4.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 32/2

1.

Brezposelnost mladih ostaja eden od glavnih izzivov EU in njenih držav članic. Avgusta 2013 je stopnja brezposelnosti mladih v 28 državah članicah EU (1) znašala 23,3 %, pri čemer se stanje močno razlikuje med posameznimi državami članicami in regijami znotraj njih (2).

2.

Gospodarska kriza je mlade nesorazmerno močno prizadela. Delež brezposlenih med mladimi je v vseh državah članicah EU na splošno precej višji od deleža brezposelnih v drugih starostnih skupinah. Ob koncu leta 2012 je bila stopnja brezposelnosti mladih 2,6-krat večja od skupne stopnje brezposelnosti (3).

3.

Ta razvoj ima resne posledice ne le za zadevne posameznike, temveč tudi za družbo in širše gospodarstvo. Dolgoročna brezposelnost lahko še okrepi marginalizacijo, kar lahko privede do revščine in večjega tveganja socialne izključenosti. Tudi skupnosti so močno ogrožene, saj lahko nekateri mladi zaradi izključenosti s trga dela postanejo družbeno neaktivni, kar lahko povzroči nadaljnjo družbeno razslojenost.

4.

Eno od najbolj perečih vprašanj, s katerimi se mladi v Evropi soočajo zaradi krize, je izziv, ki ga predstavlja pomanjkanje delovnih mest in delovnih izkušenj. Vse večja pa je tudi vrzel med usposobljenostjo, ki jo želijo nekateri delodajalci, in dejansko usposobljenostjo številnih posameznikov, ki se potegujejo za delovna mesta.

5.

priznava preprečevanje brezposelnosti mladih kot „poseben in nujen cilj“ in poudarja, da je treba „primerno pozornost […] nameniti temu, da bodo na trgu dela lahko sodelovale ranljive skupine mladih, ki se soočajo s specifičnimi izzivi“ (4);

6.

Mladi s športnim udejstvovanjem pridobivajo določena osebna in poklicna znanja, spretnosti in kompetence, ki povečujejo njihovo zaposljivost. Med njimi so učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, vodstvene sposobnosti, komunikacija, timsko delo, disciplina, ustvarjalnost in podjetništvo. S športom pridobivajo tudi strokovna znanja in spretnosti na področjih, kot so marketing, vodenje, javni red in varnost. Vsa ta znanja, spretnosti in kompetence mladim omogočajo lažje vključevanje v izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje, pa tudi razvoj in napredek na teh področjih, saj imajo uporabno vrednost in ustrezajo potrebam trga dela ter so cenjeni in zaželeni pri delodajalcih.

7.

Organizacija, upravljanje in izvajanje športnih dejavnosti v Evropi tradicionalno temeljijo na prostovoljnem delu. Glede na raziskavo Eurobarometra iz leta 2011 (5) je skoraj četrtina prostovoljcev (24 %) aktivna na področju športa. Prostovoljstvo v športu, ki se v glavnem odvija na ravni množičnega športa in v klubih, je pomembno s socialnega, gospodarskega in demokratičnega vidika.

8.

Šport je vsesplošno privlačen in ne pozna kulturnih ali socialnoekonomskih meja. Je mednarodne narave, privlači pa širok in raznolik krog ljudi. Športne dejavnosti so zato odličen način za vključevanje manjšinskih in marginaliziranih skupin. Šport je dobra moralna spodbuda in lahko znatno pripomore k občutku pripadnosti ter s tem k stabilnosti, koheziji in miru v skupnostih.

9.

V nacionalnih gospodarstvih ima športni sektor, vključno s prostovoljnimi športnimi dejavnostmi, veliko gospodarsko in družbeno vrednost, ki jo je mogoče izmeriti. Vse več dokazov je, da je prispevek športa k evropskemu gospodarstvu velik ter da znatno pospešuje rast in zaposlovanje, obenem pa zagotavlja tudi socialno kohezijo in blaginjo ter tako pomembno prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 (6).

10.

Na podlagi nedavne vseevropske študije o gospodarski rasti in zaposlovanju v EU (7) delež s športom povezane dodane vrednosti v EU znaša 1,76 % (8). Delež s športom povezanih delovnih mest v EU znaša 2,12 %. Ob upoštevanju multiplikacijskih učinkov delež športa znaša celo do 2,98 % celotne bruto dodane vrednosti v EU. Na podlagi omenjene študije je delež športa v evropski dodani vrednosti tako primerljiv s skupnim deležem sektorjev kmetijstva, gozdarstva in ribištva; vsak šestdeseti evro, ustvarjen in zaslužen v EU, je povezan s športom.

11.

Šport je vzdržljiv gospodarski sektor. Stopnja udejstvovanja ostaja relativno stabilna v različnih fazah gospodarskega cikla. Šport je strukturiran v okviru sistema športnih prireditev in dejavnosti, ki jih prirejajo športne organizacije, od množičnega športa do vrhunskih prireditev. Te prireditve ostajajo popularne, še zlasti med mladimi, tudi v času težkih gospodarskih razmer. Nanje sicer lahko vplivajo spreminjajoče se gospodarske razmere, a okvir športnih prireditev in dejavnosti ostaja stabilen.

12.

Šport zagotavlja možnosti za ustvarjanje delovnih mest in podporo lokalnemu gospodarskemu razvoju prek gradnje in vzdrževanja športnih objektov, organizacije športnih prireditev, trženja športnih izdelkov in storitvenih dejavnosti ter s športom povezanih dejavnosti v drugih sektorjih. Infrastruktura, povezana s športnimi prireditvami in dejavnostmi (na lokalni ravni) lahko pripomore k stabilizaciji in večji dinamiki gospodarstva, če je preudarno načrtovana ob upoštevanju večnamenskosti in jasne vizije njene bodoče funkcionalne vloge.

13.

Učinki športa „se prelivajo“ v druge sektorje. Športne prireditve in prvenstva običajno pozitivno vplivajo na sektorje, kot so turizem, kultura, promet, mediji, javna infrastruktura itd. Pripomorejo tudi k združevanju ljudi ter ustvarjanju občutka pripadnosti in skupnega občutka uspeha. Šport lahko zato pomembno prispeva k prizadevanjem EU za premostitev trenutnih gospodarskih težav.

14.

Zaradi pomena športnega sektorja za gospodarstvo in možnosti, ki jih ta sektor nudi mladim – tudi posebej ranljivim in prikrajšanim skupinam mladih – za pridobivanje koristnih spretnosti in znanj, ima lahko šport pomembno vlogo pri reševanju perečega problema brezposelnosti mladih, pospeši pa lahko tudi gospodarsko okrevanje. Za rešitev navedenih izzivov je potrebna široka paleta ukrepov, pri katerih morajo sodelovati različni deležniki.

15.

Državljani lahko z udeležbo v prostovoljnih dejavnostih, ki sicer ni nadomestilo za plačano zaposlitev, kljub temu pridobijo nova znanja in spretnosti, kar pozitivno vpliva na njihovo zaposljivost in utrdi njihov občutek pripadnosti družbi. Mladi z udejstvovanjem v športu, zlasti v množičnem športu, bodisi v vlogi udeležencev, animatorjev ali organizatorjev, razvijajo ključna osebna znanja, spretnosti in kompetence. Prostovoljne športne dejavnosti kot oblika neformalnega in priložnostnega učenja pomagajo mladim pri pridobivanju znanja, spretnosti in kompetenc, ki dopolnjujejo formalno izobraževanje.

16.

Šport ustvarja okolje, v katerem lahko mladi izpopolnjujejo ta znanja in spretnosti ter s tem izboljšujejo svojo zaposljivost in bodočo produktivnost tudi v sedanjih izjemno težavnih razmerah na trgu dela, ko ni veliko zaposlitvenih možnosti in so priložnosti za razvijanje poklicnih spretnosti in znanj omejene.

17.

Športno udejstvovanje, zlasti v množičnem športu, mladim omogoča konstruktivno usmerjanje energije, pričakovanj in njim lastnega zanosa, tako da prispevajo k skupnostim, v katerih živijo. Pripomore lahko k preprečevanju socialnih težav, s katerimi se soočajo države članice, kot so družbena razslojenost in predsodki do določenih skupin, saj mladim, zlasti tistim brez plačane zaposlitve ali možnosti za ustrezno izobraževanje in usposabljanje, zagotavlja pozitivno, konstruktivno in v skupnost usmerjeno vizijo.

18.

Manjše naložbe javnih sredstev v lokalne športne objekte in podpora športnim klubom v lasti skupnosti lahko ustvarijo znatne koristi v smislu trdnejših, varnejših in bolj povezanih skupnosti.

19.

Sodelovanje pri organizaciji nacionalnih in mednarodnih športnih prireditev ter udeležba pri razvijanju in vzdrževanju športne infrastrukture – lokalne ali nacionalne – je lahko eden od bistvenih vzvodov za ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za mlade.

20.

izmenjujejo dobre izkušnje in prakse glede:

21.

spodbujajo politične ukrepe za razvijanje spretnosti in znanj za delovna mesta s športom. Pri tem naj podpirajo prostovoljne organizacije in/ali športne klube ter športne dejavnosti in/ali prireditve na ravni množičnega športa in/ali na profesionalni ravni;

22.

preučijo načine za izboljšanje programov za izobraževanje bodočih profesionalnih in prostovoljnih delavcev v športu in spodbujajo učenje na delovnem mestu, da bi razvili spretnosti in znanja, ki se lahko priznajo z nacionalnimi ogrodji kvalifikacij. Navedli bi jih lahko v evropskem ogrodju kvalifikacij ter tako izboljšali mednarodno preglednost in mobilnost zadevnih mladih. Preučiti bi morali tudi možnosti za priznanje športnih znanj in spretnosti, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem;

23.

spodbujajo strateške naložbe v šport in pri tem po potrebi izkoriščajo možnosti, ki jih nudijo finančni instrumenti EU, vključno s strukturnimi skladi EU (zlasti Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj) in finančnimi orodji EU, kot je financiranje Evropske investicijske banke;

24.

spodbujajo učinkovito notranje sodelovanje javnih organov v različnih sektorjih, ki se ukvarjajo s socialnimi zadevami, vprašanji, povezanimi z mladimi in zaposlovanjem, ter ekonomskimi vprašanji, da se zagotovi boljša osveščenost o družbeni in ekonomski vlogi športa.

25.

spodbujajo medsektorsko sodelovanje s strokovnjaki s področij izobraževanja, usposabljanja, mladinskih zadev in zaposlovanja, da bi preučili možnosti za razvijanje znanj, spretnosti in kompetenc;

26.

v celoti izkoristijo prednosti programa Eurasmus+ kot priložnosti za razvijanje osebnih in poklicnih znanj, spretnosti in kompetenc;

27.

opredelijo, kako je šport mogoče financirati, da se spodbudi socialno vključevanje in zaposlovanje mladih, s sredstvi iz strukturnih skladov (zlasti iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj) ali drugih finančnih mehanizmov EU, kot je financiranje Evropske investicijske banke, in sicer zlasti razvoj in po potrebi vzdrževanje javne športne infrastrukture manjšega obsega v manjših in večjih mestih, s posebnim poudarkom na socialno prikrajšanih območjih. Tovrstna infrastruktura manjšega obsega lahko pripomore k uresničitvi številnih družbenih ciljev, kot so ustvarjanje delovnih mest, socialna vključenost in izboljšanje zdravja;

28.

okrepijo dialog in skupne pobude s ključnimi deležniki, zlasti športnimi organizacijami, industrijo športnih izdelkov in mladinskimi organizacijami, ter tako nadalje razvijajo ugodno okolje, ki bo pritegnilo mlade v športni sektor;

29.

preučijo, kako bi lahko v okviru prihodnjih ukrepov v zvezi z športom na ravni EU najučinkoviteje obravnavali prispevek športa k razvijanju spretnosti in znanj mladih ter ohranjanju socialno vključujočih skupnosti v času visoke brezposelnosti mladih.

30.

organizira medsektorski seminar na visoki ravni o prispevku športa k ustvarjanju delovnih mest in reševanju problema brezposelnosti v EU, zlasti brezposelnosti mladih;

31.

na podlagi obstoječega sodelovanja v EU na ravni strokovnjakov pripravi študijo o prispevku športa k zaposljivosti mladih v okviru strategije Evropa 2020.