18.3.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/7

---

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2014/C 79/07

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo za spremembo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

„UPPLANDSKUBB“

ES št.: SE-PDO-0005-01084-10.01.2013

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime

„Upplandskubb“

2.   Država članica ali tretja država

Švedska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 2.4

Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Proizvod je vrsta kruha z imenom „Upplandskubb“.

„Upplandskubb“ je rustikalen kruh svetlo rjave do sivo-rjave barve. Kruh „Upplandskubb“ je valjaste oblike in ima premer od 16 do 23 cm. Prodaja se v vzdolžno narezanih četrtinah. To pomeni, da ima vsaka rezina tega kruha obliko četrtine kroga s kotom približno 90 stopinj. Dolžina/višina kruha, ki je naprodaj, se lahko razlikuje. Kruh nima skorje. Zaokroženi rob je dokaj gladek z mehko površino.

Tekstura je fina in kompaktna, v notranjosti pa čvrsta in nekoliko lepljiva z malimi luknjicami. Kruh ima zrnato in drobljivo teksturo. Je bogatega okusa in v ustih pusti srednje močan priokus.

Aroma: Nizko do srednje intenzivna, z rahlo sladko-kislim okusom po rži in sirupu ter z aromo po kvasu in nekoliko zažganem.

Okus: Sladek, z zaznavnim okusom po sirupu in semenih, izrazitim okusom po rži ter z nekoliko grenkim priokusom. Nizka vsebnost soli. Nizka kislost.

Prodaja se lahko svež ali zamrznjen.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Ržena moka mora biti proizvedena v pokrajini Uppland in pridobljena iz rži, pridelane v pokrajini Uppland. Ržena moka je lahko zmleta na mlinski kamen ali v valjastem mlinu. Moka mora biti groba in polnozrnata, kar pomeni, da vsebuje vse dele zrnja, to so zrno, kalček in luščina. Moka ne sme biti presejana.

Pšenična moka mora biti proizvedena v pokrajini Uppland in pridobljena iz pšenice, pridelane v pokrajini Uppland. Pšenična moka je lahko zmleta na mlinski kamen ali v valjastem mlinu. Lahko je presejana ali nepresejana.

Sirup mora biti tradicionalni svetli sirup ali temni sirup. „Upplandskubb“ ne sme biti pripravljen z drugimi sirupi, kot so krušni sirup, črni sirup, sirup za kuho ali beli sirup.

Moka je lahko obogatena z vitaminom B.

Antioksidant askorbinska kislina (E300) je dovoljen kot dodatek.

Te omejitve zagotavljajo, da kruh ohrani svoje tradicionalne značilnosti.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja mora potekati na opredeljenem geografskem območju. Kruh se peče tako, da se valjasti pekač potopi v vodno kopel.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Za zagotovitev porekla mora imeti kruh „Upplandskubb“ etiketo ali kakor koli drugače označen znotraj geografskega območja. Kruh je lahko narezan in pakiran zunaj geografskega območja. Ko je štruca kruha „Upplandskubb“ narezana, mora biti nemudoma zapakirana, da se ohrani kakovost, npr. da se ne izsuši.

3.7   Posebna pravila za označevanje

Nalepke na embalaži proizvoda „Upplandskubb“ morajo vsebovati naslednje elemente:

besedo „Upplandskubb“,

uradno nalepko EU zaščitena označba porekla,

datum, kdaj je bil kruh spečen in po potrebi zamrznjen,

ime in kontaktne podatke proizvajalca.

Dovoljeno je sklicevanje na blagovne znamke, pod pogojem, da ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo kupcev.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

„Upplandskubb“ je proizveden na geografskem območju pokrajine Uppland. Pokrajina Uppland leži v vzhodnem delu Švedske. Njena površina meri 12 738 km2.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje pokrajine Uppland sestavljajo rahlo valovite ravnine. Osrednji deli območja imajo večinoma rodovitna ilovnata tla, deli na višjih legah pa so prekriti z morenami. Posebna značilnost pokrajine so eskerji, kot sta esker v Uppsali in Stockholmu, ki sta nastala s taljenjem ledu na celini.

Švedski meteorološki in hidrološki inštitut tako povzema podnebje v pokrajini Uppland:

Kmetijstvo se je razvilo v skladu z geologijo, topografijo, tipi tal in podnebjem tega območja.

Pridelava rži je bila v pokrajini Uppland pomembna že v srednjem veku. Okoli leta 1570 so rž pridelovali na 33–50 odstotkih celotne površine žit, ponekod pa je številka presegla tudi 50 odstotkov. Pridelava pšenice se je začela kasneje. Na začetku 19. stoletja je skupaj z grahom, ovsom in mešanimi kulturami obsegala 10–20 odstotkov skupnih obdelovalnih površin na območju.

Značilnost proizvoda „Upplandskubb“ je, da je proizveden iz rži in pšenice, pridelanih na geografskem območju, ki se jima doda sirup, vodo in kvas, nato pa se testo dolgo časa pusti vzhajati na hladnem. Pekač se nato potopi v vodno kopel s pokrovom, v kateri se kruh peče dolgo časa. Kruh ni pečen v pečici. Proizvod „Upplandskubb“ mora biti pečen v valjastem pekaču s pokrovom. Tradicionalno so se uporabljali pločevinasti pekači, steklenice za mleko, vrči za mleko ali vedra za mleko s pokrovom. Prostornina pekača lahko meri od 2 do 8 litrov. Ko je kruh pečen, ga je treba zaviti krpo in pustiti 10–24 ur, preden se lahko nareže.

Peka proizvoda „Upplandskubb“ po posebni metodi zahteva prisotnost človeka, ki ima dobro praktično znanje o tem, kako najbolje pripraviti testo, da kar najbolj ustreza surovinam in pripomočkom, da zagotovi posebne lastnosti kruha. Proizvod „Upplandskubb“ je lahko pečen v pekačih različnih velikosti, pri čemer se lahko uporabljajo različne vrste moke in različne peči, kot so električna, plinska ali peč na drva. To pomeni, da se mora znanje o prilagajanju količine moke, vode, velikosti pekača, času vzhajanja in pečenja prenašati iz generacije v generacijo v skladu s posebnimi pogoji. Z znanjem se prenašajo tudi pripomočki za peko.

5.2   Posebnosti proizvoda

„Upplandskubb“ je rustikalen kruh svetlo rjave ali sivo-rjave barve. Pred rezanjem mora biti kruh valjaste oblike s premerom od 16 do 23 cm. Prostornina valja meri med 2 in 8 litri. Valj je vzdolžno narezan na štiri dele.

Kot je navedeno zgoraj, se kruh prodaja v vzdolžno narezanih četrtinah. To pomeni, da rezina tega kruha predstavlja del kroga s kotom približno 90 stopinj.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Posebne značilnosti proizvoda „Upplandskubb“ so tesno povezane z morfološkimi značilnostmi ter pedoklimatskimi pogoji na geografskem območju.

Švedska se razteza prek približno 14 zemljepisnih širin in 13 zemljepisnih dolžin, zato ima več različnih podnebnih pasov. Led na celini skupaj s podnebnimi pasovi vpliva na tipe tal na območju in določa, katere kmetijske rastline lahko tam kakovostno uspevajo. Uppland velja za prvo območje na Švedskem, kjer so začeli pridelovati rž, in verjetno je, da so jo prinesli iz Finske, kjer so to vrsto žita poznali že v predkrščanski dobi. Finska in pokrajina Uppland sta tesno zgodovinsko povezani. Rž so vpeljali v pokrajino Uppland zaradi njene relativne odpornosti na sušo, zaradi katere je primerna za pridelavo na tleh te pokrajine, ter zaradi povpraševanja nemških priseljencev iz bližnje švedske prestolnice (Stockholm leži v pokrajini Uppland) po rži, ki bi ohranila visoko kakovost pri peki in shranjevanju, v srednjem veku. Sredi šestnajstega stoletja je Olaus Petri (1493–1552) omenjal rženi kruh iz zgodovinskih delov Švedske, ki jim pripada Uppland. Dokumentirano je, da so kraljevi posestniki v pokrajini Uppland v 16. stoletju zaradi dobrih naravnih pogojev in razvoja novih tehnologij povečali pridelavo rži in dobiček. V preteklosti je to pripomoglo k temu, da je pokrajina Uppland zaslovela kot regija izvoznica žita. Zato ni verjetno, da bi „Upplandskubb“ pekli iz žita, ki ne bi bilo pridelano na tem področju.

Od srednjega veka do zgodnjega dvajsetega stoletja je bila najpomembnejša vrsta kruha proizvedena iz rži iz te regije. Kruh iz pšenice je bil izjema in je postal običajna vrsta kruha v pokrajini Uppland šele v drugi polovici dvajsetega stoletja.

Običajen kruh v regiji je bil trd hrustljav kruh iz rži, ki je ustrezal načinu shranjevanja hrane. V obdobju okoli božiča v pokrajini Uppland jedo bogatejšo hrano. Ustno in pisno izročilo pričata o tem, da so kruh „Upplandskubb“ pekli za božič za kmetijske delavce in kasneje tudi za prebivalce mest ter da je vseboval pšenično moko, ki je bila bolj prestižna od ržene moke. Peka kruha „Upplandskubb“ je bolj zapletena od peke hrustljavega kruha ter zahteva več znanja pri pripravi in moko višje kakovosti, ki je pridelana na območju.

Njegova priprava, ki vključuje dolgotrajno vzhajanje pri nizki temperaturi in dolg čas pečenja pri nizki temperaturi, ter dejstvo, da se kruh počasi ohlaja zavit v krpe, ki preprečujejo izgubo vlage, sta razlog za to, da je kruh sočen in da se okusi razvijejo na poseben način, ter podaljšata čas hranjenja. Sladkor, ki ga kruh vsebuje, pripomore k posebnemu okusu in podaljša čas hranjenja. V valjastem pekaču, v katerem je pripravljen kruh, se kruh na vseh straneh zapeče enakomerno, hkrati pa se dobro uporabijo tudi kuhinjski pripomočki, saj se lahko notranji in zunanji pekač, ki se uporabljata pri vodni kopeli, uporabita tudi za pripravo drugih jedi. Ta kombinacija značilnosti zagotavlja, da je kruh edinstven med drugimi krušnimi izdelki.

Kruh „Upplandskubb“ uživa visok ugled zaradi številnih dejstev. Gospodinjska šola (Fackskolan för huslig ekonomi) v Uppsali, ki je bila ustanovljena leta 1895, je učiteljice in gospodinje učila kuhanja, dietetike in gospodinjstva. Šola je recept za kruh vključila v svoje zbirke receptov ter tako učenke iz cele Švedske seznanila s kruhom „Upplandskubb“, ki je primer lokalnega kruha. Novejša besedila, ki opisujejo kulinarično tradicijo pokrajine Uppland, omenjajo „Upplandskubb“ kot tipično jed te regije.

Carina Eliardsson iz Getingarna pravi, da je „Upplandskubb“ trdno zasidran v kmečki tradiciji. Pravi, da je bil „Upplandskubb“ vedno pripravljen v božičnem času in da uporablja recept, ki ga je uporabljala že babica njenega tasta.

Jasen dokaz visokega ugleda kruha „Upplandskubb“ je dejstvo, da ob obisku tujih delegatov v regiji okrajni guverner Uppsale na jedilnik pogosto vključi „Upplandskubb“.

V času priprave te vloge je bilo izdanih nekaj pozivov za prispevke in okoli štirideset ljudi je bilo podrobno anketiranih o receptih, tradicijah, izkušnjah in spominih na kruh „Upplandskubb“. Skupaj s pisnimi viri te ankete potrjujejo, da kruh „Upplandskubb“ izvira iz pokrajine Uppland.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

http://www.slv.se/upload/dokument/livsmedelsforetag/vagledningar/Skyddade%20ursprungsbeteckningar/Ans%c3%b6kan%20SUB%20Upplandskubb%20final%20inkl%20bilagor.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Prim. opombo 2.

---