EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52016AE3545
Opinion of the European Economic and Social Committee on ‘Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions — A European agenda for the collaborative economy’ (COM(2016) 356 final)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016) 356 final)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016) 356 final)
OJ C 75, 10.3.2017, p. 33–39
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
10.3.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 75/33 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo
(COM(2016) 356 final)
(2017/C 075/06)
Poročevalec: |
Carlos TRIAS PINTÓ |
Soporočevalec: |
Mihai MANOLIU |
Zaprosilo |
Evropska komisija, 8. 12. 2016 |
Pravna podlaga |
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije |
Pristojnost |
strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo |
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine |
17. 11. 2016 |
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju |
15. 12. 2016 |
Plenarno zasedanje št. |
521 |
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani) |
157/1/4 |
1. Sklepi in priporočila
1.1 |
Iz nastajajočega scenarija decentraliziranega sodelovalnega gospodarstva je razvidno, da bo znaten delež novih gospodarskih izmenjav med sorodnimi akterji tesno povezan z družbenimi razmerji in zakoreninjen v skupnostih, kar bo vodilo v spremembe pri vzpostavljanju poslovne dejavnosti ali opravljanju zaposlitve na podlagi logike demokratizacije načina proizvodnje, potrošnje, upravljanja in reševanja socialnih problemov, ki pa ne smejo prinesti tudi prekarizacije dela in izogibanja davkom ter povzročiti masovnega premika dodane vrednosti od industrijskih akterjev k lastnikom zasebnih digitalnih platform (1). |
1.2 |
Ob tem novem vzorcu EESO spodbuja Komisijo, naj podrobneje in popolneje uskladi koncept sodelovalnega gospodarstva, da bi se izognili pristranskosti, zaradi katere se ga enači z digitalnim gospodarstvom. Značilnosti sodelovalnega gospodarstva, ki tako kot socialno gospodarstvo temelji na demokratičnosti in participativnosti, so torej naslednje:
|
1.3 |
Sodelovalno gospodarstvo zajema niz metod s posebnimi prispevki in izzivi. Tako z „ekonomijo dostopa“ na trg pridejo premalo izkoriščene dobrine, povečata se izbira za potrošnike in učinkovita raba virov, vendar pa se s tem lahko spodbudi celotna proizvodnja zaradi povratnega učinka. Za „ekonomijo na zahtevo“ je značilna velika razdrobljenost delovne sile, kar vodi do večje prožnosti, hkrati pa se s tem povečuje negotovost zaposlitve. V „ekonomiji daril“ pa se nesebično delijo dobrine in storitve, kar krepi družbo, vendar tega javni organi pogosto ne vidijo. |
1.4 |
Komisija bi morala nameniti posebno pozornost digitalnim platformam, zlasti tistim, ki so namenjene pridobitni dejavnosti, da bi tako uredila in uskladila njihovo delovanje ter zagotovila enake konkurenčne pogoje, ki bodo temeljili na transparentnosti, obveščanju, polnem dostopu, nediskriminaciji in ustreznem ravnanju s podatki. To pomeni, da je treba nujno ponovno opredeliti pojem pravne podrejenosti z vidika ekonomske odvisnosti delavcev in zagotoviti pravice iz delovnega razmerja, ne glede na obliko dejavnosti. |
1.5 |
Izziv je torej, kako zamejiti različne oblike tega gospodarstva in predlagati diferencirane regulativne pristope (2) z ugodnejšo obravnavo tistih digitalnih pobud, ki bodo temeljile na demokratičnem, solidarnem in vključujočem upravljanju kot gonilni sili družbenih inovacij, zaradi česar bo treba potrošnike obveščati o njihovih značilnih vrednotah ter načinu organizacije in vodenja. V tem smislu EESO priporoča izvedbo kvalitativne ocene mreže stikov, ki potekajo med akterji v okviru sodelovalnega gospodarstva. |
1.6 |
Zato EESO podpira pripravo posebne metodologije za ureditev in merjenje novega gospodarstva z različnimi standardi. Osrednje mesto torej zaseda vrednota zaupanja (z vidika simetričnosti informacij). Poleg tega je treba okrepiti merila transparentnosti, iskrenosti in objektivnosti pri ocenjevanju proizvoda ali storitve, namesto da se avtomatično posega po algoritmih. |
1.7 |
EESO priporoča tudi ustanovitev neodvisne evropske agencije za ocenjevanje digitalnih platform s pristojnostmi, usklajenimi v vseh državah članicah, da bi lahko ocenjevali njihovo upravljanje z vidika konkurence, zaposlovanja in davkov. |
1.8 |
Pristop, ki je v sporočilu predlagan za sodelovalno gospodarstvo, ne upošteva pomembnih vprašanj na področju sodelovalnega gospodarstva, na primer glede virtualne in družbene valute kot operativnih instrumentov tega gospodarstva, pa tudi glede znanja, informacij in energije kot predmetov njegovih dejavnosti, niti vloge, ki jo imajo v sodelovalnem gospodarstvu med drugim skupno ustvarjanje in tehnološke inovacije. |
1.9 |
EESO glede na kompleksnost sodelovalnega gospodarstva v sedanjem okviru priporoča, naj se vzpostavi uravnotežen soobstoj modelov, ki bo zagotovil njegov popoln razvoj tako, da pri tem ne bodo nastali negativni učinki za trg, zlasti kar zadeva ohranitev konkurence, obdavčitve in kakovostnih delovnih mest. V ta namen je treba predvideti zasnovo ustreznega okvira za spremljanje in nadzor novih parametrov sodelovalnega gospodarstva skupaj z zainteresiranimi stranmi (združenji delodajalcev, sindikati, zvezami potrošnikov itd.). |
1.10 |
Za obravnavo prehoda na novo gospodarstvo s pomembnimi sistemskimi posledicami pa se priporoča, da bi EESO vzpostavil stalno horizontalno strukturo za analizo teh nastajajočih pojavov in pri tem sodeloval z Evropsko komisijo, Odborom regij in Evropskim parlamentom. |
2. Uvod in ozadje
2.1 |
Družbena kultura, navade potrošnikov in načini zadovoljevanja potreb potrošnikov se trenutno močno spreminjajo in potrošnja se racionalizira z vidika večje vključenosti, kar pomeni, da so cenovni dejavniki povezani z vplivom izdelkov in storitev na okolje in družbo, na vse to pa vpliva še revolucionarni učinek interneta in družabnih omrežij. |
2.2 |
Posedovanje dobrin za osebno uporabo, trdne valute ter delovna mesta na kraju samem, za nedoločen čas in proti plačilu bodo nadomestili virtualna izmenjava, skupen dostop, digitalni denar ter večja prožnost delovne sile. |
2.3 |
V prehodu k tem novim oblikam proizvodnje in potrošnje so nekatere panoge gospodarske dejavnosti doživele močan pretres, ki so ga sprožili novi akterji, nekateri zaradi sodelovanja in zavezanosti skupnosti, drugi pa preprosto zaradi poslovnih priložnosti (pogosto ob neupoštevanju načela enakih konkurenčnih pogojev). |
2.4 |
Zaradi množičnih pozivov k novemu okviru upravljanja (3) sodelovalne potrošnje (ki bi spodbujal uporabo digitalne tehnologije, da bi se izkoristile razpoložljive decentralizirane zmogljivosti in preprečil nastanek novih centraliziranih monopolov) je Evropska komisija zagnala Evropsko agendo za sodelovalno gospodarstvo, ko je ugotovila, da nacionalni in lokalni organi v EU to vprašanje obravnavajo z zelo različnimi regulativnimi ukrepi. Razlog je v tem, da se sodelovalna potrošnja odvija v različnih okoljih, odvisno od panoge. |
2.5 |
Tak razdrobljen pristop k novim poslovnim modelom povzroča negotovost (v gospodarstvu, na zakonodajni ravni, v zvezi z delovno silo itd.) in dvome (glede zaupanja, novih digitalnih instrumentov, kot so verige blokov (angl. blockchains), varnostnih omrežij in zasebnosti) med tradicionalnimi izvajalci, novimi ponudniki storitev in potrošniki, kar ovira inovacije, ustvarjanje delovnih mest in rast. |
2.6 |
Zato je Komisija objavila naslednje smernice, da bi pomagala tržnim gospodarskim subjektom in javnim organom različnih držav članic:
|
3. Splošne ugotovitve o predlogu Komisije
3.1 |
Komisija ustvarja zmedo, s tem ko digitalne platforme in sodelovalno gospodarstvo meče v isti koš in ne razmišlja v smeri, da bi bilo sodelovalno gospodarstvo povezano z javnim interesom glede na njegove pozitivne zunanje učinke, saj v praksi uresničuje vrednote, kot sta sodelovanje in solidarnost. |
3.2 |
Komisija v svojem sporočilu ne obravnava tega, kar bi moralo biti njen glavni cilj, s čimer ni odgovorila na legitimna pričakovanja zadevnih zainteresiranih strani, saj ni opredelila modela in parametrov za jasen in transparenten pravni okvir, v okviru katerega bi se na evropski ravni lahko razvijale in izvajale številne oblike sodelovalnega gospodarstva ter bile deležne podpore in bi pridobile na kredibilnosti in zaupanju. |
3.3 |
Za model digitalnega gospodarstva veljajo štiri značilnosti: selitev dejavnosti, osrednja vloga digitalnih platform, pomembnost omrežij in množična uporaba podatkov (4). Čeprav se v svojem bistvu razlikuje od sodelovalnega gospodarstva, se delno prekriva z njim, saj oba pogosto potekata v podobnih okoljih, in sicer v sodelovalnih omrežjih, kjer so zabrisane meje med zasebnim in poklicnim, med stalnim in občasnim delom, med delom samozaposlenih in zaposlenih. |
3.4 |
Za lažjo zamejitev pojma EESO predlaga Komisiji, naj vključi pojem „nevzajemnega prosocialnega značaja“ sodelovalnega gospodarstva, ki jasno razlikuje nepridobitno souporabo in zagotavlja prostor za sodelovanje za namene potrošnje, proizvodnje, financiranja in delitve znanja. |
3.5 |
Model sodelovalnega gospodarstva torej ne pomeni le gospodarske, temveč tudi družbeno in okoljsko preobrazbo. To je navedeno tudi v sporočilu pri omembi trajnosti in prehoda na krožno gospodarstvo ter pri opisu socialnih trgov kot prostorov, značilnih za sodelovalno gospodarstvo. |
3.6 |
Če ne upoštevamo teh okoliščin, ne moremo v celoti zajeti pomena, ki ga trenutno imajo sodelovalne pobude, kar je ravno tako nemogoče, če se analiza omeji na izmenjavo storitev ali platforme za sodelovanje, ne da bi pri tem upoštevali vidike, kot so ponovno kroženje in izmenjava dobrin, optimizacija uporabe sredstev in ustvarjanje socialne mreže. |
3.7 |
Kar zadeva vprašanja, povezana z negotovostjo glede pravnih okvirov za ureditev pobud sodelovalnega gospodarstva, so težave, ki jih Komisija navaja, resnične, vendar enako velja tudi za prizadevanja za „normalizacijo“ in „prilagoditev“ novega gospodarskega modela „običajnim merilom ocenjevanja“. Zato bodo za njegovo obravnavo s pravnega, delovnega in davčnega vidika morda potrebna nova merila in standardi, zlasti kar zadeva prehod k novemu proizvodnemu in potrošniškemu modelu, zaradi česar bo treba na novo opredeliti sodelujoče akterje. |
3.8 |
Novo, bolj vključujoče gospodarstvo, ki bo zagotavljalo socialno kohezijo, bo zaživelo šele takrat, ko bodo vsi državljani imeli digitalne in finančne zmožnosti za dostop do njega in udejstvovanje v njem. Poleg tega je treba z javnimi ukrepi predvsem zagotoviti popoln dostop osebam, ki jim najbolj grozi digitalna izključenost, zlasti invalidom. |
3.9 |
EESO opozarja tudi na naslednje vidike, ki jih Komisija v tem sporočilu ne obravnava:
|
4. Posebne ugotovitve o predlogu Komisije: ključna vprašanja
4.1 Zahteve za dostop do trga, ekonomije obsega in lokalni „mrežni učinki“
4.1.1 |
EESO meni, da morajo države članice v skladu z veljavno zakonodajo EU, zlasti z direktivo o storitvah in direktivo o elektronskem poslovanju, spodbujati dostop do sodelovalnih trgov, saj večja raznolikost spodbuja potrošnjo, in po potrebi uvesti omejitve izključno v javnem interesu, kar bi bilo treba ustrezno utemeljiti. Pričakovati je mogoče nasprotujoče si zakone, saj v sodelovalnem gospodarstvu nastajajo novi načini nudenja storitev, ki so že znane in so bile do zdaj zelo regulirane. |
4.1.2 |
Poudariti je treba, da bi morali pobude obravnavati odprto in nelokalizirano, saj gre pri sodelovalnem gospodarstvu za skupek pobud, ki niso omejene prostorsko ali časovno, zaradi česar bi lahko omejitve na podlagi omejevalnih lokalnih meril sprožile davčno in socialno konkurenco, ki bi okrnila pozitivne učinke pobud. |
4.1.3 |
Zato argument o čezmejnem dostopu do trga ni zadosten, temveč je treba sodelovalno gospodarstvo obravnavati kot izraz opolnomočenja državljanov (dobiček v obliki človeškega kapitala), ki ga je treba obravnavati z vidika dveh temeljnih vprašanj: načela usklajevanja za preprečevanje neenake obravnave, ki bi na trgu povzročila nove asimetrije, in nujnega napredka pri praksah deljenega urejanja (5) (modeli: urejanje med sorodnimi akterji, organi samourejanja in delegirano urejanje s podatki). |
4.1.4 |
EESO tako kot Komisija podpira prožnejšo ureditev trgov storitev (nove opredelitve dela v sodelovalnem gospodarstvu) in zato poziva k oceni upravičenosti in sorazmernosti zakonodaje, ki se v posamezni državi članici uporablja za sodelovalno gospodarstvo, v skladu s cilji v javnem interesu (ureditev, namenjena reševanju tržnih pomanjkljivosti, da se olajša spodbujanje zaupanja), pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti različnih poslovnih modelov in instrumentov v zvezi z dostopom, kakovostjo in varnostjo. |
4.1.5 |
EESO tudi poudarja, da zaradi posebnosti modela nastajajo instrumenti za ocenjevanje položaja in ugleda ponudnikov, ki sicer dosegajo cilj v javnem interesu glede zmanjšanja tveganja asimetričnosti informacij za potrošnike, vendar lahko vodijo v „neugodno izbiro“ in „moralno tveganje“. V tem smislu bi si morali javni organi in upravitelji digitalnih platform prizadevati za kakovost in zanesljivost informacij, ocen in razvrstitve sodelovalnih platform s sodelovanjem neodvisnih nadzornih organov. |
4.1.6 |
EESO se strinja, da je lahko določitev pragov za razmejitev nudenja poklicnih in nepoklicnih storitev po panogah uporabna metodologija za preprečevanje razdrobljenosti trgov EU. Vendar to morda ne bo tako učinkovito za umestitev nepoklicnih dejavnosti med sorodnimi akterji, kot se pričakuje. |
4.2 Ureditev odgovornosti in zavarovanja
4.2.1 |
EESO meni, da je ohranitev sedanje ureditve odgovornosti (6) posrednikov bistvenega pomena za razvoj digitalnega gospodarstva v Evropski uniji. |
4.2.2 |
Za okrepitev verodostojnosti in zaupanja, ki je temeljnega pomena za razvoj sodelovalnega gospodarstva, EESO tako poziva k sprejetju prostovoljnih omejevalnih ukrepov za boj proti nedovoljenim spletnim vsebinam s povezanimi ali osnovnimi dejavnostmi, ne da bi se bilo pri tem treba odpovedati ugodnosti oprostitve odgovornosti, kot je navedeno v sporočilu Komisije. |
4.2.3 |
EESO kljub temu poudarja, da je treba sodelovalno dejavnost obravnavati temeljito, neodvisno od osrednje vloge, ki se priznava digitalnim platformam, da je ne bi oddaljili od državljanskega duha, ki jo navdihuje. |
4.3 Varstvo uporabnikov
4.3.1 |
V novem kontekstu, kjer so zabrisane meje med proizvajalci in potrošniki (avtonomizacija posameznika, skupni ustvarjalci, kolektivni mikrofinancerji, sorodni akterji, stranke), EESO podpira sistem, ki bo zagotavljal pravice vseh potrošnikov. Kljub temu zaradi posebnosti sodelovalnega gospodarstva ne smemo omejiti pluralnosti pobud, ki jih ponuja. |
4.3.2 |
Zato bo treba v večstranske odnose, ki jih ustvarja, vključiti tiste, ki izhajajo iz pojava proizvajalca-potrošnika (gre za najpomembnejši gospodarski prispevek k sodelovalnemu gospodarstvu, zaradi česar ga je treba zaščititi, zagotoviti in opredeliti), ki bo imel osrednjo vlogo v sodelovalnem gospodarstvu, pa tudi postopke ustvarjanja skupne vrednosti, zlasti z vidika krožnega gospodarstva in funkcionalnosti. |
4.3.3 |
EESO se je vedno zavzemal za enake konkurenčne pogoje. V skladu z vodilnimi načeli za nepoštene poslovne prakse bi bilo treba za neomejevalno opredelitev lika potrošnika in trgovca oceniti naslednje dejavnike (7): pogostost storitev, pridobitni namen in obseg prometa. |
4.3.4 |
EESO ta pristop podpira, vendar opozarja, da ga bo treba pregledati, kot tudi ustreznost drugih dejavnikov pri uporabi meril za primerno kategorizacijo, vendar ta seznam zaradi kompleksnosti in spremenljivosti oblik sodelovalnega gospodarstva in ker ni možno z lahkoto predvideti njegove prihodnosti (model bi moral biti neodvisen, prenosljiv, univerzalen in ugoden za inovacije), ne sme biti izčrpen. |
4.3.5 |
EESO poudarja, da je najboljša pot za dvig zaupanja potrošnikov izboljšanje verodostojnosti in zaupanja v storitve med sorodnimi akterji („varen pristan“ za posebne platforme sodelovalnega gospodarstva, ki bo omogočal storitve, usposabljanje, zavarovanje in druge oblike zaščite) z ustreznimi storitvami (8) spletnega ocenjevanja, zunanjimi certifikati (etiketiranjem kakovosti) in novim sistemom „civilne arbitraže“. Ta trditev je tesno povezana z zaupanjem in ugledom harmoničnega razvoja sodelovalnega gospodarstva v novih gospodarskih, družbenih in okoljskih pogojih. |
4.4 Zaposleni in samozaposleni delavci v sodelovalnem gospodarstvu
4.4.1 |
EESO v okviru evropskega stebra socialnih pravic v celoti podpira pregled pravnega reda za zagotavljanje pravičnih delovnih pogojev in primernega socialnega varstva na podlagi (kumulativnih) meril podrejenosti ponudnika storitev, narave dela in plačila. |
4.4.2 |
To pomeni, da bi bilo treba ob ustreznem upoštevanju nacionalnih pristojnosti določiti pravni okvir za delavce, ki bi natančno določal ustrezne delovne pogoje: dostojno plačilo, pravico do sodelovanja v kolektivnih pogajanjih, zaščito pred arbitrarnostjo, pravico do izklopa za omejitev digitalnega delovnega časa ob upoštevanju dostojanstva itd. |
4.4.3 |
EESO hkrati poziva k obsežnejši analizi modelov zaposlovanja v sodelovalnem gospodarstvu, ki se nanašajo na nevzajemno prosocialno ravnanje. |
4.4.4 |
Posebnost sodelovalnega gospodarstva kot gonilne sile zaposlovanja bi bilo treba v vseh državah članicah obravnavati usklajeno, da sprejeti ukrepi ne bodo izkrivili sodelovalne prakse in da bodo bolj podjetniško usmerjeni, kar zadeva inkubacijo, neodvisnost in infrastrukturo. |
4.5 Obdavčenje
4.5.1 |
EESO se zaveda tveganj, povezanih z agresivnim davčnim načrtovanjem in davčno nepreglednostjo na področju digitalnega gospodarstva, zato se zavzema za oblikovanje sistema za nadzor poslovnih tokov po digitalnih platformah, saj te lahko izsledijo izdelek ali storitev ter olajšajo določitev obdavčljivega prihodka. Estonski primer platform za souporabo vozil bi bilo treba v vseh državah članicah vzeti za zgled. |
4.5.2 |
Zaradi prilagoditve davčnih instrumentov, zlasti DDV, modelom sodelovalnega gospodarstva bodo potrebne obsežne revizije. Hkrati mora za digitalne platforme – ki dobiček ustvarjajo večinoma s prodajo podatkov posameznikov trgovskim podjetjem – v celoti veljati davek od dohodkov pravnih oseb tam, kjer se opravlja dejavnost, da se prepreči davčna konkurenca med državami članicami. |
4.5.3 |
EESO se zaveda pomena, ki ga ima dobro davčno upravljanje, zato podpira oblikovanje instrumentov za ta namen (sistema „vse na enem mestu“ in spletne izmenjave informacij) ter ukrepov za poenostavitev uprave, usklajenost, preglednost in sodelovanje med davčnimi uradi. |
4.6 Spremljanje
4.6.1 |
Dejavnosti spremljanja, ki so predlagane v sporočilu, ustrezajo zadanim ciljem. EESO zlasti podpira okrepitev dialoga med zainteresiranimi stranmi (sindikati, združenji delodajalcev, zvezami potrošnikov itd.) za določitev primerov dobre prakse in razvoj pobud za samourejanje in skupno urejanje, ki bodo na evropski ravni skladne z novimi parametri sodelovalnega gospodarstva (9) (na primer v nastanitveni panogi, prevozništvu, komercialni nepremičninski panogi, zdravstvu in energetiki). |
V Bruslju, 15. decembra 2016
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Georges DASSIS
(1) UL C 389, 21.10.2016, str. 50.
(2) UL C 51, 10.2.2016, str. 28.
(3) Eden prvih je bil okvir EESO (UL C 177, 11.6.2014, str.1).
(4) Charrié J. in Janin L., Le numérique: comment réguler une économie sans frontière, 2015.
(5) UL C 303, 19.8.2016, str. 36.
(6) V skladu z direktivo o elektronskem poslovanju.
(7) Kot navaja Komisija, nobeden od teh dejavnikov sam po sebi ne bi bil zadosten, da bi se ponudnika štelo za trgovca.
(8) Treba jih je natančno nadzirati in spremljati.
(9) Glej opombo 5.