52014XG1223(02)

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52014XG1223(02) - EN

Document 52014XG1223(02)

Help

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu za področje kulture (2015–2018)

OJ C 463, 23.12.2014, p. 4–14 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

23.12.2014

Uradni list Evropske unije

C 463/4

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu za področje kulture (2015–2018)

(2014/C 463/02)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, –

I. UVOD

OB SKLICEVANJU na cilje, ki si jih je Evropska unija zastavila na področju kulture v skladu s členom 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

OB SKLICEVANJU na Resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo (1) in na njene strateške cilje, ki so spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog, uveljavljati kulturo, ki spodbuja ustvarjalnost, ter okrepiti bistveno vlogo kulture v mednarodnih odnosih Unije;

OB SKLICEVANJU na Uredbo (EU) št. 1295/2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) (2) in zlasti na njena splošna cilja, ki sta okrepiti evropsko kulturno in jezikovno raznolikost in spodbujati evropsko kulturno dediščino ter okrepiti konkurenčnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

OB SKLICEVANJU na pomemben prispevek kulturnega in ustvarjalnega sektorja k ekonomskemu, socialnemu in regionalnemu razvoju, pomembnost teh sektorjev za strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter na dejstvo, da bodo ministri za kulturo na seji Sveta 25. novembra 2014 dali svoj prispevek k odzivu Sveta na vmesni pregled strategije, ki je načrtovan za leto 2015;

OB UPOŠTEVANJU rezultatov dela, opravljenega v okviru delovnega načrta Sveta za področje kulture 2011–2014 (3), in rezultatov končne ocene, ki so jo opravile države članice v okviru Sveta (4); ti rezultati so podlaga končnemu poročilu Komisije o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta za področje kulture za obdobje 2011–2014 (5);

OB UPOŠTEVANJU sklepov Sveta z dne 26. novembra 2012 o upravljanju na področju kulture (6) in zlasti njihovih določb glede redne in dovolj zgodnje izmenjave informacij o politikah in ukrepih EU na drugih področjih politik, ki imajo neposreden ali posreden učinek na kulturna vprašanja in politike –

SE STRINJAJO, DA:

—	se ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti vzpostavi štiriletni delovni načrt za področje kulture za obdobje 2015–2018, v katerem bi bilo mogoče izvesti vmesni pregled,

—	se dejavnosti na področju kulture usmerijo na prednostne teme, ključna vprašanja, rezultate in delovne metode iz tega delovnega načrta,

—	se sprejmejo prednostne naloge za delovni načrt iz Priloge I,

—	se na podlagi prednostnih nalog, načel in pooblastil iz prilog I in II ustanovijo delovne skupine strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice, in da se spremlja njihovo delo;

MENIJO, da bi moral štiriletni delovni načrt temeljiti na naslednjih vodilnih načelih:

(a)	graditi na dosežkih prejšnjega delovnega načrta za področje kulture (2011–2014) in mu dodati večjo strateško naravnanost, da bi okrepili povezavo med delovnim načrtom ter delom Sveta in menjajočih se predsedstev Sveta;

(b)	osredotočiti se na teme, ki imajo očitno dodano vrednost za EU;

(c)	upoštevati resnično vrednost kulture in umetnosti za krepitev kulturne raznolikosti;

(d)

zagotavljati odličnost, inovacije in konkurenčnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja s spodbujanjem dela umetnikov, ustvarjalcev in kulturnih delavcev ter s priznavanjem prispevka teh sektorjev k ciljem strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti izzivom digitalizacije;

(e)	vključiti kulturo v druga področja politik, kjer koli je to ustrezno, v skladu s členom 167(4) PDEU;

(f)	spodbujati medsektorsko sodelovanje;

(g)	zagotavljati sinergije s programom Ustvarjalna Evropa;

(h)	prizadevati si za politiko, ki temelji na dokazih.

II. PREDNOSTNE NALOGE IN DELOVNE METODE

—

SE STRINJAJO, da bodo sledili prednostnim nalogam iz Priloge I:

A.	dostopna in vključujoča kultura;

B.	kulturna dediščina;

C.	kulturni in ustvarjalni sektor: ustvarjalno gospodarstvo in inovacije;

D.	spodbujanje kulturne raznolikosti, kulture v zunanjih odnosih EU in mobilnosti;

—

SE STRINJAJO, da so zanesljivi, primerljivi in ažurni statistični podatki s področja kulture osnova za preudarno oblikovanje politike na tem področju, zato je področje statistike medsektorska prednostna naloga tega delovnega načrta; prav zato z ZANIMANJEM PRIČAKUJEJO rezultate dela, ki bo opravljeno pod okriljem Eurostata, da bi poskrbeli za redno zagotavljanje in širjenje statističnih podatkov o kulturi, pri tem pa upoštevali priporočila iz poročila mreže ESS-Net o statističnih podatkih s področja kulture;

—	SE STRINJAJO, da se pregleda delo, opravljeno na področju kulture v zunanjih odnosih EU, in da je treba nadaljevati delo na tem področju, in sicer v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo;

—

SE STRINJAJO, da se uporabijo različne delovne metode, odvisno od namena in teme:

(i)	odprta metoda koordinacije (OMK), ki bi morala ostati glavna delovna metoda sodelovanja med državami članicami;

(ii)	neuradni sestanki uradnikov z ministrstev za kulturo, pa tudi uradnikov z drugih ministrstev;

(iii)

ad hoc strokovne skupine ali tematski seminarji, ki jih skliče Komisija, da bi dodatno preučili vprašanja, povezana s temami delovnega načrta, in se povezali z drugimi instrumenti delovnega načrta;

(iv)	sestanki za oceno napredka, ki jih organizira Komisija na področjih politik, ki so bila obsežno obravnavana v predhodnih delovnih načrtih na področju kulture;

(v)	konference, študije in pobude za študijske obiske.

III. UKREPI

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

—	v skladu z načelom subsidiarnosti pri oblikovanju politike na nacionalni ravni upoštevajo rezultate, dosežene na podlagi tega delovnega načrta;

—	o rezultatih delovnega načrta obveščajo zainteresirane deležnike na vseh ravneh;

POZIVAJO PREDSEDSTVA SVETA, NAJ:

—	v okviru trojke predsedstev pri oblikovanju svojega 18-mesečnega programa upoštevajo prednostne naloge delovnega načrta;

—	pripravljalno telo Sveta, pristojno za področje kulture, obveščajo o delu, ki ga opravijo druga pripravljalna telesa Sveta in ima neposreden ali posreden učinek na kulturna vprašanja in politiko (7);

—	po potrebi skličejo neuradne sestanke (tudi skupne in medsektorske), da bi razpravljali o rezultatih na podlagi delovnega načrta in jih upoštevali ter o njih obsežno obveščali;

—	na podlagi končnega poročila Komisije, ki temelji na prostovoljnih prispevkih držav članic, razmislijo, ali je treba predlagati nov delovni načrt;

POZIVAJO KOMISIJO, NAJ:

—

podpira sodelovanje med državami članicami in drugimi zadevnimi deležniki v okviru, ki je določen v teh sklepih, zlasti tako da:

(a)	podpira najširšo možno sodelovanje držav članic, tudi strokovnjakov in drugih deležnikov, v okviru delovnih struktur iz Priloge I;

(b)	dopolnjuje delo skupin OMK s študijami in študijskimi obiski;

—	obvešča o rezultatih delovnega načrta, po možnosti v čim več jezikih, tudi prek digitalnih sredstev, npr. na svoji spletni strani;

—	pristojnemu pripravljalnemu telesu Sveta s področja kulture dovolj zgodaj poroča o zadevnih pobudah, zlasti o predlogih, v zvezi s katerimi je na podlagi ocene učinkov razvidno, da obstaja neposredni ali posredni učinek na kulturna vprašanja (8);

—	zagotovi medsebojno izmenjavo informacij med skupinami OMK na področju kulture ter med njimi in ustreznimi skupinami OMK, ki delujejo v sorodnih sektorjih;

—	redno obvešča pripravljalno telo Sveta na področju kulture o tem, kako poteka delo v zvezi s statističnimi podatki na področju kulture;

—	se redno posvetuje z deležniki na evropski ravni, vključno s civilno družbo, in jih obvešča o napredku, doseženem na podlagi delovnega načrta, da se zagotovita ustreznost in vidnost dejavnosti, tudi prek evropskega kulturnega foruma;

—	pred koncem prve polovice leta 2018 na podlagi prostovoljnih prispevkov držav članic sprejme končno poročilo o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

—	sodelujejo usklajeno ob uporabi delovnih struktur in metod, določenih v teh sklepih, da bi na ravni EU dosegle dodano vrednost na področju kulture;

—	upoštevajo področje kulture pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju politik in ukrepov na drugih področjih politik, s posebnim poudarkom na zagotavljanju zgodnjega in učinkovitega vključevanja v proces oblikovanja politike;

—

spodbujajo boljši prispevek kulture k splošnim ciljem strategije Evropa 2020 ob upoštevanju vloge tega sektorja pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter njegovih pozitivnih učinkov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja in usposabljanja, turizma, raziskav in inovacij ter regionalnega razvoja;

—	spodbujajo branje kot orodje za širjenje znanja, spodbujajo ustvarjalnost, podpirajo dostop do kulture in kulturno raznolikost ter razvijajo zavest o evropski identiteti, pri čemer upoštevajo različne pogoje, ki se uporabljajo za elektronske in tiskane knjige;

—	redno in dovolj zgodaj izmenjujejo informacije o politikah in ukrepih EU, ki imajo neposreden ali posreden učinek na kulturna vprašanja in politike, ter jih v zvezi s tem spodbujajo, naj informacije izmenjujejo z digitalnimi sredstvi, tudi prek virtualnih platform;

—	spodbujajo sodelovanje s tretjimi državami, zlasti z državami kandidatkami, možnimi državami kandidatkami in državami evropske sosedske politike, ter s pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju kulture, tudi s Svetom Evrope, vključno z rednimi srečanji z zadevnimi tretjimi državami;

—	opravijo vmesno oceno izvajanja delovnega načrta, da bi ga lahko po potrebi prilagodili ali spremenili glede na dosežene rezultate in premike v politikah na ravni EU.

(1) UL C 287, 29.11.2007, str. 1.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.

(3) UL C 325, 2.12.2010, str. 1.

(4) Dok. 9591/14.

(5) Dok. 12646/14.

(6) UL C 393, 19.12.2012, str. 8.

(7) V skladu s sklepi Sveta o upravljanju na področju kulture iz leta 2012.

(8) Glej opombo 7.

PRILOGA I

Prednostne naloge delovnega načrta za kulturo 2015–2018

Prednostna naloga A: Dostopna in vključujoča kultura

Evropska agenda za kulturo: Kulturna raznolikost in medkulturni dialog (3.1)

Strategija Evropa 2020: Vključujoča rast (prednostna naloga 3)

Ukrepi, ki jih izvaja(jo)	Teme	Instrumenti in delovne metode (po potrebi tudi medsektorske)	Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored
Države članice	A.1 Razvoj ključne kompetence „kulturna zavest in izražanje“	OMK (1), medsektorske Strokovnjaki bodo opredelili dobre prakse, ki naj bi jih uporabljali pri razvijanju te ključne kompetence in njenem vključevanju v izobraževalne politike, na podlagi znanja in odnosov, opredeljenih v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2).	Konec leta 2015 Priročnik dobrih praks za organe na področju kulture in izobraževanja na nacionalni in evropski ravni.
Države članice	A.2 Spodbujanje dostopa do kulture z digitalnimi sredstvi: politike in strategije za razvoj občinstva	OMK	2015–2016
	Digitalne tehnologije so spremenile način, kako ljudje dostopajo do kulturnih vsebin, jih ustvarjajo in uporabljajo. Kakšen je vpliv digitalnega premika na politike razvoja občinstva in prakse kulturnih ustanov?	Strokovnjaki bodo popisali obstoječe politike in programe ter opredelili dobre prakse.	Priročnik dobrih praks za kulturne ustanove in poklicne strokovnjake.
	Spodbujanje branja v digitalnem okolju, da bi spodbudili dostop in razvoj občinstva. Začrtanje regulativnega okvira s posebnim poudarkom na praksah podeljevanja licenc, čezmejnih storitvah in e-izposoji v javnih knjižnicah.	Delovna podskupina za OMK (3) Strokovnjaki bodo popisali najboljše prakse.	2015 Poročilo s študijami primerov.
Države članice	A.3 Spodbujanje prispevkov kulture k socialnemu vključevanju	OMK	2017–2018
Države članice	Kako lahko javne politike spodbujajo in podprejo kulturne ustanove pri njihovem sodelovanju z drugimi sektorji (zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, kazenski zavodi itd.)?	Strokovnjaki bodo popisali obstoječe javne politike, ki se ukvarjajo s socialnim vključevanjem prek kulture, in opredelili dobre prakse.	Smernice za oblikovalce politike in kulturne ustanove.

Prednostna naloga B: Kulturna dediščina

Evropska agenda za kulturo: Kulturna raznolikost in medkulturni dialog (3.1)

Strategija Evropa 2020: Pametna in trajnostna rast (prednostni nalogi 1 in 2)

Ukrepi, ki jih izvaja(jo)	Teme	Instrumenti in delovne metode (po potrebi tudi medsektorske)	Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored
Države članice	B.1 Participativno upravljanje kulturne dediščine	OMK	2015–2016
Države članice	Opredelitev inovativnih prijemov za upravljanje materialne, nematerialne in digitalne dediščine na več ravneh, pri čemer sodelujejo javni sektor, zasebni deležniki in civilna družba. Obravnavano bo sodelovanje med različnimi ravnmi upravljanja in političnimi področji.	Strokovnjaki bodo popisali in primerjali javne politike na nacionalni in regionalni ravni, da bi opredelili dobre prakse, med drugim tudi s sodelovanjem z obstoječimi omrežji dediščine.	Priročnik dobrih praks za oblikovalce politike in ustanove kulturne dediščine.
Države članice	B.2 Spretnosti in veščine, usposabljanje in prenos znanja: tradicionalni in novi poklici, povezani z dediščino	OMK, medsektorske	2017–2018
Države članice	Krepitev zmogljivosti za poklicne strokovnjake za dediščino. Poudarek na prenosu tradicionalnih spretnosti in veščin ter znanja in izkušenj ter na novih poklicih, tudi v smislu digitalnega premika. K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki za izobraževanje.	Strokovnjaki bodo popisali obstoječe programe usposabljanja in opredelili nove spretnosti in znanja ter nove potrebe po usposabljanju na področju materialne, nematerialne in digitalne dediščine.	Priročnik dobrih praks za kulturne in izobraževalne ustanove.
Komisija	B.3 Ocena tveganja in preprečevalni ukrepi za zaščito kulturne dediščine pred posledicami naravnih katastrof in ogroženostjo zaradi človeškega dejavnika Popis obstoječih strategij in praks na nacionalni ravni. Med dejavniki, ki jih je treba obravnavati, so: čezmerno izkoriščanje, onesnaževanje, netrajnostni razvoj, konfliktna območja in naravne katastrofe (požari, poplave, potresi).	Študija	2016

Prednostna naloga C: Kulturni in ustvarjalni sektorji: ustvarjalno gospodarstvo in inovacije

Evropska agenda za kulturo: Kultura, ki spodbuja ustvarjalnost (3.2)

Strategija Evropa 2020: Pametna in trajnostna rast (prednostni nalogi 1 in 2)

Ukrepi, ki jih izvaja(jo)

Teme

Instrumenti in delovne metode (po potrebi tudi medsektorske)

Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored

Države članice

C.1 Dostop do finančnih sredstev

OMK (4), medsektorske

2015

Poudarek na finančnem ekosistemu za kulturni in ustvarjalni sektor. Preučitev finančnih instrumentov, na primer posojil in delnic. Pregled in analiza alternativnih virov financiranja, na primer javno-zasebni skladi, poslovni angeli, tvegani kapital, množično financiranje, sponzorstvo, donacije in človekoljubna podjetja.

K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki za finance in gospodarstvo.

Strokovnjaki bodo popisali inovativne sheme financiranja in investicijske prakse v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

Priporočila za javne organe.

C.2 Vloga javnih politik pri razvijanju podjetniškega in inovacijskega potenciala kulturnega in ustvarjalnega sektorja

Države članice

(a)	Povezave kulturnega in ustvarjalnega za spodbujanje inovacij, ekonomske trajnosti in socialnega vključevanja. Preučitev in spodbujanje sinergij med kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, pa tudi z drugimi ustreznimi sektorji.

Morebiti sklepi Sveta

2015

Države članice

(b)	Opredeliti inovativne ukrepe za spodbujanje podjetništva in novih poslovnih modelov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

OMK, medsektorske

2016–2017

K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki za gospodarstvo in podjetništvo.

Strokovnjaki bodo opredelili dobre prakse za ukrepe za podporo podjetjem, namenjene podjetnikom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

Priročnik dobrih praks in priporočila za javne organe.

Države članice

C.3 Trajnostni kulturni turizem

OMK, medsektorske

2017–2018

Opredeliti načine za oblikovanje evropske turistične ponudbe na podlagi materialne in nematerialne dediščine kot dejavnika konkurenčnosti, da bi pritegnili nove oblike trajnostnega turizma. Preučiti, kako lahko digitalizacija kulturnih vsebin in digitalne storitve pospešujejo širitev vseevropskih turističnih omrežij in spodbujajo razvoj načrtov potovanja, tudi v nove, manj znane destinacije, med drugim ob upoštevanju dejavnosti, povezanih s sodobno umetnostjo, festivalov in kulturnih dogodkov.

K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki za turizem.

Strokovnjaki bodo popisali metode in orodja, s katerimi bi sistemu turistične promocije in marketinga omogočili dostop do evropske kulturne dediščine ter njuno interoperabilnost.

Smernice za oblikovalce politike

Prednostna naloga D: Spodbujanje kulturne raznolikosti, kulture v zunanjih odnosih EU in mobilnosti

Evropska agenda za kulturo: Kulturna raznolikost in medkulturni dialog (3.1), Kultura kot bistveni element v mednarodnih odnosih (3.3)

Strategija Evropa 2020: Trajnostna in vključujoča rast (prednostni nalogi 2 in 3), Uporaba instrumentov zunanje politike EU

Ukrepi, ki jih izvaja(jo)

Teme

Instrumenti in delovne metode (po potrebi tudi medsektorske)

Pričakovani rezultati in okviren časovni razpored

Države članice/Komisija

D.1 Konvencija Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja

Oceniti izvajanje Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005 na podlagi poročila EU iz leta 2012 (5). Upoštevati njen učinek na sporazume in protokole o kulturnem sodelovanju v okviru prostotrgovinskih sporazumov. Preučiti njeno uporabo zlasti v digitalnem okviru.

Dejavnosti za pregled stanja

2015

D.2 Kultura v zunanjih odnosih EU

(a)	Kultura v politikah EU za razvojno sodelovanje

Države članice

—	Podpreti vključevanje kulture v program EU za razvojno sodelovanje, v instrumente in programe EU s tretjimi državami ter oceniti vlogo kulture v trajnostnem razvoju.

Morebiti sklepi Sveta

2015

Komisija/države članice

—	Obstoječi programi s področja kulture v državah v okviru evropske sosedske politike

Študija

Razprava in nadaljnji ukrepi v pripravljalnem telesu Sveta s področja kulture, ob sodelovanju Evropske službe za zunanje zadeve (ESZD)

2015

Države članice

(b)	Okrepitev strateškega pristopa h kulturi v zunanjih odnosih EU

Skupna neformalna srečanja višjih uradnikov z ministrstev za kulturo in višjih uradnikov, pristojnih za kulturo, z ministrstev za zunanje zadeve ob možnem sodelovanju ESZD (6)

2015–2018

Komisija/države članice

(c)	Pripravljalni ukrep za kulturo v zunanjih odnosih EU (7): razprava, analiza in nadaljnji ukrepi ob sodelovanju pripravljalnega telesa Sveta na področju kulture in ESZD.

Analiza in nadaljnje dejavnosti

2015–2018

Komisija

D.3 Medkulturni dialog in mobilnost

2016, poročila za vsako temo

(a)	Medkulturni dialog

Sestanek za pregled stanja

(b)	Mobilnost kulturnikov, vključno z vprašanjem davčnih ovir za mobilnost umetnikov v čezmejnih primerih. K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki za davke.

Sestanek za pregled stanja

(c)	Mobilnost zbirk

Sestanek za pregled stanja

(d)	Nedovoljen promet s predmeti kulturne dediščine, pa tudi pravila EU za uvoz predmetov kulturne dediščine, nezakonito izvoženih iz tretjih držav.

Študija

2016

Države članice

D.4 Kino: izboljšanje obtoka evropskih filmov

OMK

2017–2018

Ugotoviti, kako se dopolnjujejo filmske politike in podporni instrumenti na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU, da bi tako izboljšali obtok evropskih filmov, zlasti v digitalnem okolju.

K sodelovanju bodo vabljeni strokovnjaki z ministrstev, pristojni za filmsko politiko, ter strokovnjaki iz nacionalnih filmskih skladov in inštitutov.

Strokovnjaki bodo opredelili dobre prakse, pri čemer bodo upoštevali ugotovitve evropskega filmskega foruma (8).

Opredelitev dobrih praks

(1) Delovna skupina, ustanovljena leta 2014 na podlagi delovnega načrta za kulturo 2011–2014; njen mandat je bil podaljšan. Sestavljajo jo strokovnjaki z ministrstev za kulturo in izobraževanje.

(2) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(3) Ta podskupina je del delovne skupine za OMK za spodbujanje dostopa do kulture z digitalnimi sredstvi.

(4) Delovna skupina, ustanovljena leta 2014 na podlagi delovnega načrta za kulturo 2011–2014.

(5) Četrtletno redno poročilo v imenu Evropske unije o ukrepih za zaščito in spodbujanje raznolikosti kulturnega izražanja v okviru Konvencije Unesca iz leta 2008 – Delovni dokument služb Komisije (SWD(2012) 129 final).

(6) Srečanja, ki jih prostovoljno organizirajo šestmesečna predsedstva Sveta.

(7) http://cultureinexternalrelations.eu/wp-content/uploads/2013/05/Executive-Summary-ENG_13.06.2014.pdf.

(8) Evropski filmski forum je platforma za strukturiran dialog, ki ga je ustanovila Komisija s svojim sporočilom o evropskem filmu v digitalni dobi (dok. 10024/14). Prvi rezultati tega strukturiranega dialoga naj bi bili po pričakovanjih predloženi leta 2016.

PRILOGA II

Načela v zvezi s članstvom in delovanjem delovnih skupin, ki jih države članice ustanovijo v okviru delovnega načrta za kulturo 2015–2018

Članstvo

—	Sodelovanje držav članic pri delu delovnih skupin je prostovoljno, države članice pa se jim lahko kadar koli priključijo.

—

Vsaka država članica, ki bi želela sodelovati pri delu delovnih skupin, imenuje strokovnjake, ki bodo člani delovnih skupin. Država članica bo poskrbela, da imajo imenovani strokovnjaki praktične izkušnje z zadevnega področja na nacionalni ravni, in bo zagotovila učinkovito komunikacijo s pristojnimi nacionalnimi organi. Komisija bo usklajevala postopke za imenovanje strokovnjakov. Da bi pridobili najustreznejšega strokovnjaka za posamezna področja, lahko države članice po potrebi imenujejo različne strokovnjake za posamezna tematska področja.

—	Posamezne delovne skupine se lahko odločijo, da bodo za pomoč pri delu skupine k sodelovanju povabile neodvisne strokovnjake, predstavnike civilne družbe ali predstavnike evropskih tretjih držav.

Delovni postopki

—	Delovne skupine obravnavajo teme, določene v delovnem načrtu, pri tem upoštevajo časovni razpored iz Priloge I.

—	Opredelitev in časovni razpored ciljev se lahko spremenita na podlagi vmesnega pregleda glede na dosežene rezultate in premike v politikah na ravni EU.

—	Obdobje delovanja skupine je povprečno 18 mesecev, v tem času pa se lahko organizira v povprečju 6 sestankov.

—	Delovne skupine same imenujejo predsedujočega ali sopredsedujoče za vsako tematsko področje, zajeto v prednostnih nalogah.

Poročanje in informacije

—	Predsedujoči delovnim skupinam poročajo Odboru za kulturne zadeve o napredku razprav v posameznih delovnih skupinah. Odbor za kulturne zadeve ima možnost usmerjati delovne skupine, da bi zagotovili želene rezultate in uskladili njihove razprave.

—	Delovne skupine za vsak cilj iz Priloge I predložijo poročilo o opravljenem delu, ki vsebuje konkretne in uporabne rezultate.

—	Dnevni redi in zapisniki sestankov vseh delovnih skupin so dostopni vsem državam članicam, ne glede na stopnjo njihovega sodelovanja na posameznem področju. Rezultati dela skupin bodo objavljeni.

—	Komisija delovnim skupinam zagotovi logistično in administrativno podporo. Pri delu jim po možnosti pomaga tudi z vsemi ostalimi ustreznimi sredstvi (vključno s študijami, ki zadevajo njihovo zadevno področje).

—	Omenjena poročila bodo podlaga za končno poročilo Komisije o izvajanju delovnega načrta.

Top