevnice in druge stroške osebja Agencije krije Agencija.

Člen 12

Točka „vse na enem mestu“

1.   Agencija vzpostavi ter upravlja informacijski in komunikacijski sistem, ki ima vsaj eno od naslednjih funkcij „vse na enem mestu“:

(a)

enotno vstopno točko, preko katere prosilec vloži dokumentacijo vloge za dovoljenje za tip vozil, dovoljenje za dajanje vozila na trg ali enotno varnostno spričevalo. Kadar je območje uporabe ali obratovanja omejeno na omrežje ali omrežja le v eni državi članici, se vzpostavi enotna vstopna točka, da se zagotovi, da prosilec izbere organ, za katerega želi, da obravnava vlogo za izdajo dovoljenj ali enotnih varnostnih spričeval v celotnem postopku;

(b)	skupno platformo za izmenjavo informacij, ki Agenciji in nacionalnim varnostnim organom zagotavlja informacije o vseh vlogah za dovoljenja in enotna varnostna spričevala, poteku teh postopkov in njihovem izidu ter, kadar je primerno, zahtevah in odločitvah komisije za pritožbe;

(c)

skupno platformo za izmenjavo informacij, ki Agenciji in nacionalnim varnostnim organom zagotavlja informacije o vseh zahtevah za odobritev s strani Agencije v skladu s členom 19 Direktive (EU) 2015/… (11) ter vlogah za dovoljenja za podsisteme upravljanja-vodenja in signalizacije ob progi, ki vključujejo evropski sistem za nadzor vlakov (European Train Control System – ETCS) in/ali globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železnice (Global System for Mobile Communications railway – GSMR), poteku teh postopkov in njihovem izidu, ter, kadar je primerno, zahtevah in odločitvah komisije za pritožbe;

(d)	sistem zgodnjega opozarjanja, s katerim se lahko že zgodaj opredelijo potrebe po usklajevanju odločitev, ki jih bodo sprejeli nacionalni varnostni organi in Agencija v primeru različnih vlog za podobna dovoljenja ali enotna varnostna spričevala.

2.   Tehnične in funkcionalne specifikacije točke „vse na enem mestu“ iz odstavka 1 se vzpostavijo v sodelovanju z omrežjem nacionalnih varnostnih organov iz člena 38 na podlagi osnutka, ki ga pripravi Agencija, pri čemer se upoštevajo rezultati analize stroškov in koristi. Upravni odbor na tej podlagi sprejme tehnične in funkcionalne specifikacije ter načrt za vzpostavitev točke „vse na enem mestu“. Točka „vse na enem mestu“ se vzpostavi brez poseganja v pravice intelektualne lastnine in potrebno stopnjo zaupnosti, pri čemer se po potrebi upoštevajo aplikacije informacijske tehnologije in registri, ki jih je Agencija že vzpostavila, na primer tisti iz člena 37.

3.   Točka „vse na enem mestu“ začne delovati do … (21).

4.   Agencija spremlja vloge, vložene prek točke „vse na enem mestu“, zlasti z uporabo sistema za zgodnje opozarjanje iz točke (d) odstavka 1. Kadar Agencija opazi, da so vložene različne vloge za podobna dovoljenja ali enotna varnostna spričevala, zagotovi njihovo ustrezno nadaljnjo obravnavo, tako da na primer:

(a)	prosilca ali prosilce obvesti, da obstaja še ena ali podobna zahteva za izdajo dovoljenja ali spričevala;

(b)

se usklajuje z zadevnim nacionalnim varnostnim organom, da zagotovi skladnost med odločitvami, ki jih sprejmejo nacionalni varnostni organi in Agencija. Če v enem mesecu od začetka postopka usklajevanja ni mogoče doseči vzajemno sprejemljive rešitve, se zadeva preda v arbitražo komisiji za pritožbe iz členov 55, 61 in 62.

POGLAVJE 3

NALOGE AGENCIJE, POVEZANE Z VARNOSTJO NA ŽELEZNICI

Člen 13

Tehnična podpora – priporočila o varnosti na železnici

1.   Agencija na Komisijo naslovi priporočila o SVK, SVM in SVC iz členov 5, 6 in 7 Direktive (EU) 2015/… (12). Agencija na Komisijo naslovi tudi priporočila o redni reviziji SVK, SVM in SVC.

2.   Agencija na Komisijo na njeno zahtevo ali na lastno pobudo naslovi priporočila o drugih ukrepih na področju varnosti in pri tem upošteva pridobljene izkušnje.

3.   Agencija izdaja smernice z namenom pomagati nacionalnim varnostnim organom pri nadziranju prevoznikov v železniškem prometu, upravljavcev infrastrukture in drugih aktivnih udeležencev v skladu s členom 17 Direktive (EU) 2015/… (12).

4.   Agencija lahko na Komisijo naslovi priporočila o SVM, v katerih zajame vse elemente sistema varnega upravljanja, ki morajo biti v skladu s členom 9(7) Direktive (EU) 2015/… (12) harmonizirani na ravni Unije.

5.   Agencija lahko izdaja smernice in druge nezavezujoče dokumente za lažje izvajanje zakonodaje o varnosti na železnici, tudi z nudenjem pomoči državam članicam pri opredelitvi nacionalnih predpisov, ki se po sprejetju in/ali reviziji SVM lahko razveljavijo, pa tudi smernice za sprejetje novih oziroma spremembo obstoječih nacionalnih predpisov. Agencija lahko izdaja tudi smernice o varnosti na železnici in izdajanju varnostnih spričeval, vključno s seznami primerov dobre prakse, zlasti za čezmejni promet in infrastrukturo.

Člen 14

Enotna varnostna spričevala

Agencija izda, podaljša, začasno prekliče in spremeni enotna varnostna spričevala ter pri tem sodeluje z nacionalnimi varnostnimi organi v skladu s členi 10, 11 in 18 Direktive (EU) 2015/… (12).

Agencija omeji ali razveljavi enotna varnostna spričevala in pri tem sodeluje z nacionalnimi varnostnimi organi v skladu s členom 17 Direktive (EU) 2015/… (12).

Člen 15

Vzdrževanje vozil

1.   Agencija pomaga Komisiji v zvezi s sistemom izdajanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje v skladu s členom 14(7) Direktive (EU) 2015/… (12).

2.   Agencija na Komisijo naslovi priporočila za namene člena 14(8) Direktive (EU) 2015/… (12).

3.   Agencija analizira morebitne druge ukrepe, sprejete v skladu s členom 15 Direktive (EU) 2015/… (12), in rezultate svoje analize vključi v poročilo iz člena 35(4) te uredbe.

4.   Agencija podpira in na zahtevo usklajuje nacionalne varnostne organe pri nadzoru subjektov, zadolženih za vzdrževanje iz točke (c) člena 17(1) Direktive (EU) 2015/… (12).

Člen 16

Sodelovanje z nacionalnimi preiskovalnimi organi

Agencija sodeluje z nacionalnimi preiskovalnimi organi v skladu s členom 20(3), členom 22(1), (2), (5) in (7) ter členom 26 Direktive (EU) 2015/… (12).

Člen 17

Prevoz nevarnega blaga po železnici

Agencija spremlja razvoj zakonodaje, ki zadeva prevoz nevarnega blaga po železnici v smislu Direktive 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22), ter skupaj s Komisijo zagotavlja, da je ta razvoj skladen z zakonodajo, ki zadeva varnost in interoperabilnost na železnici, zlasti z bistvenimi zahtevami. V ta namen Agencija pomaga Komisiji in lahko na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo izda priporočila.

Člen 18

Izmenjava informacij o nesrečah, povezanih z varnostjo

Agencija spodbuja izmenjavo informacij o nesrečah, povezanih z varnostjo, incidentih in skorajšnjih nesrečah ter pri tem upošteva izkušnje aktivnih udeležencev v železniškem prometu iz člena 4 Direktive (EU) 2015/… (12). Takšna izmenjava informacij omogoča razvoj dobrih praks na ravni držav članic.

POGLAVJE 4

NALOGE AGENCIJE, POVEZANE Z INTEROPERABILNOSTJO

Člen 19

Tehnična podpora na področju interoperabilnosti na železnici

1.   Agencija:

(a)	naslovi na Komisijo priporočila o TSI in o njihovi reviziji v skladu s členom 5 Direktive (EU) 2015/… (11);

(b)	naslovi na Komisijo priporočila o predlogah za ES – izjavo o verifikaciji in dokumente tehnične dokumentacije, ki ji morajo biti priloženi, za namene člena 15(9) Direktive (EU) 2015/… (11);

(c)	naslovi na Komisijo priporočila o specifikacijah za registre in njihovi reviziji, za namene členov 47, 48 in 49 Direktive (EU) 2015/… (11);

(d)	izdaja mnenja, ki predstavljajo sprejemljive načine zagotavljanja skladnosti v zvezi s pomanjkljivostmi TSI v skladu s členom 6(4) Direktive (EU) 2015/… (11), in ta mnenja predloži Komisiji;

(e)	Komisiji na njeno zahteva izdaja mnenja o prošnjah držav članic za neuporabo TSI v skladu s členom 7 Direktive (EU) 2015/… (11);

(f)	izdaja tehnične dokumente v skladu s členom 4(8) Direktive (EU) 2015/… (11);

(g)	pred kakršnim koli povabilom za oddajo ponudb, povezanim z opremo ob progi v okviru ERTMS, sprejme odločitev o odobritvi, da zagotovi harmonizirano izvajanje ERTMS v Uniji v skladu s členom 19 Direktive (EU) 2015/… (11);

(h)	izdaja priporočila Komisiji v zvezi z usposabljanjem in izdajanjem spričeval osebju na vlakih, ki opravlja naloge, pomembne za varnost;

(i)	izdaja podrobne smernice glede standardov za ustrezne evropske organe za standardizacijo kot dopolnilo pooblastilu, ki jim ga podeli Komisija;

(j)	na Komisijo naslovi priporočila v zvezi z delovnimi pogoji vsega osebja, ki opravlja naloge, pomembne za varnost;

(k)	na Komisijo naslovi priporočila v zvezi s harmoniziranimi standardi, ki naj bi jih razvili evropski organi za standardizacijo, in standardi v zvezi z medsebojno zamenljivimi rezervnimi deli, ki lahko izboljšajo raven varnosti in interoperabilnosti železniškega sistema Unije;

(l)	na Komisijo po potrebi naslovi priporočila v zvezi s sestavnimi deli, pomembnimi za varnost.

2.   Agencija pri pripravi priporočil iz točk (a), (b), (c), (h), (k) in (l) odstavka 1:

(a)	zagotovi, da so TSI in specifikacije za registre prilagojene tehničnemu napredku, tržnim trendom in socialnim zahtevam;

(b)	zagotovi usklajenost med razvojem in posodabljanjem TSI ter razvojem vseh evropskih standardov, ki se izkažejo kot potrebni za interoperabilnost, ter ohranja ustrezne stike z evropskimi organi za standardizacijo;

(c)	po potrebi kot opazovalka sodeluje v zadevnih delovnih skupinah, ki jih ustanovijo priznani organi za standardizacijo.

3.   Agencija lahko izdaja smernice in druge nezavezujoče dokumente za lažje izvajanje zakonodaje o interoperabilnosti na železnici, tudi z nudenjem pomoči državam članicam pri opredelitvi nacionalnih predpisov, ki se lahko po sprejetju ali reviziji TSI razveljavijo.

4.   V primerih, da komponente interoperabilnosti niso skladne z bistvenimi zahtevami, Agencija pomaga Komisiji v skladu s členom 11 Direktive (EU) 2015/… (11).

Člen 20

Dovoljenja za dajanje vozil na trg

Agencija izdaja dovoljenja za dajanje železniških vozil na trg ter je pooblaščena za podaljšanje, spreminjanje, začasen preklic in razveljavitev dovoljenj, ki jih je izdala. V ta namen Agencija sodeluje z nacionalnimi varnostnimi organi v skladu s členom 21 Direktive (EU) 2015/… (11).

Člen 21

Dovoljenja za dajanje tipov vozil na trg

Agencija izdaja dovoljenja za dajanje tipov vozil na trg ter je pooblaščena za podaljšanje, spreminjanje, začasen preklic in razveljavitev dovoljenj, ki jih je izdala v skladu s členom 24 Direktive (EU) 2015/… (11).

Člen 22

Začetek obratovanja podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi

Agencija pred kakršnim koli povabilom k oddaji ponudb, povezanim z opremo ob progi v okviru ERTMS, preveri, ali so tehnične rešitve v celoti skladne z ustreznimi TSI in torej v celoti interoperabilne, ter sprejme odločitev o odobritvi v skladu s členom 19 Direktive (EU) 2015/… (11).

Člen 23

Telematske aplikacije

1.   Agencija deluje kot sistemski organ, da se zagotovi usklajen razvoj telematskih aplikacij v Uniji v skladu z ustreznimi TSI. V ta namen Agencija vzdržuje, nadzira in upravlja ustrezne zahteve v zvezi s podsistemi.

2.   Agencija opredeli, objavi in uporablja postopek za upravljanje zahtev za spremembe specifikacij telematskih aplikacij. V ta namen Agencija vzpostavi, vzdržuje in posodablja register zahtev za spremembe teh specifikacij in njihovega statusa, skupaj z njihovimi ustreznimi utemeljitvami.

3.   Agencija razvije in vzdržuje tehnična orodja za upravljanje različic specifikacij telematskih aplikacij in skuša zagotoviti združljivost s starejšimi različicami.

4.   Agencija pomaga Komisiji pri spremljanju uvajanja specifikacij za telematske aplikacije v skladu z ustreznimi TSI.

Člen 24

Podpora priglašenim organom za ugotavljanje skladnosti

1.   Agencija podpira dejavnosti priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 30 Direktive (EU) 2015/… (11). Ta podpora vključuje zlasti pripravo smernic za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti iz člena 9 Direktive (EU) 2015/… (11) ter smernic za postopek ES – verifikacije iz členov 10 in 15 Direktive (EU) 2015/… (11).

2.   Agencija lahko pomaga pri sodelovanju med priglašenimi organi za ugotavljanje skladnosti v skladu s členom 44 Direktive (EU) 2015/… (11), pri čemer lahko deluje zlasti kot tehnični sekretariat za njihovo usklajevalno skupino.

POGLAVJE 5

NALOGE AGENCIJE, POVEZANE Z NACIONALNIMI PREDPISI

Člen 25

Pregled osnutkov nacionalnih predpisov

1.   Agencija v dveh mesecih po njihovem prejemu pregleda osnutke nacionalnih predpisov, ki se ji predložijo v skladu s členom 8(4) Direktive (EU) 2015/… (12) in členom 14(5) Direktive (EU) 2015/… (11). Če je potreben prevod ali je nacionalni predpis obsežen ali kompleksen, lahko Agencija podaljša to obdobje za največ tri dodatne mesece, če za to pridobi soglasje države članice. Vendar pa se lahko v izjemnih okoliščinah Agencija in zadevna država članica vzajemno dogovorita, da dodatno podaljšata navedeno obdobje.

Agencija v tem obdobju izmenja ustrezne informacije z zadevno državo članico, se po potrebi posvetuje z ustreznimi deležniki in državo članico nato obvesti o izidu pregleda.

2.   Kadar Agencija po pregledu iz odstavka 1 meni, da osnutki nacionalnih predpisov omogočajo izpolnitev bistvenih zahtev za interoperabilnost železnic, spoštovanje veljavnih SVM in TSI ter uresničenje SVC in da ne bi povzročili samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja dejavnosti železniškega prometa med državami članicami, o svoji pozitivni oceni obvesti Komisijo in zadevno državo članico. Komisija lahko potrdi predpise v sistemu IT iz člena 27. Kadar Agencija v dveh mesecih po prejemu osnutka nacionalnega predpisa ali med podaljšanim obdobjem, dogovorjenim v skladu z odstavkom 1, Komisije in zadevne države članice ne obvesti o svoji oceni, lahko država članica uvede predpis brez poseganja v člen 26.

3.   Kadar je na podlagi pregleda iz odstavka 1 ocena negativna, Agencija obvesti zadevno državo članico in zaprosi za njeno stališče glede te ocene. Če Agencija po tej izmenjavi mnenj z zadevno državo članico vztraja pri svoji negativni oceni, najpozneje v enem mesecu:

(a)	izda mnenje, ki ga naslovi na zadevno državo članico in v katerem navede razloge, zakaj zadevni nacionalni predpis oziroma predpisi ne bi smel(-i) začeti veljati in/ali se uporabljati, ter

(b)	obvesti Komisijo o svoji negativni oceni ter navede razloge, zakaj zadevni nacionalni predpis oziroma predpisi ne bi smel(-i) začeti veljati in/ali se uporabljati.

To ne posega v pravico države članice, da sprejme nov nacionalni predpis v skladu s točko (c) člena 8(3) Direktive (EU) 2015/… (12) ali točko (b) člena 14(4) Direktive (EU) 2015/… (11).

4.   Zadevna država članica Komisijo v dveh mesecih obvesti o svojem stališču glede mnenja iz odstavka 3, vključno z razlogi v primeru nestrinjanja.

Kadar se šteje, da navedeni razlogi niso zadovoljivi, ali če takšnih informacij ni in država članica sprejme zadevni nacionalni predpis, ne da bi zadovoljivo upoštevala mnenje iz odstavka 3, lahko Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, naslovljeno na zadevno državo članico, v kateri od nje zahteva, naj spremeni ali razveljavi navedeni predpis. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 81(2).

Člen 26

Pregled obstoječih nacionalnih predpisov

1.   Agencija v dveh mesecih po njihovem prejemu pregleda nacionalne predpise, priglašene v skladu s členom 14(6) Direktive (EU) 2015/… (11) in členom 8(6) Direktive (EU) 2015/… (12). Če je potreben prevod ali je nacionalni predpis obsežen ali kompleksen, lahko Agencija podaljša to obdobje za največ tri dodatne mesece, če za to pridobi soglasje države članice. Vendar pa se lahko v izjemnih okoliščinah Agencija in zadevna država članica vzajemno dogovorita, da dodatno podaljšata navedeno obdobje.

Agencija v tem obdobju izmenja ustrezne informacije z zadevno državo članico in jo nato obvesti o izidu pregleda.

2.   Kadar Agencija po pregledu iz odstavka 1 meni, da nacionalni predpisi omogočajo izpolnitev bistvenih zahtev za interoperabilnost železnice, spoštovanje veljavnih SVM in TSI ter uresničenje SVC in da ne bi povzročili samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja dejavnosti železniškega prometa med državami članicami, o svoji pozitivni oceni obvesti Komisijo in zadevno državo članico. Komisija lahko v tem primeru potrdi predpise v sistemu IT iz člena 27. Kadar Agencija v dveh mesecih po prejemu nacionalnih predpisov ali med podaljšanim obdobjem, dogovorjenim v skladu z odstavkom 1, ne obvesti Komisije in zadevne države članice, predpis ostane veljaven.

3.   Kadar je na podlagi pregleda iz odstavka 1 ocena negativna, Agencija obvesti zadevno državo članico in zaprosi za njeno stališče glede te ocene. Če Agencija po tej izmenjavi mnenj z zadevno državo članico vztraja pri svoji negativni oceni, najpozneje v enem mesecu:

(a)	izda mnenje, ki ga naslovi na zadevno državo članico in v katerem navede, da je nacionalni predpis oziroma da so nacionalni predpisi negativno ocenjen(-i) ter razloge, zakaj bi bilo treba zadevni predpis oziroma zadevne predpise spremeniti ali razveljaviti, ter

(b)	obvesti Komisijo o svoji negativni oceni ter navede razloge, zakaj bi bilo treba nacionalni predpis oziroma nacionalne predpise spremeniti ali razveljaviti.

4.   Zadevna država članica Komisijo v dveh mesecih obvesti o svojem stališču glede mnenja iz odstavka 3, vključno z razlogi v primeru nestrinjanja. Kadar se šteje, da navedeni razlogi niso zadovoljivi, ali če takšnih informacij ni, lahko Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitev, naslovljeno na zadevno državo članico, v kateri od nje zahteva, da spremeni ali razveljavi zadevni nacionalni predpis. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 81(2).

5.   Komisija lahko z odstopanjem od odstavkov 3 in 4 v primeru nujnih preventivnih ukrepov, če je na podlagi pregleda iz odstavka 1 ocena negativna in če zadevna država članica v dveh mesecih po prejemu mnenja Agencije ne spremeni ali razveljavi zadevnega nacionalnega predpisa, z izvedbenimi akti sprejme odločitev, v kateri od države članice zahteva, naj spremeni ali razveljavi navedeni predpis. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 81(2).

Če je ocena Agencije pozitivna in če zadevni nacionalni predpis vpliva na več kot eno državo članico, Komisija v sodelovanju z Agencijo in državami članicami sprejme ustrezne ukrepe, po potrebi tudi revizijo SVM in TSI.

6.   Postopek iz odstavkov 2, 3 in 4 se smiselno uporablja v primerih, ko Agencija ugotovi, da je kateri koli nacionalni predpis, priglašen ali ne, nepotreben v nasprotju s SVM, SVC, TSI ali katero koli drugo zakonodajo Unije na področju železnic, ali pomeni neupravičeno oviro za vzpostavitev enotnega železniškega trga.

Člen 27

Sistem IT, ki se uporablja za namene priglasitve in razvrstitve nacionalnih predpisov

1.   Agencija upravlja namenski sistem IT, ki vsebuje nacionalne predpise iz členov 25 in 26 ter sprejemljive nacionalne načine zagotavljanja skladnosti iz točke (34) člena 2 Direktive (EU) 2015/… (11). Agencija deležnikom zagotovi dostop do njih za namene posvetovanja, kadar je to primerno.

2.   Države članice prek sistema IT iz odstavka 1 tega člena Agenciji in Komisiji priglasijo nacionalne predpise iz členov 25(1) in 26(1). Agencija te predpise objavi v tem sistemu IT, vključno s statusom njihove preučitve, ko je končana, pa tudi pozitivne ali negativne izide ocene, navedeni sistem IT pa uporabi za obveščanje Komisije v skladu s členoma 25 in 26.

3.   Agencija opravi tehnični pregled obstoječih nacionalnih predpisov iz razpoložljive nacionalne zakonodaje, ki so od … (23) dalje navedeni v zbirki podatkov o referenčnih dokumentih. Agencija razvrsti priglašene nacionalne predpise v skladu s členom 14(10) Direktive (EU) 2015/… (11). V ta namen uporabi sistem iz odstavka 1 tega člena.

4.   Agencija razvrsti priglašene nacionalne predpise v skladu s členom 8 Direktive (EU) 2015/… (12) in Prilogo I k navedeni direktivi, pri čemer upošteva razvoj zakonodaje Unije. V ta namen razvije instrument za upravljanje predpisov, ki ga države članice uporabljajo za poenostavitev svojih sistemov nacionalnih predpisov. Agencija za objavo instrumenta za upravljanje predpisov uporabi sistem iz odstavka 1 tega člena.

POGLAVJE 6

NALOGE AGENCIJE, POVEZANE Z EVROPSKIM SISTEMOM ZA UPRAVLJANJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA (ERTMS)

Člen 28

Sistemski organ za ERTMS

1.   Agencija deluje kot sistemski organ, da se zagotovi usklajen razvoj ERTMS v Uniji, v skladu z ustreznimi TSI. V ta namen Agencija vzdržuje, spremlja in upravlja ustrezne zahteve v zvezi s podsistemi, vključno s tehničnimi specifikacijami za ETCS in GSM-R.

2.   Agencija opredeli, objavi in uporablja postopek za upravljanje zahtev za spremembe specifikacij ERTMS. V ta namen Agencija vzpostavi, vzdržuje in posodablja register zahtev za spremembe specifikacij ERTMS in njihovega statusa, skupaj z ustreznimi utemeljitvami.

3.   Oblikovanje novih različic tehničnih specifikacij ERTMS ne sme ogroziti stopnje uporabe ERTMS, stabilnosti specifikacij, ki je potrebna za optimizacijo proizvodnje opreme ERTMS, donosa naložb prevoznikov v železniškem prometu, upravljavcev infrastrukture in imetnikov ter učinkovitega načrtovanja uporabe ERTMS.

4.   Agencija razvije in vzdržuje tehnična orodja za upravljanje različic ERTMS zaradi zagotavljanja tehnične in operativne združljivosti omrežij in vozil, ki so opremljena z več različicami, ter zaradi zagotavljanja spodbud za hitro in usklajeno uporabo veljavnih različic.

5.   Agencija v skladu s členom 5(10) Direktive (EU) 2015/… (11) zagotovi, da so poznejše različice opreme ERTMS tehnično združljive s predhodnimi različicami.

6.   Agencija pripravi in razširja ustrezne smernice o uporabi za deležnike in dokumentacijo s pojasnili v zvezi s tehničnimi specifikacijami za ERTMS.

Člen 29

Skupina priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti za ERTMS

1.   Agencija ustanovi skupino priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti za ERTMS iz člena 30(7) Direktive (EU) 2015/… (11) in ji predseduje.

Skupina preverja skladnost uporabe postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti iz člena 9 Direktive (EU) 2015/… (11) in postopkov ES – verifikacije iz člena 10 Direktive (EU) 2015/… (11), ki jih izvajajo priglašeni organi za ugotavljanje skladnosti.

2.   Agencija Komisiji vsako leto poroča o dejavnostih skupine iz odstavka 1, vključno s statističnimi podatki o udeležbi predstavnikov priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti v skupini.

3.   Agencija oceni uporabo postopka za ugotavljanje skladnosti komponent interoperabilnosti in postopka ES – verifikacije za opremo ERTMS ter vsaki dve leti Komisiji predloži poročilo, ki vključuje priporočila za izboljšave, kadar je to primerno.

Člen 30

Združljivost podsistemov ERTMS na vozilu in ob progi

1.   Agencija se odloči, da:

(a)	brez poseganja v člen 21(5) Direktive (EU) 2015/… (11) in pred izdajo dovoljenja za dajanje vozila, opremljenega s podsistemom ERTMS na vozilu, na trg prosilcem na njihovo zahtevo svetuje o tehnični združljivosti podsistemov ERTMS na vozilu in ob progi;

(b)

brez poseganja v člen 17 Direktive (EU) 2015/… (12) in po izdaji dovoljenja za dajanje vozila, opremljenega s podsistemom ERTMS na vozilu, na trg prevoznikom v železniškem prometu pred uporabo vozila, opremljenega s podsistemom ERTMS na vozilu, na njihovo zahtevo svetuje o operativni združljivosti podsistemov ERTMS na vozilu in ob progi.

Agencija za namene tega odstavka sodeluje z ustreznimi nacionalnimi varnostnimi organi.

2.   Kadar Agencija, preden nacionalni varnostni organ izda dovoljenje, ugotovi ali jo prosilec prek točke „vse na enem mestu“ v skladu s členom 19(6) Direktive (EU) 2015/… (11) obvesti, da se je projektna zasnova ali specifikacija spremenila po odobritvi Agencije v skladu s členom 19 Direktive (EU) 2015/… (11) in da obstaja tveganje tehnične in operativne nezdružljivosti podsistema ERTMS ob progi in vozil, opremljenih z ERTMS, Agencija sodeluje z vpletenimi stranmi, vključno s prosilcem in zadevnim nacionalnim varnostnim organom, da bi poiskali vzajemno sprejemljivo rešitev. Če v enem mesecu od začetka postopka usklajevanja ni mogoče doseči vzajemno sprejemljive rešitve, se zadeva preda v arbitražo komisiji za pritožbe.

3.   Kadar Agencija potem, ko nacionalni varnostni organ izda dovoljenje, ugotovi, da obstaja tveganje tehnične ali operativne nezdružljivosti zadevnih omrežij in vozil, opremljenih z opremo ERTMS, nacionalni varnostni organ in Agencija sodelujeta z vsemi vpletenimi stranmi, da bi brez odlašanja poiskali vzajemno sprejemljivo rešitev. Agencija obvesti Komisijo o takšnih primerih.

Člen 31

Podpiranje uvajanja ERTMS in projektov ERTMS

1.   Agencija pomaga Komisiji pri spremljanju uvajanja ERTMS v skladu z veljavnim evropskim načrtom za njegovo uvajanje. Na zahtevo Komisije pomaga usklajevati uvajanje ERTMS na vseevropskih prometnih koridorjih in železniških tovornih koridorjih, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

2.   Agencija zagotovi tehnično spremljanje napredka projektov za uvedbo ERTMS, ki jih financira Unija, vključno z analizo razpisne dokumentacije v času povabil k oddaji ponudb, kadar je to primerno in brez povzročanja nepotrebnih zamud v postopku. Agencija prav tako po potrebi pomaga upravičencem do sredstev Unije, da bi tako zagotovila popolno skladnost tehničnih rešitev, izvedenih v okviru projektov, s TSI, kar zadeva vodenje-upravljanje in signalizacijo, in s tem njihovo popolno interoperabilnost.

Člen 32

Akreditiranje laboratorijev

1.   Agencija podpira harmonizirano akreditiranje laboratorijev za ERTMS v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (25), zlasti z zagotavljanjem ustreznih smernic akreditacijskim organom.

2.   V primeru neskladnosti z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 765/2008 v zvezi z akreditacijo laboratorijev za ERTMS Agencija obvesti države članice in Komisijo.

3.   Agencija lahko kot opazovalka sodeluje pri medsebojnih pregledih, zahtevanih v Uredbi (ES) št. 765/2008.

POGLAVJE 7

NALOGE AGENCIJE, POVEZANE S SPREMLJANJEM ENOTNEGA EVROPSKEGA ŽELEZNIŠKEGA OBMOČJA

Člen 33

Spremljanje delovanja in odločanja nacionalnih varnostnih organov

1.   Agencija prek presoj in inšpekcijskih pregledov v imenu Komisije spremlja delovanje in odločanje nacionalnih varnostnih organov, da bi izpolnjevala naloge, ki so ji bile zaupane, in pomagala Komisiji pri izpolnjevanju njenih dolžnosti na podlagi PDEU.

2.   Agencija ima pravico do presoje:

(a)	sposobnosti nacionalnih varnostnih organov, da izvajajo naloge v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu; in

(b)	učinkovitosti spremljanja sistemov varnega upravljanja aktivnih udeležencev, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi, iz člena 17 Direktive (EU) 2015/… (12).

Upravni odbor sprejme politiko, delovne metode, postopke in praktične ureditve za uporabo tega odstavka, med drugim tudi ureditve glede posvetovanja z državami članicami pred objavo informacij, kadar je to potrebno.

Agencija si prizadeva za to, da se v skupino za presojo vključijo kvalificirani presojevalci nacionalnih varnostnih organov, ki niso predmet zadevne presoje. Agencija za ta namen oblikuje seznam kvalificiranih presojevalcev in jim po potrebi zagotovi usposabljanje.

3.   Agencija izda poročila o presoji ter jih pošlje zadevnim nacionalnim varnostnim organom, zadevni državi članici in Komisiji. Vsako poročilo o presoji vključuje predvsem seznam vseh pomanjkljivosti, ki jih ugotovi Agencija, in priporočila za izboljšanje.

4.   Če Agencija meni, da pomanjkljivosti iz odstavka 3 zadevnemu nacionalnemu varnostnemu organu preprečujejo učinkovito izvajanje njegovih nalog, povezanih z varnostjo in interoperabilnostjo na železnici, nacionalnemu varnostnemu organu priporoči, da sprejme ustrezne ukrepe v skupno dogovorjenem roku, ob upoštevanju resnosti pomanjkljivosti. Agencija obvesti zadevno državo članico o takšnem priporočilu.

5.   Če se nacionalni varnostni organ ne strinja s priporočili Agencije iz odstavka 4 ali ne sprejme ustreznih ukrepov iz odstavka 4 ali če se nacionalni varnostni organ v treh mesecih od prejema priporočil ne odzove nanje, Agencija o tem obvesti Komisijo.

6.   Komisija obvesti zadevno državo članico o tem vprašanju in jo zaprosi, da izrazi stališče o priporočilu iz odstavka 4. Kadar se šteje, da dani odgovori niso zadovoljivi, ali če se država članica ne odzove v treh mesecih od prošnje Komisije, lahko Komisija v šestih mesecih ustrezno ukrepa v zvezi z ukrepi, ki se sprejmejo na podlagi presoje, če je ustrezno.

7.   Agencija ima pravico izvajati napovedane inšpekcijske preglede nacionalnih varnostnih organov, da preveri določena področja njihovih dejavnosti in delovanja, zlasti pa pregleda dokumente, postopke in evidence, povezane z njihovimi nalogami iz Direktive (EU) 2015/… (12). Inšpekcijski pregledi se lahko izvedejo priložnostno ali v skladu z načrtom, ki ga pripravi Agencija. Inšpekcijski pregled lahko traja največ dva dneva. Nacionalni organi držav članic pripomorejo k temu, da osebje Agencije lažje opravi svoje delo. Agencija Komisiji, zadevni državi članici in zadevnemu nacionalnemu varnostnemu organu predloži poročilo o vsakem inšpekcijskem pregledu.

Politiko, delovne metode in postopek za izvajanje inšpekcijskih pregledov sprejme upravni odbor.

Člen 34

Spremljanje priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti

1.   Za namene člena 41 Direktive (EU) 2015/… (11). Agencija podpira Komisijo pri spremljanju priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti z zagotavljanjem pomoči akreditacijskim organom in ustreznim nacionalnim organom ter z opravljanjem presoj in inšpekcijskih pregledov iz odstavkov 2 do 6.

2.   Agencija podpira harmonizirano akreditiranje priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti, predvsem tako, da akreditacijskim organom daje ustrezne smernice o ocenjevalnih merilih in postopkih, s katerimi se oceni, ali priglašeni organi izpolnjujejo zahteve iz poglavja VI Direktive (EU) 2015/… (11), in sicer prek evropske akreditacijske infrastrukture, priznane na podlagi člena 14 Uredbe (ES) št. 765/2008.

3.   Pri priglašenih organih za ugotavljanje skladnosti, ki niso akreditirani v skladu s členom 27 Direktive (EU) 2015/… (11), lahko Agencija opravi presojo njihovih zmogljivosti glede izpolnjevanja zahtev iz člena 30 Direktive (EU) 2015/… (11). Postopek za izvajanje presoj sprejme upravni odbor.

4.   Agencija izdaja poročila o presoji dejavnosti iz odstavka 3 ter jih pošlje zadevnim priglašenim organom za ugotavljanje skladnosti, zadevni državi članici in Komisiji. Vsako poročilo o presoji vključuje predvsem seznam vseh pomanjkljivosti, ki jih ugotovi Agencija, in priporočila za izboljšanje. Če Agencija meni, da te pomanjkljivosti zadevnemu priglašenemu organu za ugotavljanje skladnosti preprečujejo učinkovito izvajanje njegovih nalog, povezanih z interoperabilnostjo na železnici, sprejme priporočilo, s katerim od države članice, kjer ima tak priglašeni organ sedež, zahteva, naj izvede ustrezne ukrepe v skupno dogovorjenem roku, ob upoštevanju resnosti pomanjkljivosti.

5.   Kadar se država članica ne strinja s priporočilom iz odstavka 4, če ne sprejme ustreznih ukrepov iz odstavka 4 ali če se priglašeni organ v treh mesecih od prejema priporočila Agencije ne odzove nanj, Agencija o tem obvesti Komisijo. Komisija obvesti zadevno državo članico o tem vprašanju in jo zaprosi za stališče o navedenem priporočilu. Kadar se šteje, da dani odgovori niso zadostni, ali kadar se država članica ne odzove v treh mesecih od prejema prošnje Komisije, lahko Komisija v šestih mesecih sprejme odločitev.

6.   Agencija ima pravico, da izvaja napovedane ali nenapovedane inšpekcijske preglede priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti, da preveri določena področja njihovih dejavnosti in delovanja, zlasti pa pregleda dokumente, potrdila in evidence, povezane z njihovimi nalogami iz člena 41 Direktive (EU) 2015/… (11). V primeru akreditiranih organov Agencija sodeluje z ustreznimi nacionalnimi akreditacijskimi organi. Če organi za ugotavljanje skladnosti niso akreditirani, Agencija sodeluje z ustreznimi nacionalnimi organi, ki priznavajo zadevne priglašene organe. Inšpekcijski pregledi se lahko izvedejo priložnostno ali v skladu s politiko, delovnimi metodami in postopki, ki jih pripravi Agencija. Inšpekcijski pregled lahko traja največ dva dneva. Priglašeni organi za ugotavljanje skladnosti pripomorejo k temu, da osebje Agencije lažje opravi svoje delo. Agencija Komisiji in zadevni državi članici predloži poročilo o vsakem inšpekcijskem pregledu.

Člen 35

Spremljanje napredka v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo na železnici

1.   Agencija skupaj z nacionalnimi preiskovalnimi organi zbira ustrezne podatke o nesrečah in incidentih ob upoštevanju prispevka nacionalnih preiskovalnih organov k varnosti v železniškem sistemu Unije.

2.   Agencija spremlja splošne dosežke na področju varnosti železniškega sistema Unije. Agencija lahko predvsem zaprosi za pomoč organe iz člena 38, vključno s pomočjo pri zbiranju podatkov in dostopom do rezultatov medsebojnega pregleda v skladu s členom 22(7) Direktive (EU) 2015/… (12). Agencija uporablja tudi podatke, ki jih je zbral Eurostat, s katerim sodeluje pri preprečevanju morebitnega podvajanja dela ter zagotavljanju metodološke skladnosti med SVK in kazalniki, ki se uporabljajo pri drugih načinih prevoza.

3.   Agencija na zahtevo Komisije izda priporočila glede načinov za izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema Unije, zlasti z boljšim usklajevanjem med prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture ali med samimi upravljavci infrastrukture.

4.   Agencija spremlja napredek na področju varnosti in interoperabilnosti železniškega sistema Unije. Vsaki dve leti Komisiji predloži in objavi poročilo o napredku v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo na enotnem evropskem železniškem območju.

5.   Agencija na zahtevo Komisije pripravi poročila o stanju izvajanja ter uporabe zakonodaje Unije o varnosti in interoperabilnosti na železnici v določeni državi članici.

6.   Agencija na zahtevo države članice ali Komisije zagotovi pregled ravni varnosti in interoperabilnosti železniškega sistema Unije in posebej v ta namen oblikuje ustrezno orodje v skladu s členom 53(2) Direktive (EU) 2015/… (11).

POGLAVJE 8

DRUGE NALOGE AGENCIJE

Člen 36

Vlakovno osebje

1.   Agencija opravi ustrezne naloge, povezane z vlakovnim osebjem, iz členov 4, 22, 23, 25, 28, 33, 34, 35 in 37 Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26).

2.   Komisija lahko od Agencije zahteva, naj opravlja druge naloge, povezane z vlakovnim osebjem, v skladu z Direktivo 2007/59/ES in izdaja priporočila v zvezi z vlakovnim osebjem, ki opravlja naloge, pomembne za varnost, ki niso zajete z Direktivo 2007/59/ES.

3.   Agencija se o nalogah iz odstavkov 1 in 2 posvetuje z nacionalnimi organi, ki so pristojni za vprašanja v zvezi z vlakovnim osebjem. Agencija lahko spodbuja sodelovanje med temi organi, med drugim z organiziranjem ustreznih srečanj z njihovimi predstavniki.

Člen 37

Registri in njihova dostopnost

1.   Agencija vzpostavi in vzdržuje, po potrebi v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi aktivnimi udeleženci:

(a)	evropski register vozil v skladu s členom 47 Direktive (EU) 2015/… (11);

(b)	evropski register dovoljenih tipov vozil v skladu s členom 48 Direktive (EU) 2015/… (11).

2.   Agencija deluje kot sistemski organ za vse registre in zbirke podatkov iz Direktive (EU) 2015/… (11), Direktive (EU) 2015/… (12) in Direktive 2007/59/ES. Njeno delovanje v tej vlogi zajema zlasti:

(a)	razvijanje in vzdrževanje specifikacij registrov;

(b)	usklajevanje razvoja v državah članicah v zvezi z registri;

(c)	zagotavljanje smernic o registrih zadevnim deležnikom;

(d)	izdajanje priporočil Komisiji o izboljšavah specifikacij obstoječih registrov, po potrebi tudi o poenostavitvi in črtanju odvečnih informacij, in morebitni potrebi po vzpostavitvi novih, odvisno od analize stroškov in koristi.

3.   Agencija zagotovi, da so javnosti na voljo naslednje listine in registri iz Direktive (EU) 2015/… (11) in Direktive (EU) 2015/… (12):

(a)	ES – izjave o verifikaciji podsistemov;

(b)	izjave „ES“ o skladnosti komponent interoperabilnosti in izjave „ES“ o ustreznosti komponent interoperabilnosti za uporabo;

(c)	licence, izdane v skladu s členom 24(8) Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (27);

(d)	enotna varnostna spričevala, izdana v skladu s členom 10 Direktive (EU) 2015/… (12);

(e)	poročila o preiskavah, ki se pošljejo Agenciji v skladu s členom 24 Direktive (EU) 2015/… (12);

(f)	nacionalni predpisi, o katerih je Komisija obveščena v skladu s členom 8 Direktive (EU) 2015/… (12) ter členom 14 Direktive (EU) 2015/… (11);

(g)	registri vozil iz člena 47 Direktive (EU) 2015/… (11), tudi prek povezav z zadevnimi nacionalnimi registri;

(h)	registri infrastrukture, tudi prek povezav z zadevnimi nacionalnimi registri;

(i)	registri v zvezi s subjekti, odgovornimi za vzdrževanje, in njihovimi organi za izdajanje spričeval

(j)	evropski register dovoljenih tipov vozil v skladu s členom 48 Direktive (EU) 2015/… (11);

(k)	register zahtev za spremembe in načrtovanih sprememb specifikacij ERTMS v skladu s členom 28(2) te uredbe;

(l)	register zahtev za spremembe in načrtovanih sprememb TSI v zvezi s telematskimi aplikacijami za potniški promet (TAP) in v zvezi s telematskimi aplikacijami za tovorni promet (TAF) v skladu s členom 23(2) te uredbe;

(m)	register oznak imetnikov vozil, ki ga hrani Agencija v skladu s TSI o delovanju in upravljanju prometa;

(n)	poročila o kakovosti, izdana v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (28).

4.   Komisija in države članice na podlagi osnutka, ki ga pripravi Agencija, razpravljajo o praktičnih podrobnostih pošiljanja listin iz odstavka 3 in v zvezi z njimi dosežejo dogovor.

5.   Pri pošiljanju listin iz odstavka 3 lahko zadevni organi navedejo, katere listine se javnosti ne smejo razkriti iz varnostnih razlogov.

6.   Nacionalni organi, odgovorni za izdajo dovoljenj iz točke (c) odstavka 3 tega člena, uradno obvestijo Agencijo o vsaki posamezni odločitvi o izdaji, podaljšanju, spremembi ali razveljavitvi navedenih dovoljenj v skladu z Direktivo 2012/34/EU.

Nacionalni varnostni organi, odgovorni za izdajo enotnih varnostnih spričeval iz točke (d) odstavka 3 tega člena, v skladu s členom 10(16) Direktive (EU) 2015/… (12) uradno obvestijo Agencijo o vsaki posamezni odločitvi o izdaji, podaljšanju, spremembi, omejitvi ali razveljavitvi navedenih spričeval.

7.   Agencija lahko v javno zbirko podatkov vključi kateri koli javni dokument ali povezavo v zvezi s cilji te uredbe, ob upoštevanju veljavne zakonodaje Unije o varstvu podatkov.

Člen 38

Sodelovanje med nacionalnimi varnostnimi organi, preiskovalnimi organi in predstavniškimi organi

1.   Agencija vzpostavi mrežo nacionalnih varnostnih organov iz člena 16 Direktive(EU) 2015/… (12). Agencija mreži zagotovi sekretariat.

2.   Agencija preiskovalnim organom nudi podporo v skladu s členom 22(7) Direktive (EU) 2015/… (12). Da bi spodbudila sodelovanje med preiskovalnimi organi, Agencija zagotovi sekretariat, ki se organizira ločeno od funkcij v Agenciji, povezanih z izdajanjem varnostnih spričeval za prevoznike v železniškem prometu in dovoljenj za dajanje vozil na trg.

3.   Cilji sodelovanja med organi iz odstavkov 1 in 2 so zlasti:

(a)	izmenjava informacij, povezanih z varnostjo in interoperabilnostjo na železnici;

(b)	spodbujanje dobrih praks in širjenje ustreznega znanja;

(c)	zagotavljanje podatkov o varnosti na železnici Agenciji, zlasti podatkov v zvezi s SVK.

Agencija pospešuje sodelovanje med nacionalnimi varnostnimi organi in nacionalnimi preiskovalnimi organi, zlasti prek organiziranja skupnih sestankov.

4.   Agencija lahko vzpostavi mrežo predstavniških organov iz železniškega sektorja, ki delujejo na ravni Unije. Seznam teh organov pripravi Komisija. Agencija lahko mreži zagotovi sekretariat. Naloge mreže so predvsem:

(a)	izmenjava informacij, povezanih z varnostjo in interoperabilnostjo na železnici;

(b)	spodbujanje dobrih praks in širjenje ustreznega znanja;

(c)	zagotavljanje podatkov o varnosti in interoperabilnosti na železnici Agenciji.

5.   Mreže in organi iz odstavkov 1, 2 in 4 tega člena lahko dajejo pripombe na osnutke mnenj iz člena 10(2).

6.   Agencija lahko vzpostavi druge mreže teles ali organov, ki so odgovorni za del železniškega sistema Unije.

7.   Komisija lahko sodeluje na srečanjih mrež iz tega člena.

Člen 39

Sporočanje in razširjanje

Agencija zadevnim deležnikom sporoča informacije v zvezi z okvirom železniške zakonodaje Unije ter razvojem standardov in smernic ter jim jih posreduje v skladu z ustreznimi načrti sporočanja in razširjanja, ki jih sprejme upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga pripravi Agencija. Upravni odbor na podlagi analize potreb redno posodablja te načrte.

Člen 40

Raziskave in spodbujanje inovativnosti

1.   Agencija na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo v skladu s postopkom iz člena 52(4) prispeva k raziskovalnim dejavnostim na področju železniškega sektorja na ravni Unije, med drugim z zagotavljanjem podpore ustreznim službam Komisije in predstavniškim organom. Tak prispevek ne vpliva na druge raziskovalne dejavnosti na ravni Unije.

2.   Komisija lahko Agenciji poveri nalogo spodbujanja inovativnosti, namenjene izboljšanju varnosti in interoperabilnosti na železnici, zlasti v zvezi z uporabo novih informacijskih tehnologij, informacij o voznih redih ter sistemov vleke in sledenja.

Člen 41

Pomoč Komisiji

Agencija Komisiji na njeno zahtevo pomaga pri izvajanju zakonodaje Unije, katere cilj je povečevanje stopnje interoperabilnosti železniških sistemov in razvijanje skupnega pristopa k varnosti železniškega sistema Unije.

Taka pomoč lahko zajema tehnične nasvete na področjih, na katerih je potrebno posebno strokovno znanje, in zbiranje informacij prek mrež iz člena 38.

Člen 42

Pomoč pri ocenjevanju železniških projektov

Brez poseganja v odstopanja, določena v členu 7 Direktive (EU) 2015/… (11), Agencija na zahtevo Komisije s stališča varnosti in interoperabilnosti na železnici preveri vsak projekt načrtovanja, gradnje, obnove ali nadgraditve podsistema, v zvezi s katerim je bila vložena prošnja za finančno podporo Unije.

Agencija da mnenje o skladnosti projekta z ustrezno zakonodajo o varnosti in interoperabilnosti na železnici v roku, o katerem se dogovori s Komisijo in ki ne sme biti daljši od dveh mesecev, pri tem pa se upoštevajo pomembnost projekta in razpoložljivi viri.

Člen 43

Pomoč državam članicam, državam kandidatkam in deležnikom

1.   Agencija na zahtevo Komisije, držav članic, držav kandidatk ali mrež iz člena 38 izvaja dejavnosti usposabljanja in druge ustrezne dejavnosti v zvezi z uporabo in pojasnitvijo zakonodaje o varnosti in interoperabilnosti na železnici ter s tem povezanih produktov Agencije, kot so registri, navodila za izvajanje in priporočila.

2.   Naravo in obseg dejavnosti iz odstavka 1, vključno z morebitnimi posledicami za vire, določi upravni odbor ter ju vključi v programski dokument Agencije. Stroške takšne pomoči krijejo vlagatelji zahteve, razen če je dogovorjeno drugače.

Člen 44

Mednarodni odnosi

1.   Če je to potrebno za uresničitev ciljev, določenih v tej uredbi, ter brez poseganja v ustrezne pristojnosti držav članic, institucij Unije in Evropske službe za zunanje delovanje, lahko Agencija okrepi usklajevanje z mednarodnimi organizacijami na podlagi sklenjenih sporazumov ter vzpostavi stike in sklene upravne dogovore z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in administracijami tretjih držav, pristojnimi za področja, ki jih zajemajo dejavnosti Agencije, da bi sledila znanstvenemu in tehničnemu razvoju ter zagotovila spodbujanje zakonodaje in standardov Unije o železnicah.

2.   Dogovori iz odstavka 1 za Unijo in njene države članice ne ustvarjajo pravnih obveznosti ter državam članicam in njihovim pristojnim organom ne preprečujejo sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in administracijami tretjih držav iz odstavka 1. O teh dvostranskih ali večstranskih dogovorih in sodelovanju se predhodno posvetuje s Komisijo in se ji redno poroča. Upravni odbor se o teh dvostranskih ali večstranskih dogovorih ustrezno obvešča.

3.   Upravni odbor sprejme strategijo o odnosih s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami glede vprašanj, ki so v pristojnosti Agencije. Ta strategija se, skupaj z opredeljenimi pripadajočimi viri, vključi v programski dokument Agencije.

Člen 45

Usklajevanje v zvezi z nadomestnimi deli

Agencija prispeva k ugotavljanju, katere nadomestne dele, ki so potencialno medsebojno zamenljivi, je treba standardizirati, vključno z glavnimi vmesniki za te nadomestne dele. V ta namen lahko Agencija ustanovi delovno skupino za usklajevanje dejavnosti relevantnih deležnikov in vzpostavi stike z evropskimi organi za standardizacijo. Agencija Komisiji predloži ustrezna priporočila.

POGLAVJE 9

ORGANIZACIJA AGENCIJE

Člen 46

Upravna in vodstvena struktura

Upravna in vodstvena struktura Agencije vključuje:

(a)	upravni odbor, ki izvaja funkcije iz člena 51;

(b)	izvršni odbor, ki izvaja funkcije iz člena 53;

(c)	izvršnega direktorja, ki izvaja naloge iz člena 54;

(d)	eno ali več komisij za pritožbe, ki izvajajo funkcije iz členov 58 do 62.

Člen 47

Sestava upravnega odbora

1.   Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in dveh predstavnikov Komisije, ki imajo vsi glasovalno pravico.

Upravni odbor zajema tudi šest predstavnikov brez glasovalne pravice, ki na evropski ravni zastopajo naslednje deležnike:

(a)	prevoznike v železniškem prometu;

(b)	upravljavce infrastrukture;

(c)	železniško industrijo;

(d)	sindikalne organizacije;

(e)

potnike;

(f)	uporabnike železniškega prevoza blaga.

Za vsakega od teh deležnikov Komisija imenuje predstavnika in namestnika na podlagi ožjega izbora štirih imen, ki jih predložijo njihove evropske organizacije.

2.   Člani odbora in njihovi namestniki se imenujejo glede na poznavanje osnovne dejavnosti Agencije, ob upoštevanju ustreznih vodstvenih, upravnih ter proračunskih veščin in znanja. Vse strani si prizadevajo omejiti rotacijo svojih predstavnikov v upravnem odboru, da bi zagotovile kontinuiteto njegovega dela. Vse strani si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov v upravnem odboru.

3.   Države članice in Komisija imenujejo člane upravnega odbora in njihove namestnike, ki jih nadomeščajo v primeru odsotnosti.

4.   Mandat članov traja štiri leta in se lahko podaljša.

5.   Kadar je to ustrezno, se sodelovanje predstavnikov tretjih držav in pogoji za takšno sodelovanje določijo v dogovorih iz člena 75.

Člen 48

Predsednik upravnega odbora

1.   Upravni odbor z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, med predstavniki držav članic izvoli predsednika, med svojimi člani pa njegovega namestnika.

Namestnik predsednika nadomesti predsednika v primeru, da ta ne more opravljati svojih nalog.

2.   Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša. Vendar v primeru, če njuno članstvo v upravnem odboru preneha kadar koli med trajanjem njunega mandata, na ta datum samodejno preneha tudi mandat.

Člen 49

Sestanki

1.   Sestanke upravnega odbora v skladu z njegovim poslovnikom vodi in sklicuje njegov predsednik. Izvršni direktor Agencije je navzoč na sestankih, razen kadar njegova prisotnost lahko povzroči nasprotje interesov, če tako odloči predsednik, ali kadar upravni odbor sprejema odločitev v zvezi s členom 70 v skladu s točko (i) člena 51(1).

Upravni odbor lahko povabi vsakogar, čigar mnenje utegne biti koristno, da kot opazovalec sodeluje pri določenih točkah dnevnega reda sestanka.

2.   Upravni odbor se sestane najmanj dvakrat letno. Sestane se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo Komisije, večine svojih članov ali ene tretjine predstavnikov držav članic v odboru.

3.   Pri zaupnih zadevah ali v primeru nasprotja interesov lahko upravni odbor sklene, da posebne točke dnevnega reda preuči ob odsotnosti zadevnih članov. To ne vpliva na pravico držav članic in Komisije, da jih zastopa nadomestni član ali kdor koli drug. Podrobna pravila za uporabo te določbe se določijo v poslovniku upravnega odbora.

Člen 50

Glasovanje

Razen če je drugače določeno v tej uredbi, upravni odbor sprejema svoje odločitve z absolutno večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Člen 51

Naloge upravnega odbora

1.   Da bi zagotovil, da Agencija opravlja svoje naloge, upravni odbor:

(a)	sprejme letno poročilo o dejavnostih Agencije za predhodno leto, ki ga do 1. julija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter ga objavi;

(b)	v skladu s členom 49 vsako leto z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme programski dokument Agencije, potem ko prejme mnenje Komisije;

(c)	z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme letni proračun Agencije in izvaja druge funkcije, povezane s proračunom Agencije, v skladu s poglavjem 10;

(d)	določi postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja;

(e)	sprejme politiko, delovne metode in postopke glede obiskov, presoj in inšpekcijskih pregledov v skladu s členi 11, 33 in 34;

(f)	sprejme svoj poslovnik;

(g)	sprejme in posodablja načrte za sporočanje in razširjanje iz člena 39;

(h)

ob upoštevanju odstavka 2 v zvezi z osebjem Agencije izvaja pooblastila, ki jih pristojnemu organu za imenovanja oziroma organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, podeljujejo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije oziroma Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Unije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev), določeni z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (29);

(i)	sprejema ustrezno utemeljene odločitve v zvezi z odvzemom imunitete v skladu s členom 17 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

(j)	Komisiji v potrditev predloži pravila za izvajanje Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, če se razlikujejo od tistih, ki jih sprejme Komisija, v skladu s postopkom iz člena 110 Kadrovskih predpisov;

(k)	z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, imenuje izvršnega direktorja in, kadar je to ustrezno, podaljša njegov mandat ali ga odstavi v skladu s členom 68;

(l)	z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, imenuje člane izvršnega odbora v skladu s členom 53;

(m)	sprejme mandat za naloge izvršnega odbora iz člena 53;

(n)	sprejme odločitve v zvezi z dogovori iz člena 75(2);

(o)	z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, imenuje in odstavlja člane komisij za pritožbe v skladu s členom 55 in členom 56(4);

(p)	sprejme sklep o določitvi pravil za napotitev nacionalnih strokovnjakov v Agencijo v skladu s členom 69;

(q)	sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufij, ob upoštevanju analize stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti;

(r)	zagotovi ustrezne nadaljnje ukrepe na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ter različnih poročil o notranji ali zunanji presoji ocen, pri čemer preveri, ali je izvršni direktor sprejel ustrezne ukrepe;

(s)

sprejme pravila za preprečevanje in odpravljanje nasprotij interesov za člane upravnega odbora in komisij za pritožbe ter sodelujoče v delovnih in drugih skupinah iz člena 5(2) ter drugo osebje, za katero ne veljajo Kadrovski predpisi. Ta pravila vključujejo določbe o izjavah o interesih in po potrebi dejavnostih po prenehanju zaposlitve;

(t)	sprejme smernice in seznam glavnih elementov, ki jih je treba vključiti v dogovore o sodelovanju, sklenjene med Agencijo in nacionalnimi varnostnimi organi, pri čemer upošteva določbe člena 76;

(u)	sprejme okvirni model za porazdelitev pristojbin in dajatev, ki jih plačajo prosilci iz člena 76(2) za namene členov 14, 20 in 21;

(v)	določi postopke sodelovanja Agencije in njenega osebja v nacionalnih sodnih postopkih;

(w)	sprejme poslovnik delovnih skupin in drugih skupin ter merila v zvezi s potnimi stroški in dnevnicami njihovih članov, kakor je določeno v členu 5(5) in (9);

(x)	med svojimi člani imenuje opazovalca za spremljanje izbirnega postopka, ki ga uporablja Komisija za imenovanje izvršnega direktorja;

(y)	sprejme ustrezna pravila za izvajanje Uredbe št. 1 (30) v skladu s pravili glasovanja iz člena 74(1).

2.   Upravni odbor v skladu s postopkom iz člena 110 Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o podelitvi ustreznih pooblastil pristojnega organa za imenovanja izvršnemu direktorju in določitvi pogojev, pod katerimi se lahko ta podelitev pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil. Izvršni direktor obvesti upravni odbor o takšnih nadaljnjih prenosih.

Ob uporabi prvega pododstavka lahko upravni odbor v primeru izjemnih okoliščin s sprejetjem odločitve začasno prekliče podelitev pooblastil pristojnega organa za imenovanja izvršnemu direktorju in pooblastil, ki jih je ta prenesel naprej, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor. Pooblaščena oseba upravnemu odboru poroča o izvajanju teh pooblastil.

Člen 52

Programski dokument

1.   Upravni odbor do 30. novembra vsako leto ob upoštevanju mnenja Komisije sprejme programski dokument, ki vsebuje letne in večletne programe, ter ga posreduje državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter mrežam iz člena 38. V letnem delovnem programu so določeni ukrepi, ki naj bi jih Agencija izvajala v prihodnjem letu.

Upravni odbor določi ustrezne postopke, ki se uporabljajo za sprejetje programskega dokumenta, tudi za posvetovanja z ustreznimi deležniki.

2.   Programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi.

Če Komisija v 15 dneh po datumu sprejetja programskega dokumenta izrazi nestrinjanje s tem dokumentom, upravni odbor program ponovno preuči in ga sprejme, po potrebi v spremenjeni obliki, v roku dveh mesecev v drugi obravnavi bodisi z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, vključno z vsemi predstavniki Komisije, bodisi s soglasjem vseh predstavnikov držav članic.

3.   V letnem delovnem programu Agencije se za vsako dejavnost navedejo cilji. Na splošno velja, da je vsaka dejavnost jasno povezana s proračunskimi in človeškimi viri, ki so potrebni za njeno izvajanje, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih in postopkom za zgodnjo oceno učinka iz člena 8(2).

4.   Upravni odbor po potrebi spremeni sprejeti programski dokument, ko se Agenciji dodeli nova naloga. Za vključitev takšne nove naloge se pripravi analiza posledic za človeške in proračunske vire v skladu s členom 8(2) ter se lahko sprejme sklep o odložitvi drugih nalog.

5.   Večletni delovni program Agencije določa pripravo splošnega strateškega načrta, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Določa tudi pripravo načrta virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem. O osnutku večletnega delovnega programa se opravi posvetovanje z Evropskim parlamentom.

Načrt virov se letno posodablja. Strateški načrt se po potrebi posodablja, zlasti zaradi upoštevanja rezultatov ocenjevanja in pregleda iz člena 82.

Člen 53

Izvršni odbor

1.   Upravnemu odboru pomaga izvršni odbor.

2.   Izvršni odbor pripravlja sklepe, ki naj bi jih sprejel upravni odbor. Če je to nujno potrebno, lahko sprejme določene začasne odločitve v imenu upravnega odbora, zlasti o upravnih in proračunskih zadevah, na podlagi mandata, ki mu ga podeli upravni odbor.

Izvršni odbor skupaj z upravnim odborom skrbi za ustrezno ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz preiskav OLAF ter raznih poročil o notranji ali zunanji presoji in ocen, vključno z ustreznimi ukrepi izvršnega direktorja.

Brez poseganja v pristojnosti izvršnega direktorja iz člena 54 izvršni odbor pomaga izvršnemu direktorju in mu svetuje pri izvajanju sklepov upravnega odbora s ciljem okrepitve nadzora nad upravnim poslovodenjem in proračunskim upravljanjem.

3.   Izvršni odbor sestavljajo naslednji člani:

(a)	predsednik upravnega odbora;

(b)	štirje drugi predstavniki držav članic v upravnem odboru in

(c)	eden od predstavnikov Komisije v upravnem odboru.

Predsednik upravnega odbora predseduje izvršnemu odboru.

Štiri predstavnike držav članic in njihove namestnike imenuje upravni odbor na podlagi njihovih ustreznih kompetenc in izkušenj. Upravni odbor si pri njihovem imenovanju prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov v izvršnem odboru.

4.   Mandat članov izvršnega odbora traja enako dolgo kot mandat članov upravnega odbora, razen če upravni odbor določi krajšega.

5.   Izvršni odbor se sestane najmanj vsake tri mesece in po možnosti najmanj dva tedna pred sestankom upravnega odbora. Predsednik izvršnega odbora skliče dodatne sestanke na zahtevo članov izvršnega ali upravnega odbora.

6.   Upravni odbor določi poslovnik izvršnega odbora, se redno obvešča o delu izvršnega odbora in ima dostop do njegovih dokumentov.

Člen 54

Naloge izvršnega direktorja

1.   Agencijo vodi njen izvršni direktor, ki je popolnoma neodvisen pri opravljanju svojih nalog. Izvršni direktor je za svoja dejanja odgovoren upravnemu odboru.

2.   Brez poseganja v pristojnosti Komisije, upravnega odbora ali izvršnega odbora izvršni direktor ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od posameznih vlad ali drugih organov.

3.   Izvršni direktor na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poroča o izvajanju svojih nalog zadevni instituciji.

4.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije ter sprejema sklepe, priporočila, mnenja in druge formalne akte Agencije.

5.   Izvršni direktor je odgovoren za upravno poslovanje Agencije in izvajanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo. Odgovoren je zlasti za:

(a)	tekoče upravljanje Agencije;

(b)	izvajanje sklepov upravnega odbora;

(c)	pripravo programskega dokumenta in njegovo predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(d)	izvajanje programskega dokumenta ter po možnosti odzivanje na zahteve Komisije za pomoč v zvezi z nalogami Agencije v skladu s to uredbo;

(e)	pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Agencije, vključno z izjavo odredbodajalca o razumnem zagotovilu v skladu s točko (b) člena 47(1) Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013 in točko (a) člena 51(1) te uredbe, ter njegovo predložitev upravnemu odboru v oceno in sprejetje;

(f)	izvedbo vsega potrebnega, zlasti za izdajanje notranjih upravnih navodil in objavo odredb, s čimer zagotovi, da Agencija deluje v skladu s to uredbo;

(g)	vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja, ki omogoča primerjavo dosežkov Agencije z njenimi operativnimi cilji, ter za vzpostavitev sistema rednega ocenjevanja, ki ustreza priznanim strokovnim standardom;

(h)	vsakoletno pripravo osnutka splošnega poročila na podlagi sistemov spremljanja in ocenjevanja iz točke (g) ter za njegovo predložitev upravnemu odboru;

(i)	pripravo osnutka poročila Agencije o načrtovanih prihodkih in odhodkih v skladu s členom 64 in izvajanje proračuna v skladu s členom 65;

(j)	sprejemanje ukrepov, potrebnih za spremljanje delovanja mrež nacionalnih varnostnih organov, preiskovalnih organov in predstavniških organov iz člena 38;

(k)	pripravo akcijskega načrta na podlagi zaključkov poročil o notranji ali zunanji presoji in ocen ter preiskav OLAF in za poročanje Komisiji o napredku dvakrat na leto ter redno upravnemu odboru;

(l)

zaščito finančnih interesov Unije z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, z učinkovitimi preverjanji in, v primeru nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kadar je to ustrezno, z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih ter odvračilnih upravnih in finančnih kazni;

(m)	pripravo strategije Agencije za boj proti goljufijam in njeno predložitev v odobritev upravnemu odboru;

(n)	pripravo osnutka finančnega pravilnika Agencije, ki ga v skladu s členom 66 sprejme upravni odbor, in pravil za njegovo izvajanje;

(o)	sklepanje sporazumov o sodelovanju z nacionalnimi varnostnimi organi v imenu Agencije v skladu s členom 76.

Člen 55

Ustanovitev in sestava komisij za pritožbe

1.   Agencija s sklepom upravnega odbora ustanovi eno ali več komisij za pritožbe, ki se ukvarjajo s pritožbami in arbitražnimi postopki iz členov 58 in 61.

2.   Vsako komisijo za pritožbe sestavljajo predsednik in dva druga člana. V njihovi odsotnosti ali v primeru nasprotja interesov jih zastopajo namestniki.

3.   Odločitev o ustanovitvi in sestavi komisij za pritožbe se sprejme za vsak primer posebej. Vendar pa se komisija za pritožbe lahko ustanovi kot stalni organ z največ štiriletnim mandatom. V obeh primerih se uporablja naslednji postopek:

(a)	Komisija na podlagi ustrezne usposobljenosti in izkušenj ter na podlagi odprtega izbirnega postopka sestavi seznam kvalificiranih strokovnjakov;

(b)	upravni odbor imenuje predsednika, druge člane ter njihove namestnike s seznama iz točke (a). Če komisija za pritožbe ni ustanovljena kot stalni organ, upravni odbor upošteva naravo in vsebino pritožbe ali arbitraže ter se izogiba vsakršnemu nasprotju interesov v skladu s členom 57.

4.   Kadar komisija za pritožbe oceni, da je to potrebno zaradi narave pritožbe, lahko od upravnega odbora zahteva, naj imenuje dodatna člana in njuna namestnika s seznama iz točke (a) odstavka 3.

5.   Komisija na predlog Agencije ter po posvetovanju z upravnim odborom sprejme poslovnik komisij za pritožbe, vključno s pravili glasovanja, postopki za vložitev pritožbe in pogoji za povračilo stroškov njihovih članov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 81(3).

6.   Komisije za pritožbe lahko v fazi pregleda na začetku postopka zaprosijo za mnenje strokovnjake iz zadevnih držav članic, zlasti za pojasnitev zadevne nacionalne zakonodaje.

Člen 56

Člani komisij za pritožbe

1.   Če je komisija za pritožbe stalna, mandat njenih članov in njihovih namestnikov traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša. V drugih primerih mandat traja toliko časa, kolikor traja reševanje pritožbe ali arbitraža.

2.   Člani komisij za pritožbe so neodvisni od vseh strank, udeleženih v pritožbi ali arbitraži, in ne smejo opravljati nobenih drugih nalog znotraj Agencije. Pri svojih posvetovanjih in odločitvah niso vezani na nikakršna navodila in ne smejo biti v nikakršnem nasprotju interesov.

3.   Člani komisij za pritožbe ne smejo biti del osebja Agencije in so plačani za svoje dejansko delo pri reševanju določene pritožbe ali pri arbitraži.

4.   Članov komisij za pritožbe ni mogoče odstaviti med njihovim mandatom, razen če za odstavitev obstajajo tehtni razlogi, odločitev o tem pa sprejme upravni odbor.

5.   Članov komisij za pritožbe med njihovim mandatom ni mogoče odstraniti s seznama kvalificiranih strokovnjakov, razen če za odstranitev obstajajo tehtni razlogi in tako odloči Komisija.

Člen 57

Izločitev in ugovor

1.   Člani komisij za pritožbe ne smejo sodelovati v pritožbenih ali arbitražnih postopkih, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so pred tem kot predstavniki ene od strank sodelovali v postopku ali pa so sodelovali pri sprejetju odločitve, ki je predmet pritožbe.

2.   Če član komisije za pritožbe meni, da ni primerno, da on sam ali kateri koli drug član sodeluje v pritožbenem ali arbitražnem postopku iz enega od razlogov iz odstavka 1 ali iz katerega koli drugega razloga, ta član o tem obvesti komisijo za pritožbe, ki o izključitvi zadevne osebe odloča na podlagi pravil, ki jih upravni odbor sprejme v skladu s točko (s) člena 51(1).

3.   Vsaka stranka v pritožbenem ali arbitražnem postopku lahko v skladu s poslovnikom iz člena 55(5) ugovarja kateremu koli članu komisije za pritožbe iz katerega koli razloga iz odstavka 1 tega člena ali v primeru suma njegove pristranskosti. Ugovor ne sme temeljiti na državljanstvu zadevnega člana.

4.   Ugovor iz odstavka 3 je dopusten le, če je predložen pred začetkom postopka v komisiji za pritožbe oziroma, kadar informacija, ki je podlaga za ugovor, postane znana šele po začetku postopka, v rokih, določenih v poslovniku komisije za pritožbe. Zadevni član komisije za pritožbe se obvesti o ugovoru in se izjavi, ali se strinja z izločitvijo. Če se ne strinja, komisija za pritožbe sprejme odločitev v rokih, določenih v njenem poslovniku, če odgovora ni, pa po izteku roka, določenega za podajo odgovora.

5.   Komisije za pritožbe odločijo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 2, 3 in 4, brez sodelovanja zadevnega člana. Zadevnega člana v komisiji za pritožbe pri sprejemanju te odločitve zamenja njegov namestnik. Upravni odbor se obvesti o odločitvah komisije za pritožbe.

Člen 58

Pritožbe zoper odločitve in neukrepanje

1.   Pri komisiji za pritožbe se lahko vloži pritožba zoper odločitev, ki jo Agencija sprejme v skladu s členi 14, 20, 21 in 22, ali če Agencija ne ukrepa v predpisanih časovnih rokih po opravljeni vmesni reviziji iz člena 60.

2.   Pritožba, vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka. Vendar pa lahko komisija za pritožbe na podlagi zahteve vpletenih strank odloči, da ima zadevna pritožba odložilni učinek, če presodi, da to dovoljujejo okoliščine, na primer posledice za varnost. V tem primeru komisija za pritožbe obrazloži svojo odločitev.

Člen 59

Osebe, ki imajo pravico do pritožbe, roki in oblika

1.   Katera koli fizična ali pravna oseba lahko vloži pritožbo zoper odločitev Agencije, ki jo neposredno in posamično zadeva, v skladu s členi 14, 20 in 21, ali če Agencija ne ukrepa v predpisanih rokih.

2.   Pritožba se skupaj z utemeljitvijo vloži v pisni obliki v skladu s poslovnikom iz člena 55(5) v dveh mesecih po tem, ko je bila zadevna oseba o ukrepu uradno obveščena, ali, če takšnega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je bila ta oseba seznanjena z ukrepom.

Pritožbe zaradi neukrepanja se pri Agenciji vložijo v pisni obliki v dveh mesecih od izteka roka iz zadevnega člena.

Člen 60

Vmesna revizija

1.   Če Agencija meni, da je pritožba dopustna in utemeljena, temu ustrezno spremeni odločitev oziroma sanira neukrepanje iz člena 58(1). To ne velja, če odločitev, na katero se nanaša pritožba, zadeva drugo stranko v pritožbenem postopku.

2.   Če odločitev ni ustrezno spremenjena v mesecu dni po prejemu pritožbe, Agencija nemudoma odloči o odložitvi izvajanja odločitve in predloži pritožbo eni od komisij za pritožbe.

Člen 61

Arbitražni postopek

V primeru nesoglasja med Agencijo in nacionalnim varnostnim organom ali organi na podlagi člena 21(7) in člena 24 Direktive (EU) 2015/… (11). ter člena 10(7) in člena 17(5) in (6) Direktive (EU) 2015/… (12). komisija za pritožbe, ki ji je zadeva dodeljena, ravna kot arbiter na podlagi zahteve zadevnega nacionalnega varnostnega organa ali organov. V tem primeru komisija za pritožbe odloči, ali naj potrdi stališče Agencije.

Člen 62

Obravnava pritožb in odločitve o pritožbah ter arbitraža

1.   Komisija za pritožbe v treh mesecih od vložitve pritožbe odloči, ali bo pritožbi ugodila ali jo zavrnila. Komisija za pritožbe pri obravnavi pritožb ali pri opravljanju funkcije arbitra upošteva roke, določene v svojem poslovniku. Kadar je potrebno, povabi stranke v pritožbenem postopku, da v določenih rokih predložijo pripombe na uradna obvestila, ki jih je izdala komisija za pritožbe sama, ali na sporočila drugih strank v pritožbenem postopku. Stranke v pritožbenem postopku imajo pravico do ustnih izjav.

2.   Agencija sprejme končno odločitev v zvezi z arbitražo v skladu s postopki iz člena 21(7) Direktive (EU) 2015/… (11) in člena 10(7) Direktive (EU) 2015/… (12).

3.   Kadar komisija za pritožbe ugotovi, da so razlogi za pritožbo utemeljeni, zadevo preda Agenciji. Agencija končno odločitev sprejme v skladu z ugotovitvami komisije za pritožbe in jo obrazloži. Agencija o tem obvesti stranke v pritožbenem postopku.

Člen 63

Tožbe pred Sodiščem Evropske unije

1.   Tožbe za razveljavitev odločitev Agencije, sprejetih na podlagi členov 14, 20 in 21, ali zaradi neukrepanja v predpisanih rokih se lahko vložijo pri Sodišču Evropske unije šele, ko je izčrpan postopek za pritožbe v okviru Agencije v skladu s členom 58.

2.   Agencija sprejme vse potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije.

POGLAVJE 10

FINANČNE DOLOČBE

Člen 64

Proračun

1.   Ocene vseh prihodkov in odhodkov Agencije se pripravljajo za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, in se določijo v proračunu Agencije.

2.   Brez poseganja v druge vire prihodke Agencije sestavljajo:

(a)	prispevek Unije in nepovratna sredstva organov Unije;

(b)	kateri koli prispevek iz tretjih držav, ki sodelujejo pri delu Agencije, kakor je določeno v členu 75;

(c)	pristojbine, ki jih plačajo prosilci za spričevala in dovoljenja, ki jih izda Agencija v skladu s členi 14, 20 in 21, ter njihovi imetniki;

(d)	dajatve za objave, usposabljanja in vse drug storitve, ki jih zagotavlja Agencija;

(e)	vsi prostovoljni finančni prispevki držav članic, tretjih držav ali drugih subjektov, če so takšni prispevki pregledni, jasno navedeni v proračunu in ne ogrožajo neodvisnosti in nepristranskosti Agencije.

3.   Odhodki Agencije zajemajo stroške, povezane z osebjem, upravne in infrastrukturne stroške ter stroške delovanja.

4.   Prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi.

5.   Upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga pripravi izvršni direktor v skladu z načelom oblikovanja proračuna po dejavnostih, vsako leto pripravi načrt prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto. Ta načrt, ki vključuje osnutek kadrovskega načrta, upravni odbor pošlje Komisiji najpozneje do 31. januarja.

6.   Komisija pošlje načrt prihodkov in odhodkov Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj s predhodnim osnutkom splošnega proračuna Unije.

7.   Komisija na podlagi načrta prihodkov in odhodkov vključi v predhodni osnutek splošnega proračuna Unije finančni načrt, ki se ji zdi potreben glede na kadrovski načrt, in znesek prispevka, ki naj bi bremenil splošni proračun, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 314 PDEU, skupaj z opisom in utemeljitvijo morebitnih razlik med načrtom prihodkov in odhodkov Agencije ter zneskom subvencije, ki bo bremenila splošni proračun.

8.   Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za prispevek, namenjen Agenciji. Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt Agencije.

9.   Proračun sprejme upravni odbor z dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Proračun Agencije postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

10.   Za vse projekte v zvezi z nepremičninami, ki bi utegnili bistveno vplivati na proračun Agencije, se uporablja člen 203 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (31).

Člen 65

Izvedba in nadzor proračuna

1.   Izvršni direktor izvršuje proračun Agencije.

2.   Računovodja Agencije do 1. marca, ki sledi vsakemu proračunskemu letu, pošlje računovodji Komisije začasni zaključni račun, skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v zadevnem proračunskem letu. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 147 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.   Računovodja Komisije do 31. marca, ki sledi vsakemu proračunskemu letu, pošlje Računskemu sodišču začasni zaključni račun Agencije, skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v zadevnem proračunskem letu. Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu se pošlje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

Računsko sodišče zaključni račun pregleda v skladu s členom 287 PDEU. Vsako leto objavi poročilo o dejavnostih Agencije.

4.   Po prejemu pripomb Računskega sodišča k začasnemu zaključnemu računu Agencije v skladu s členom 148 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 računovodja pripravi končni zaključni račun Agencije. Izvršni direktor ga predloži upravnemu odboru v mnenje.

5.   Upravni odbor izda mnenje o končnem zaključnem računu Agencije.

6.   Računovodja do 1. julija, ki sledi vsakemu proračunskemu letu, pošlje končni zaključni račun, skupaj z mnenjem upravnega odbora, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

7.   Končni zaključni račun Agencije se objavi.

8.   Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe do 30. septembra, ki sledi vsakemu proračunskemu letu. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

9.   Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoteno izvajanje postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 165(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

10.   Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 30. aprila v letu N + 2 podeli razrešnico izvršnemu direktorju v zvezi z izvajanjem proračuna za leto N.

Člen 66

Finančna pravila

Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo. Ta pravila se ne smejo razlikovati od Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013, razen če je takšno razlikovanje posebej potrebno za delovanje Agencije in če je Komisija za to dala predhodno soglasje.

POGLAVJE 11

OSEBJE

Člen 67

Splošne določbe

1.   Za osebje Agencije veljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila za izvajanje teh predpisov, sprejeta z dogovorom med institucijami Unije.

2.   Brez poseganja v točko (j) člena 51(1) te uredbe se za Agencijo smiselno uporabljajo izvedbena pravila, ki jih Komisija sprejme zaradi izvajanja Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami, v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

3.   Agencija sprejme ustrezne administrativne ukrepe za organizacijo svojih služb, med drugim z usposabljanjem in strategijami preprečevanja, da se izogne nasprotju interesov.

Člen 68

Izvršni direktor

1.   Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uradnik Agencije v skladu s točko (a) člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi zaslug, dokumentiranih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustreznega znanja in izkušenj v prometnem sektorju, in sicer s seznama najmanj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija, na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka, ki sledi objavi prostega delovnega mesta v Uradnem listu Evropske unije in drugje, kot je ustrezno. Opazovalec iz točke (x) člena 51(1) pred sprejetjem odločitve upravnega odbora poroča o postopku.

Za namene sklenitve pogodbe o zaposlitvi izvršnega direktorja Agencijo zastopa predsednik upravnega odbora.

Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta pred imenovanjem povabi, da pred njim poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov.

3.   Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Pred iztekom tega obdobja Komisija opravi oceno dela izvršnega direktorja ter prihodnjih nalog in izzivov Agencije.

4.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ pet let.

5.   Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Izvršnega direktorja lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta v enem mesecu pred podaljšanjem mandata povabi, da pred njim poda izjavo in odgovarja na vprašanja njegovih članov.

6.   Izvršni direktor, čigar mandat je podaljšan, po podaljšanju mandata ne sme sodelovati v naslednjem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7.   Izvršni direktor se lahko odstavi samo na podlagi sklepa upravnega odbora, sprejetega na zahtevo Komisije ali tretjine članov odbora.

Člen 69

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

Agencija lahko v skladu s Kadrovskimi predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v Agenciji.

Brez poseganja v pravila, ki so določena v ustreznem sklepu Komisije o napotitvi nacionalnih strokovnjakov in se uporabljajo za Agencijo, upravni odbor sprejme sklep o določitvi pravil za napotitev nacionalnih strokovnjakov v Agencijo, vključno s pravili za preprečevanje in odpravljanje nasprotij interesov ter ustreznimi omejitvami za primere, v katerih bi lahko bili ogroženi neodvisnost in nepristranskost nacionalnih strokovnjakov.

POGLAVJE 12

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 70

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol št. 7o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 71

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

1.   Če s pisnim sporazumom še niso opredeljene ali uvedene potrebne določbe glede namestitve Agencije v državi članici gostiteljici in opreme, ki jo da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se o vseh teh elementih sklene sporazum med Agencijo in državo članico gostiteljico, v skladu s pravnim redom države članice gostiteljice in po odobritvi s strani upravnega odbora ter najpozneje … (32). Ta sporazum se lahko sklene v obliki sporazuma o sedežu.

2.   Država članica gostiteljica zagotovi najboljše mogoče pogoje za uspešno delovanje Agencije, vključno s ponudbo večjezičnega šolanja z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 72

Odgovornost

1.   Pogodbeno odgovornost Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Sodišče Evropske unije je pristojno za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Agencija.

3.   V primeru nepogodbene odgovornosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, povrne vso škodo, ki jo povzročijo njene službe ali osebje pri opravljanju svojih nalog.

4.   Sodišče Evropske unije je pristojno za reševanje odškodninskih sporov za povračilo škode iz odstavka 3.

5.   Osebno odgovornost osebja Agencije do Agencije urejajo določbe Kadrovskih predpisov oziroma Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporabljajo zanj.

Člen 73

Sodelovanje z nacionalnimi sodnimi organi

Agencija in njeno osebje brez nepotrebnega odlašanja sodelujeta s pristojnimi nacionalnimi sodnimi organi v primeru nacionalnih sodnih postopkov, ki zadevajo Agencijo, ker je izvajala svoje naloge v skladu s členom 19 in členom 21(6) Direktive (EU) 2015/… (11) ter členom 10(6) Direktive (EU) 2015/… (12). Upravni odbor v skladu s točko (v) člena 51(1) določi ustrezne postopke, ki se uporabijo v takšnih primerih.

Člen 74

Jezikovna ureditev

1.   Za Agencijo se uporablja Uredba št. 1. Upravni odbor po potrebi sprejme ustrezna pravila za izvajanje navedene uredbe.

Na zahtevo člana upravnega odbora se tozadevna odločitev sprejme soglasno.

2.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 75

Sodelovanje tretjih držav pri delu Agencije

1.   Brez poseganja v člen 44 in v skladu s postopkom iz člena 218 PDEU je Agencija odprta za sodelovanje tretjih držav, predvsem držav, ki jih zadevata evropska sosedska politika in politika širitve, ter držav Efte, ki so sklenile sporazume z Unijo, na podlagi katerih so zadevne države sprejele pravo Unije ali enakovredne nacionalne ukrepe na področju, ki ga ureja ta uredba, in to pravo ali ukrepe uporabljajo.

2.   V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavka 1 se med Agencijo in zadevnimi tretjimi državami sklenejo dogovori, ki določajo podrobna pravila za sodelovanje teh tretjih držav pri delu Agencije, zlasti vrsto in obseg takšnega sodelovanja. Ti dogovori vključujejo določbe o finančnih prispevkih in osebju. V njih je lahko predvideno zastopanje zadevnih tretjih držav v upravnem odboru brez glasovalne pravice.

Agencija dogovore podpiše po prejemu soglasja Komisije in upravnega odbora.

Člen 76

Sodelovanje z nacionalnimi organi in telesi

1.   Agencija in nacionalni varnostni organi ob upoštevanju točke (t) člena 51(1) sklenejo sporazume o sodelovanju v zvezi z izvajanjem členov 14, 20 in 21.

2.   Ti sporazumi o sodelovanju so lahko specifični ali okvirni in so lahko sklenjeni z enim ali več nacionalnimi varnostnimi organi. Vsebujejo podroben opis nalog in pogojev za rezultate ter določajo časovne roke, ki veljajo za njihovo uresničitev, in način, na katerega se med Agencijo in nacionalne varnostne organe porazdelijo pristojbine, ki jih mora plačati prosilec. Pri tej porazdelitvi se upošteva okvirni model iz točke (u) člena 51(1).

3.   Sporazumi o sodelovanju lahko vključujejo tudi specifične sporazume o sodelovanju, kadar gre za omrežja, za katera je zaradi zemljepisnih ali zgodovinskih razlogov potrebno določeno strokovno znanje, da bi zmanjšali upravna bremena in stroške za prosilca. Če so takšna omrežja ločena od preostalega železniškega sistema Unije, lahko takšni posebni dogovori o sodelovanju vključujejo možnost pogodbenega prenosa nalog na ustrezne nacionalne varnostne organe, če je to nujno za zagotavljanje učinkovite in sorazmerne delitve virov.

4.   Če gre za države članice, v katerih je tirna širina omrežja drugačna od tirne širine glavnega železniškega omrežja znotraj Unije ter ki imajo enake tehnične in operativne zahteve kot sosednje tretje države, se v večstranski sporazum o sodelovanju vključijo vsi zadevni nacionalni varnostni organi v teh državah članicah, kakor je določeno v členu 21(15) Direktive (EU) 2015/… (11) in členu 11(3) Direktive (EU) 2015/… (12).

5.   Sporazumi o sodelovanju se vzpostavijo, preden Agencija začne izvajati svoje naloge v skladu z določbami člena 83(4) […].

6.   Agencija lahko v zvezi z izvajanjem členov 14, 20 in 21 sklene sporazume o sodelovanju z drugimi nacionalnimi in pristojnimi organi.

7.   Sporazumi o sodelovanju ne posegajo v splošno odgovornost Agencije za opravljanje njenih nalog, kot določajo členi 14, 20 in 21.

8.   Agencija in nacionalni varnostni organi lahko sodelujejo in si izmenjujejo najboljše prakse v zvezi z izvajanjem Direktive (EU) 2015/… (11) in Direktive (EU) 2015/… (12).

Člen 77

Preglednost

1.   Za dokumente Agencije se uporablja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (33).

Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvedbo Uredbe (ES) št. 1049/2001 do … (32).

Zoper odločitve, ki jih Agencija sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, se je v skladu s členoma 228 oziroma 263 PDEU dopustno pritožiti pri Varuhu človekovih pravic oziroma vložiti tožbo pri Sodišču Evropske unije.

2.   Agencija objavi svoja priporočila, mnenja, študije, poročila in izsledke ocen učinka na svoji spletni strani brez poseganja v odstavek 1 in potem, ko iz njih odstrani vse zaupno gradivo.

3.   Agencija objavi izjave o interesih članov vodstvene in upravne strukture, navedene v členu 46.

Obdelava osebnih podatkov Agencije se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (34).

4.   Upravni odbor sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da Agencija na svojem spletnem mestu zagotavlja učinkovite, uporabnikom prijazne in lahko dostopne informacije o postopkih interoperabilnosti in varnosti na železnici ter o drugih zadevnih železniških dokumentih.

Člen 78

Varnostni predpisi za varovanje tajnih ali občutljivih podatkov

Agencija uporablja načela, ki jih zajemajo varnostni predpisi Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in podatkov občutljive narave, ki niso tajni, kot jih opredeljuje Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (35). Ta načela med drugim zajemajo določbe o izmenjavi, obdelavi in shranjevanju takšnih podatkov.

Člen 79

Boj proti goljufijam

1.   Da bi Agencija olajšala boj proti goljufijam, korupciji in drugemu nezakonitemu ravnanju v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999, do … (36) pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah OLAF in sprejme ustrezne določbe, ki veljajo za vse uslužbence Agencije, z uporabo predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče lahko opravi revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Agencije.

3.   OLAF lahko na podlagi določb in postopkov iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (37) opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbo, ki jo financira Agencija, ugotovil morebitne primere goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, pogodbe o nepovratnih sredstvih in sklepi Agencije o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računskemu sodišču in OLAF podeljujejo izrecno pooblastilo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

POGLAVJE 13

KONČNE DOLOČBE

Člen 80

Izvedbeni akti v zvezi s pristojbinami in dajatvami

1.   Komisija na podlagi načel iz odstavkov 2 in 3 sprejme izvedbene akte, v katerih določi:

(a)	pristojbine in dajatve, ki se plačajo Agenciji, zlasti ob uporabi členov 14, 20, 21 in 22; ter

(b)	pogoje plačila.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 81(3).

2.   Pristojbine in dajatve se zaračunajo za:

(a)	izdajo in podaljšanje dovoljenj za dajanje vozil in tipov vozil na trg;

(b)	izdajo in podaljšanje enotnih varnostnih spričeval;

(c)	zagotavljanje storitev; s tem povezane plačljive pristojbine in dajatve odražajo dejanske stroške za posamezno storitev;

(d)	izdajo odločitev o odobritvi v skladu s členom 19 Direktive (EU) 2015/… (11).

Pristojbine in dajatve se lahko zaračunajo za obravnavo pritožb.

Vse pristojbine in dajatve so izražene in plačljive v eurih.

Pristojbine in dajatve se določijo pregledno, pošteno in enotno ob upoštevanju konkurenčnosti evropskega železniškega sektorja. Prosilcem ne nalagajo nepotrebnih finančnih bremen. Ustrezno se upoštevajo posebne potrebe malih in srednjih podjetij, vključno z možnostjo razdelitve plačil na več obrokov in faz.

Pristojbina za izdajo odločitve o odobritvi se določi sorazmerno, ob upoštevanju različnih faz postopka za odobritev projektov ERTMS ob progi in delovne obremenitve, potrebne v posameznih fazah. Porazdelitev pristojbin se jasno navede v računih.

Za plačilo pristojbin in dajatev se določijo razumno dolgi roki, ob upoštevanju rokov za postopke, določenih v členih 19 in 21 Direktive (EU) 2015/… (11) ter členu 10 Direktive (EU) 2015/… (12).

3.   Pristojbine in dajatve se določijo v takšni višini, da z njimi povezani prihodki zadostujejo za pokritje celotnih stroškov opravljenih storitev, vključno z ustreznimi stroški, ki nastanejo zaradi nalog, dodeljenih nacionalnim varnostnim organom v skladu s členom 76(2) in (3). V teh stroških se prikažejo zlasti vsi odhodki Agencije, povezani z osebjem, vključenim v dejavnosti iz odstavka 2 tega člena, vključno s sorazmernimi prispevki delodajalca v pokojninsko shemo. Če se znatna neravnotežja, ki izhajajo iz opravljanja storitev, kritih s pristojbinami in dajatvami, začnejo ponavljati, se revidira višina teh pristojbin in dajatev. Te pristojbine in dajatve so namenski prihodki Agencije.

Komisija pri določanju višine pristojbin in dajatev upošteva:

(a)	območje obratovanja, na katero se nanašajo spričevala;

(b)	območje, na katerem se dovoljenja uporabljajo, ter

(c)	vrsto in obseg dejavnosti v železniškem prometu.

Člen 81

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 51 Direktive (EU) 2015/… (11). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 82

Ocena in pregled

1.   Komisija najpozneje do … (38) in nato vsakih pet let naroči oceno, da se presodijo predvsem vpliv, učinkovitost in uspešnost Agencije in njenih delovnih praks, pri čemer se upošteva vse relevantno delo Računskega sodišča ter stališča in priporočila ustreznih deležnikov, vključno z nacionalnimi varnostnimi organi, predstavniki železniškega sektorja, socialnimi partnerji in združenji potrošnikov. Ocena mora obravnavati predvsem vse potrebe po spremembi pooblastil Agencije in finančne posledice vsake takšne spremembe.

2.   Da bi ugotovila, ali so potrebne izboljšave Komisija do … (39) oceni delovanje dvojnega sistema za izdajo dovoljenj in varnostnih spričeval za vozila, s tem povezano službo „vse na enem mestu“ in harmonizirano izvajanje ERTMS v Uniji.

3.   Komisija poročilo o oceni, skupaj s svojimi zaključki o njem, predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve iz ocene se objavijo.

4.   Ob vsakem drugem ocenjevanju se ocenijo tudi rezultati, ki jih je dosegla Agencija glede na svoje cilje, pooblastila in naloge.

Člen 83

Prehodne določbe

1.   Agencija prevzema položaj in je pravna naslednica Evropske železniške agencije, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 881/2004, kar zadeva lastništvo, sporazume in dogovore, pravne obveznosti, pogodbe o zaposlitvi, finančne obveznosti in odgovornosti.

2.   Z odstopanjem od člena 47 ostanejo člani upravnega odbora, ki so bili imenovani na podlagi Uredbe (ES) št. 881/2004 pred … (23), na položaju kot člani upravnega odbora, dokler jim ne poteče mandat, kar ne posega v pravico vsake države članice, da imenuje novega predstavnika.

Z odstopanjem od člena 54 ostane izvršni direktor, ki je bil imenovan v skladu z Uredbo (ES) št. 881/2004, na položaju, dokler mu ne poteče mandat.

3.   Z odstopanjem od člena 67 se vse pogodbe o zaposlitvi, ki so veljavne … (23), spoštujejo do izteka njihove veljavnosti.

4.   Agencija izdaja spričevala in dovoljenja na podlagi členov 14, 20 in 21, ter naloge iz člena 22 do … (21), ob upoštevanju člena 54(4) Direktive (EU) 2015/… (11) in člena 31(3) Direktive (EU) 2015/… (12).

Člen 84

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 881/2004 se razveljavi.

Člen 85

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 327, 12.11.2013, str. 122.

(2)  UL C 356, 5.12.2013, str. 92.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 10. decembra 2015).

(4)  Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).

(5)  Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti (UL L 191, 18.7.2008, str. 1).

(6)  Uredba (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (Uredba o Agenciji) (UL L 164, 30.4.2004, str. 1).

(7)  Direktiva (EU) 2015/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o interoperabilnosti železniškega sistema (Recast) (UL L …).

(8)  Številka direktive iz dokumenta 2013/0015 (COD) (UL C 57, 12.2.2016, str. 1).

(9)  Direktiva (EU) 2015/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o varnosti na železnicah (prenovitev) (UL L …).

(10)  Številka direktive iz dokumenta 2013/0016 (COD) (UL C 57, 12.2.2016, str. 64).

(11)  Številka direktive iz dokumenta 2013/0015 (COD).

(12)  Številka direktive iz dokumenta 2013/0016 (COD).

(13)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

(14)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).

(15)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(16)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(17)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(18)  Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L 315, 3.12.2007, str. 51).

(19)  Sklep Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi Odborov sektorskega dialoga med socialnimi partnerji na evropski ravni (UL L 225, 12.8.1998, str. 27).

(20)  Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32).

(21)  Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

(22)  Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

(23)  Datum začetka veljavnosti te uredbe.

(24)  Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L 276, 20.10.2010, str. 22).

(25)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(26)  Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L 315, 3.12.2007, str. 51).

(27)  Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32).

(28)  Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).

(29)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(30)  Uredba št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385/58).

(31)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(32)  Eno leto od začetka veljavnosti te uredbe.

(33)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(34)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(35)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(36)  Šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(37)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(38)  Štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

(39)  Sedem let po začetku veljavnosti te uredbe.

---