1.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 30/2

1.

V Sklepih Sveta z dne 26. novembra 2009 o strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vodstvenih delavcev šol je zapisano, da je učinkovito vodenje šol pomemben dejavnik pri oblikovanju celotnega okolja, v katerem poteka poučevanje in učenje, saj spodbuja ambicioznost in zagotavlja podporo učencem, staršem in osebju ter s tem spodbuja doseganje večjih uspehov. Zato je treba zagotoviti, da bodo vodstveni delavci šol sposobni in usposobljeni opravljati vse več različnih nalog, ki jim bodo dodeljene, oziroma zagotoviti razvoj teh sposobnosti ali primerno usposabljanje.

2.

Evropski svet je v sklepih z dne 13. in 14. decembra 2012 pozval Svet, države članice in Komisijo, naj zagotovijo hitro nadaljnje ukrepanje na podlagi pobude za ponovni razmislek o izobraževanju, Svet pa je v sklepih z dne 15. februarja 2013 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – „odziv na sklepe o ponovnem razmisleku o izobraževanju“ pozval države članice, naj pregledajo in izboljšajo opredelitev profila učiteljskih poklicev, tudi vodstvenih delavcev šol, ter v celoti izkoristijo možnosti za sodelovanje in vzajemno učenje v okviru odprte metode koordinacije.

3.

V strategiji Evropa 2020 in zlasti letnem pregledu rasti za leto 2013 so države članice pozvane, naj ohranijo možnosti za rast tako, da dajejo prednost naložbam v izobraževanje in usposabljanje ter po možnosti te naložbe še povečajo in hkrati zagotovijo učinkovitost tovrstnih odhodkov;

—

konference litovskega predsedstva o vodenju izobraževalnih ustanov 9. in 10. septembra 2013 v Vilni, ki je bila priložnost za predstavnike držav članic EU, držav kandidatk za članstvo in držav Efte, da skupaj z Evropsko komisijo prispevajo k orientacijski razpravi o tem pomembnem vprašanju;

—

konference programa Comenius z naslovom „Razvoj vaše šole s programsko podporo EU, konferenca za vodstvene delavce šol“11. in 12. oktobra 2013 v Vilni –

1.

Evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja so ključna gonilna sila za rast, konkurenčnost in socialno kohezijo v družbi znanja, zato je treba zagotoviti odločno in učinkovito vodenje na vseh ravneh. Vodstveni delavci izobraževalnih ustanov morajo danes izvajati vrsto zahtevnih nalog, saj so odgovorni ne le za izboljšanje kakovosti poučevanja in ravni dosežkov, ampak tudi za upravljanje človeških in finančnih virov.

2.

Položaj vodstvenega delavca v izobraževalnih ustanovah zahteva vrsto visoko izpopolnjenih kompetenc, razvitih na temeljnih vrednotah. Zahteva poklicno predanost, sposobnost motiviranja in navdihovanja drugih ter dobra vodstvena, pedagoška in komunikacijska znanja in spretnosti. Uspešni vodstveni delavci izobraževalnih ustanov razvijajo strateške vizije, so zgled za udeležence izobraževanja in učitelje ter imajo ključno vlogo pri ustvarjanju uspešnega in privlačnega okolja, ki spodbuja učenje. Pomembno vlogo imajo tudi pri vzpostavljanju uspešnih povezav med različnimi ravnmi izobraževanja in usposabljanja, družinami, poslovnim okoljem in lokalno skupnostjo, s skupnim ciljem izboljšati dosežke učencev.

3.

Zato je treba za vodstvene položaje v izobraževalnih ustanovah izbrati, zaposliti, usposobiti in zadržati najbolj kompetentno osebje ter zagotoviti ugodne pogoje za njihovo strokovno izpopolnjevanje, za to pa je potreben skrben razmislek nosilcev odločanja.

4.

Vodenje izobraževalnih ustanov je lahko učinkovito, če:

1.

Inovativni pristopi k vodenju lahko pripomorejo k temu, da se v izobraževalno okolje pritegnejo in v njem obdržijo najboljši kandidati, pa tudi, da se to okolje lahko odziva na nenehne in hitre inovacije v izobraževanju ter v celoti izkoristi vse njihove možnosti.

2.

Treba je tudi izboljšati profesionalizacijo položaja vodstvenih delavcev izobraževalnih ustanov ter okrepiti in podpreti njihovo vlogo, tako da se najprej opredelijo potrebne kompetence, nato pa z razvojem bolj strukturiranih poklicnih poti in oceno posebnih potreb po strokovnem izpopolnjevanju osebja, ki prevzema vodstvene položaje, ter zagotavljanjem ustreznih možnosti za usposabljanje.

3.

Zagotoviti je treba zadostno raven prožnosti, avtonomnosti in odgovornosti, da bodo vodstveni delavci izobraževalnih ustanov lahko razvili inovativne pristope do vodenja ter ustvarili pogoje, v katerih bodo tudi drugi člani osebja spodbujeni k temu, da prevzamejo vodstvene naloge.

4.

Vodstveni delavci morajo imeti ali pridobiti ter redno obnavljati potrebne kompetence za tovrstne položaje, tudi tiste, ki jim omogočajo, da učinkovito uporabljajo nove tehnologije in tehnike vodenja ter posledično spodbujajo inovativno učenje in učinkovito vodenje v svojih ustanovah;

1.

s spodbujanjem avtonomnosti izobraževalnih ustanov in njihovih vodstvenih delavcev, kar zadeva pedagoška vprašanja in notranje dodeljevanje virov, pri čemer je hkrati treba zagotoviti zadostna sredstva in podporo, da se lahko prilagajajo specifičnim in spreminjajočim se lokalnim pogojem ter se nanje učinkovito odzivajo;

2.

z jasno opredelitvijo vlog in pristojnosti ter zagotavljanjem možnosti za to, da se kompetence, ki jih potrebujejo vodstveni delavci izobraževalnih ustanov, podpirajo in krepijo prek različnih vidikov strokovnega izpopolnjevanja, vključno z njihovim povezovanjem v mreže;

3.

z omogočanjem bolj ozaveščenega sprejemanja odločitev in večje odgovornosti, na primer z uporabo „pametnih podatkov“, vzpostavljanjem mehanizmov za zagotavljanje kakovosti ter oblikovanjem posebnih ukrepov za izobraževalne ustanove na prikrajšanih območjih;

4.

z zbiranjem dokazov o učinkovitih in uspešnih pristopih do vodenja izobraževalnih ustanov v različnih nacionalnih okoliščinah, zlasti da bi vzpostavili najboljše možno ravnotežje med prožnostjo, avtonomnostjo in odgovornostjo ter ocenili vpliv inovativnih pristopov na kakovost poučevanja in učnih izidov;

1.

z zagotavljanjem boljše strokovnosti tega položaja, da bi tako pritegnili najsposobnejše kandidate;

2.

z omogočanjem vodstvenim delavcem izobraževalnih ustanov, da se usmerijo na izboljševanje poučevanja in učenja v svojih ustanovah, tudi z vzpostavljanjem boljšega ravnotežja med izključno administrativnimi nalogami in ključnimi nalogami, povezanimi s poučevanjem in učenjem;

3.

s preizkušanjem in razvijanjem privlačnih oblik začetnega usposabljanja, podpore pri uvajanju v poklic ter stalnega strokovnega izpopolnjevanja za vodstvene delavce izobraževalnih ustanov, tudi z medsektorskim sodelovanjem z drugimi interesnimi skupinami, kot so podjetniki in socialni partnerji;

4.

s spodbujanjem timskega dela in prožnega vodstvenega okolja, na primer z omogočanjem, da se v okviru izobraževalnih ustanov oblikujejo priložnostne skupine, namenjene obravnavanju posebnih izzivov, v širšem okolju pa vzpostavijo mreže, namenjene izmenjavi izkušenj in sodelovanju;

5.

s spodbujanjem posebnih ukrepov, vzajemnega učenja in izmenjave najboljših praks, da bi spodbudili uravnoteženo zastopanost spolov na vodilnih položajih v izobraževalnih ustanovah;

1.

z upoštevanjem posebnih potreb izobraževalnih ustanov in uporabo ustreznih meril za zagotavljanje kakovosti pri izboru bodočih vodstvenih delavcev;

2.

s priznavanjem in spodbujanjem potenciala osebja ustanov, da prevzame vodstvene naloge, zlasti s „porazdeljenim vodenjem“, tako da se zaposlenim da priložnost za sodelovanje s kolegi na drugih ustanovah ter se jih spodbuja, da izkoristijo možnosti in uresničijo svoj potencial na tem področju;

3.

s spodbujanjem oblikovanja inovativnih okolij za poučevanje in učenje, tudi z ustrezno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter odprtih virov izobraževanja kot pomoč tako v pedagoškem procesu kot v procesu vodenja;

4.

z vzpostavljanjem in ohranjanjem mrež za oblikovanje in razvijanje učinkovitih pristopov k vodenju izobraževalnih ustanov ter spodbujanem in pospeševanjem vzajemnega učenja med vodstvenimi delavci v izobraževalnih ustanovah;

1.

dosledno uporabljajo odprto metodo koordinacije, da bi spodbujale najboljše prakse in podprle razvoj strokovnega vodstva v šolstvu, izobraževanju odraslih in poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ter o tem redno poročajo na ustrezni politični ravni;

2.

spodbujajo sodelovanje in partnerstva za uspešne inovacije pri vodenju in strokovno izpopolnjevanje vodstvenih delavcev izobraževalnih ustanov, tudi z medsektorskim sodelovanjem med šolami, visokošolskimi ustanovami in ustanovami poklicnega usposabljanja ter poslovnim sektorjem, in sicer z evropskim financiranjem, tudi prek programa Erasmus+ in evropskih strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada;

3.

na primer z ukrepi strateškega partnerstva v okviru programa Erasmus+ spodbujajo izmenjavo najboljših praks in razvoj inovativnih pristopov k učinkovitemu vodenju izobraževalnih ustanov, tudi s spodbujanjem vodstvenih delavcev izobraževalnih ustanov, naj sodelujejo z različnimi interesnimi skupinami, kot so podjetja, organizacije civilne družbe in različne ravni izobraževalnih ustanov tako na mednarodni ravni kot v lokalni skupnosti;

4.

dodatno raziščejo možnosti za podporo medsektorski izmenjavi na področju inovativnega vodenja, ki jih prinašajo različne platforme, na primer program eTwinning, ki ustvarjajo virtualni prostor, v okviru katerega lahko vodstveni delavci izobraževalnih ustanov medsebojno sodelujejo in razširjajo učinkovite in inovativne prakse;

5.

spodbujajo dodatne raziskave na področju učinkovitega vodstva izobraževalnih ustanov ter zagotovijo razširjanje njihovih rezultatov;

6.

okrepijo podporo za nacionalne in regionalne mreže interesnih skupin, dejavnih na področju vodenja izobraževalnih ustanov, ter pomagajo zagotoviti ustrezno razširjanje in spremljanje njihovega dela na evropski ravni, tudi prek evropske mreže na področju politike vodenja šol ter z dosledno uporabo dokazov, zbranih z mednarodnim sodelovanjem.