OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ukrajinsko gospodarstvo je v recesiji od druge polovice leta 2012, pozitivna rast je bila dosežena samo v enem četrtletju konec leta 2013, vendar je v prvih dveh mesecih leta 2014 hitro postala zopet negativna zaradi poslabšanja političnih in varnostnih razmer.

Ukrajinska vlada je v letu 2013 izgubila dostop do mednarodnih finančnih trgov, ker se je zaupanje poslabšalo zaradi povečevanja proračunskega primanjkljaja in primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance ter odsotnosti prepotrebnih reform. Oblasti se niso bile pripravljene zavezati k reformam, kar jim je preprečilo tudi sklenitev sporazuma o financiranju z Mednarodnim denarnim skladom (MDS).

Zaradi velikih odplačil dolga v četrtem četrtletju leta 2013 in začetku leta 2014 ter intervencij centralne banke, da bi ohranila vezavo ukrajinske valute na USD, so se rezerve konec februarja dramatično zmanjšale na 15,5 milijarde USD, s čimer se je Ukrajina znašla v zelo šibkem plačilnobilančnem položaju, ki se naglo poslabšuje. Trenutna politična kriza zelo negativno vpliva na že tako negotovo gospodarsko in finančno stabilnost Ukrajine. Dejanska prekinitev pomoči Rusije iz naslova finančnega svežnja v višini 15 milijard USD, dogovorjenega decembra lani, in napovedana ukinitev nižjih cen plina, ki jih je Gazprom odobril za obdobje od aprila 2014 naprej, bosta razmere še dodatno poslabšala. V teh okoliščinah se Ukrajina srečuje z resnim tveganjem, da v bližnji prihodnosti ne bo mogla izpolnjevati svojih obveznosti.

Istočasno je v februarju po množičnih protestih, ki potekajo od konca novembra, odstopila tudi vlada. Novo vlado je Verkhovna Rada potrdila 27. februarja, prišlo je do razveljavitve ustave iz leta 2004. Kljub tem spremembam pa Ukrajina ni mogla ponovno doseči politične stabilnosti, ker je Ruska federacija pred kratkim prekršila suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Nova vlada se je javno zavezala, da bo začela izvajati pomembne in obsežne reforme pred predsedniškimi volitvami 25. maja. Čeprav je politični proces v tem trenutku nestanoviten, pa vendar za zdaj kaže jasne znake zavezanosti h gospodarskim reformam.

V takšnih razmerah si ukrajinske oblasti prizadevajo pridobiti finančno pomoč pri večstranskih in dvostranskih posojilodajalcih in donatorjih za podporo programu reform, ki se trenutno pripravlja in bi zmanjšal občutljivost gospodarstva, povečal mednarodne rezerve in spodbudil gospodarsko rast. V začetku marca je bilo v Ukrajini na službenem obisku osebje MDS, ki bo predvidoma imel ključno vlogo pri pripravi tega programa in mobilizaciji mednarodne finančne pomoči Ukrajini. V naslednjih tednih bodo MDS in ukrajinske oblasti predvidoma dosegle dogovor o gospodarskem programu, ki bo podprt s finančnim aranžmajem.

Potrebe Ukrajine po zunanjem financiranju bodo predvidoma presegale finančna sredstva, ki jih bo najverjetneje zagotovil MDS. V tem okviru je Evropska komisija 5. marca 2014 napovedala sveženj finančne pomoči Ukrajini, ki so ga naslednji dan podprli tudi voditelji držav oziroma vlad EU. Eden od elementov svežnja je novi program makrofinančne pomoči v višini do 1 milijarde EUR.

Evropska komisija predlaga Svetu, da se Ukrajini dodeli makrofinančna pomoč v višini največ 1 milijarde EUR. Pomoč bi bila v obliki srednjeročnih posojil, nepovratna sredstva pa niso predvidena, saj Ukrajina ne izpolnjuje meril za upravičenost do nepovratnih sredstev v okviru ukrepov makrofinančne pomoči.

Predlagana makrofinančna pomoč EU Ukrajini je namenjena za pomoč pri delnem pokritju nujnih potreb po zunanjem financiranju v okviru stabilizacijskega in reformnega programa, ki se pripravlja, s čimer bi se zmanjšala kratkoročna občutljivost gospodarstva v zvezi s plačilno bilanco in proračunom. Predlagana pomoč bi podprla nujno fiskalno konsolidacijo in zunanjo stabilizacijo ter spodbudila oblasti k izvajanju strukturnih reform, katerih cilj je izboljšanje splošnega makroekonomskega upravljanja, okrepitev gospodarskega upravljanja in preglednosti ter izboljšanje pogojev za vzdržno rast.

Predlagana makrofinančna pomoč je v skladu s cilji vzhodnega partnerstva in smernicami nove evropske sosedske politike. Drugim državam v regiji bi sporočila, da je EU pripravljena podpreti države z gospodarskimi težavami, ki začenjajo politične reforme. V zvezi s tem Komisija meni, da so izpolnjeni politični in ekonomski pogoji za zagotovitev makrofinančne pomoči predlagane višine in vrste.

· Splošno ozadje

Po petih zaporednih četrtletjih upadanja se je realni bruto domači proizvod (BDP) v četrtem četrtletju leta 2013 povečal za 3,3 % v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta, kar je pomenilo ničelno rast za leto 2013. Slabi gospodarski rezultati so posledica kombinacije slabe letine, zmanjšanja izvoza jekla in odloženih domačih reform. Po podatkih MDS naj bi bila rast v januarju in februarju negativna. Zaradi negotovih razmer napovedi za rast za leto 2014, ob upoštevanju različnih predpostavk, segajo od –5 % do +3 %. Makroekonomske prilagoditve, vključno s fiskalno konsolidacijo in prožnostjo menjalnega tečaja, bodo imele za posledico krčenje, vendar pa bi po drugi strani predvideni aranžma MDS povečal zaupanje, ki bi lahko precej hitro privedlo do priliva tujih neposrednih naložb. Kljub temu politika Rusije do Ukrajine predstavlja znatno tveganje za rast.

Inflacija je bila v zadnjih nekaj letih zelo nizka, konec leta 2013 je dosegla 0,3 %, vendar pa se je inflacijski pritisk v letu 2014 povečal. Indeks cen življenjskih potrebščin je januarja znašal 0,5 %, februarja pa 1,2 % in Nacionalna banka Ukrajine (NBU) pričakuje, da bi lahko do konca leta 2014 dosegel 10 % ali več, kar je posledica depreciacije grivne (UAH) in pričakovanega povečanja energetskih tarif za gospodinjstva.

Proračunski primanjkljaj, vključno z operativnim primanjkljajem Naftogaza, glavnega ukrajinskega operaterja v energetskem sektorju, je bil leta 2013 ocenjen na 6,5–7,5 % BDP, kar je predvsem posledica nadaljevanja subvencioniranja energije, ki znaša 7 % BDP, vendar tudi posledica upočasnitve gospodarske rasti. Odhodki za investicije so se leta 2013 zmanjšali za 40 %, prihodki iz DDV pa za 7 %. Rada je proračun za leto 2014 sprejela v začetku januarja, vendar je temeljil na nerealnih predpostavkah o rasti in inflaciji. Ministrstvo za finance ga zdaj pregleduje v tesnem sodelovanju z MDS. Prihodki so v obdobju januar–februar 2014 znašali 82 % prihodkov, načrtovanih v proračunu, kar kaže, da bo treba v letu 2014 stroške zmanjšati za okrog 80 milijard UAH oziroma 15–17 %. Poleg tega se bo uvozna cena plina iz Rusije 1. aprila povečala na najmanj 400 USD za 1 000 kubičnih metrov, kar bo znatno obremenilo proračun. Vendar pa je minister za finance zagotovil, da se bodo tarife plina za gospodinjstva in toplarne pred volitvami 25. maja zvišale, kar bo ta pritisk zmanjšalo. Dodatni problem so zaostala plačila, in sicer vračila DDV podjetjem in zapadla izplačila subvencij gospodarskim javnim službam, ki znašajo 12 milijard UAH oziroma 8 milijard UAH.

Po izbruhu krize obstaja močan pritisk na domačo valuto. Nacionalna banka Ukrajine je februarja dopustila znatno depreciacijo grivne (za okoli 25 %). To je delno posledica namerne devalvacije uradnega menjalnega tečaja 7. februarja z ravni 7,99 UAH za USD, ki jo je ohranjala od julija 2012, na raven 8,708 UAH za USD. Pozneje se je depreciacija valute pospešila, ker Nacionalna banka Ukrajine ni mogla intervenirati zaradi zelo nizkih deviznih rezerv. Nacionalna banka Ukrajine zdaj v dogovoru z MDS vodi politiko nevmešavanja, razen v primerih znatnih sprememb menjalnega tečaja. Nacionalna banka Ukrajine ohranja tudi več kapitalskih kontrol, vendar pravi, da ne bo uvajala novih. Kljub tem ukrepom je grivna še vedno šibka. Dodatna večja devalvacija valute bi lahko povzročila poslabšanje kreditnih portfeljev in kapitala bank in ne bi nujno vzpostavila ponovnega ravnovesja tekočega računa, ker je izvoz odvisen od uvoženih surovin. Poleg tega je rast ukrajinskega gospodarstva odvisna od potrošnje (75 % BDP), zato bi devalvacija s spremljajočo inflacijo verjetno vplivala na krčenje BDP.

Bilanca tekočega računa se je v letu 2013 precej poslabšala na primanjkljaj, ki po ocenah znaša 10 % BDP, kar je predvsem odraz zmanjšanja izvoza. Nacionalna banka Ukrajine pričakuje občutno znižanje primanjkljaja tekočega računa v letu 2014 zaradi prilagoditev, povezanih s predvidenim aranžmajem MDS, vključno s fiskalno konsolidacijo. Kljub temu bodo potrebe po financiranju tekočega računa na kratek rok ostale precejšnje – najmanj 4 milijarde USD do konca drugega četrtletja 2014. Čisti priliv neposrednih tujih naložb se je po ocenah dodatno znižal s 5,0 % BDP v letu 2012 na 2,6 % BDP v letu 2013 in je bil januarja 2014 blizu 0 %.

Zunanji dolg je konec leta 2013 po ocenah dosegel 76,7 % BDP. Dolg države ali dolg, za katerega jamči država (vključno z dolgom Nacionalne banke Ukrajine do MDS), znaša le približno tretjino tega zneska. Poleg obveznosti nekaterih ukrajinskih posojilojemalcev v podjetniškem sektorju, ki so zavarovane z državnimi jamstvi, na primer evroobveznice z državnim jamstvom, ki jih je izdal Naftogaz, so lahko za državo sistemsko pomembne tudi druge zunanje obveznosti ukrajinskih podjetij. Na tekoči račun države neposredno vpliva zlasti (zapadli) dolg Naftogaza za pošiljke plina iz ruskega Gazproma, ker Gazprom postavlja svojo ceno glede na preteklo odplačevanje dolgov Naftogaza.

Uradne rezerve so se v letu 2013 znižale za 16 %, na 20,4 milijarde USD, kar je posledica velikega primanjkljaja tekočega računa, pritiska na grivno in velikih odplačil dolga v letu 2013. Ta negativni trend se je nadaljeval tudi januarja in februarja, ko so se rezerve konec februarja na mesečni ravni znižale za dodatnih 13 %, na 15,5 milijarde USD (kar ustreza vrednosti dvomesečnega uvoza). Ta razvoj jasno odraža povečano občutljivost plačilne bilance.

Javni dolg je z 41 % BDP (konec leta 2013) pod referenčno vrednostjo visokega tveganja. Hkrati pa bodo v bližnji prihodnosti obveznosti v zvezi s servisiranjem javnega dolga, zlasti za zunanji dolg ali domači dolg v tuji valuti, močno obremenjevale javne finance in mednarodne rezerve. Skupna sredstva vlade in Nacionalne banke Ukrajine za servisiranje dolga do konca leta 2014 znašajo približno 10 milijard USD. Odplačila dolga so najvišja v času od junija do septembra. V obdobju od marca do maja znaša servisiranje dolga približno 2 milijardi USD. Poleg tega znaša neporavnani dolg Naftogaza Gazpromu še 2 milijardi USD. Obveznosti za odplačilo dolga v letu 2015 znašajo okrog 10 milijard USD.

Po podatkih Nacionalne banke Ukrajine je likvidnost bančnega sektorja zadostna, vendar banke od februarja podjetjem ne izdajajo kreditov. Depoziti so se januarja znižali za okrog 2 %, februarja pa za okrog 8 %. Morebitna dodatna devalvacija valute bi pomenila težave za bančni sektor in tudi kakovost sredstev se lahko hitro zniža. V bančnem sektorju je potreben temeljit pregled kakovosti sredstev. Bančni sektor v Ukrajini poleg kratkoročnih tveganj kaže tudi nekatere strukturne pomanjkljivosti, ki bodo verjetno vključene v program reform, podprt s predvidenim aranžmajem MDS. Prisotne so očitne pomanjkljivosti pri bančnem nadzoru in upravljanju družb v bančnem sektorju ter pomanjkanje zaščite pravic vlagateljev.

Poleg potrebe po prestrukturiranju in krepitvi bančnega sistema drugi ključni izzivi strukturnih reform zajemajo povečanje tarif gospodarskih javnih služb, ki trenutno močno prispevajo k fiskalnemu primanjkljaju, ob sočasni krepitvi mreže socialne varnosti, boj proti korupciji, nenazadnje v sektorju davkov in carin, krepitev razvoja zasebnega sektorja in izboljšanje poslovnega okolja za spodbujanje naložb, vključno z neposrednimi tujimi naložbami.

Na podlagi zgornjih navedb se bo Ukrajina v letih 2014 in 2015 soočala z velikimi potrebami po zunanjem financiranju, ki se odražajo predvsem v še vedno precejšnjem primanjkljaju tekočega računa, velikih obveznostih, povezanih z odplačilom zunanjih dolgov, in potrebi po ponovni vzpostavitvi minimalnih deviznih rezerv. Tudi prilivi zasebnega kapitala v obliki tujih neposrednih naložb ali zasebnih posojil bodo ostali izjemno nizki. Predhodne projekcije preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju bodo predvidoma na voljo v prihodnjih tednih, na podlagi rezultatov tehničnih razprav, ki potekajo med ukrajinskimi oblastmi in MDS. Vendar se že zdaj pričakuje, da bo za pokritje teh potreb in ustvarjanje pogojev za uspešno izvajanje reform v Ukrajini potrebna širša mednarodna pomoč. Predlagana makrofinančna pomoč EU bi prispevala k pokritju preostale vrzeli pri financiranju v obdobju 2014–2015.

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Sklep Sveta z dne 12. julija 2002 o dodatni makrofinančni pomoči Ukrajini (2002/639/ES)[1]

Sklep št. 646/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini[2]

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

EU si prizadeva za tesnejše odnose z Ukrajino, ki presegajo zgolj dvostransko sodelovanje in zajemajo postopno politično združevanje in gospodarsko povezovanje. Ukrajina je pomembna država v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva. EU je leta 1998 z Ukrajino podpisala Sporazum o partnerstvu in sodelovanju (SPS), ki opredeljuje okvir našega sodelovanja na vseh ključnih področjih reforme in je še naprej pravna podlaga naših odnosov. Odnosi so se dodatno okrepili novembra 2009, ko je kabinet ministrov Ukrajine sprejel pridružitveni načrt EU-Ukrajina, ki je bil dopolnjen leta 2011 (Svet za sodelovanje med EU in Ukrajino ga je potrdil junija 2013) in katerega cilj je priprava in olajšanje začetka veljavnosti novega pridružitvenega sporazuma, ki je bil dogovorjen v obdobju 2007-2011, parafiran v letu 2012 in bo predvidoma podpisan v bližnji prihodnosti.

Gospodarske vezi z EU so pomembne. EU sodi med najpomembnejše poslovne partnerice Ukrajine in predstavlja približno eno tretjino njene zunanje trgovine. Leta 2012 je vrednost ukrajinskega uvoza iz EU dosegla 23,8 milijarde EUR, vrednost njenega izvoza pa 14,6 milijarde EUR. Ukrajina je tudi zelo odvisna od EU na področju neposrednih tujih naložb in drugih finančnih tokov. V okviru pridružitvenega sporazuma je EU leta 2011 zaključila pogajanja z Ukrajino o vzpostavitvi poglobljenega in celovitega območja proste trgovine (DCFTA) s ciljem, da Ukrajini omogoči popoln dostop do enotnega trga EU. Komisija je 11. marca 2014 sprejela predlog Uredbe Sveta/Parlamenta EU o začasni odpravi carinskih obveznosti za ukrajinski izvoz v EU (COM 2014/166). Predlagani ukrepi, ki naj bi jih sozakonodajalca predvidoma sprejela v prihodnjih mesecih, se bodo začeli uporabljati takoj in bodo prenehali novembra 2014, ko se začne začasna uporaba DCFTA.

Makrofinančna pomoč EU bi dopolnjevala skupni znesek nepovratnih sredstev v višini 1,565 milijarde EUR, zbranih v okviru evropskega instrumenta sosedstva, sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo, instrumenta za prispevek k stabilnosti in miru ter proračunske postavke EU za skupno zunanjo in varnostno politiko. Makrofinančna pomoč EU bi podprla ukrajinske organe pri sprejetju ustreznega okvira za kratkoročno makroekonomsko politiko in strukturne reforme ter s tem povečala dodano vrednost celotne vključenosti EU in učinkovitost splošnega ukrepanja EU tudi prek drugih finančnih instrumentov.

Začetno obdobje tranzicije v Ukrajini bo zelo težko, ostaja tudi tveganje glede političnega in gospodarskega zloma. Hkrati pa se je nova vlada javno zavezala, da bo sprejela pomembne ukrepe v smeri političnih in gospodarskih reform s ciljem boja proti korupciji ter krepitve institucij in mehanizmov, vključno s pravno državo. Država načrtuje tudi program gospodarskih reform, ki naj bi zagotovil temelje za model vzdržne rasti.

Predlog za makrofinančno pomoč je skladen z zavezo EU, da podpre takojšnjo gospodarsko in politično tranzicijo Ukrajine. Skladen je tudi z načeli upravljanja uporabe instrumenta makrofinančne pomoči, vključno z njeno izjemno naravo, političnimi predpogoji, komplementarnostjo, pogojenostjo in finančno disciplino. Trenutni ukrep poteka v zelo posebnih okoliščinah izjemne nujnosti.

Komisija bo med trajanjem ukrepa makrofinančne pomoči še naprej spremljala in ocenjevala izpolnjevanje teh meril, kar vključuje oceno političnih predpogojev v tesnem sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Makrofinančna pomoč se dodeli kot sestavni del mednarodne podpore za gospodarsko stabilizacijo Ukrajine. Pri pripravi tega predloga za makrofinančno pomoč so se službe Komisije posvetovale z Mednarodnim denarnim skladom, ki je v postopku izvedbe obsežnega programa financiranja, ter drugimi večstranskimi in dvostranskimi posojilodajalci in donatorji. Komisija je bila tudi v rednih stikih z ukrajinskimi organi.

· Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Zaradi potrebe po hitrem postopku odobritve bo Komisija v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki operativno oceno kakovosti in zanesljivosti ukrajinskih javnofinančnih tokov in upravnih postopkov opravila aprila in maja 2014.

· Ocena učinka

Makrofinančna pomoč ter z njo povezano gospodarsko prilagajanje bosta pomagala preprečiti resno tveganje nesposobnosti Ukrajine za izpolnjevanje obveznosti in gospodarskega zloma z izpolnjevanjem potreb Ukrajine po kratkoročnem zunanjem financiranju, hkrati pa bosta podprla strateške ukrepe za izboljšanje plačilne bilance in fiskalnega položaja ter okrepila vzdržno rast. Načrtovano je, da bodo pogoji, povezani s programom, pomagali predvsem izboljšati učinkovitost in preglednost upravljanja javnih financ, spodbuditi fiskalne reforme za zmanjšanje subvencij javnim gospodarskim službam in drugih izdatkov, podpreti obstoječa prizadevanja za krepitev mreže socialne varnosti, okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja, okrepiti protikorupcijske ukrepe, ki bodo povečali prihodke, in olajšati sprejetje ukrepov za izboljšanje regulativnega okvira za trgovino in naložbe.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganih ukrepov

Evropska unija da Ukrajini na voljo makrofinančno pomoč v skupni višini največ 1 milijarde EUR, ki se zagotovi v obliki srednjeročnega posojila. Pomoč bo prispevala k pokrivanju preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju v letu 2014.

Pomoč bo na voljo v enem ali dveh obrokih in bo pogojena z zagotovitvijo aranžmaja MDS ter z izvajanjem posebnih ukrepov strukturnih reform v Ukrajini, ki bodo dogovorjeni med Komisijo v imenu EU in Ukrajino v memorandumu o soglasju. Priprava memoranduma o soglasju bo potekala v sodelovanju z MDS in Svetovno banko. Ob upoštevanju kritične potrebe po izvajanju odločne makroekonomske politike in ambicioznih reform v Ukrajini se novega programa ne zdi primerno izplačati brez posebnih pogojev. V tem okviru je najboljša možnost izplačilo pomoči v dveh obrokih, pri čemer bo prvi obrok pogojen z zagotovitvijo aranžmaja MDS, drugi obrok pa bo pogojen tudi z izpolnjevanjem dogovorjenih pogojev. Razmik med obrokoma bo najmanj tri mesece. Prvi obrok (verjetno 500 milijonov EUR) bo predvidoma izplačan junija 2014, drugi obrok pa jeseni istega leta. Če Komisija odloči, da bi bilo treba zaradi izjemno nujnih potreb po financiranju izplačilo pomoči opraviti v enem obroku, bo Komisija to izplačilo še vedno pogojevala s sprejetjem nekaterih ključnih predhodnih ukrepov.

Pri pripravi seznama pogojev ali predhodnih ukrepov za izplačilo pomoči bodo cilj Komisije strukturne reforme za izboljšanje splošnega makroekonomskega upravljanja in pogoji za vzdržno rast (na primer preglednost in učinkovitost upravljanja javnih financ, fiskalne reforme, upravljanje in nadzor finančnega sektorja, reforme za krepitev mreže socialne varnosti ter reforme za izboljšanje regulativnega okvira za trgovino in naložbe).

Pomoč bo upravljala Komisija. Uporabljajo se posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti, ki so v skladu s finančno uredbo.

Sklep, da se makrofinančna pomoč zagotovi v celoti v obliki posojil, je upravičen glede na raven razvoja Ukrajine (merjene z dohodkom na prebivalca države) in kazalnike zadolženosti. Je tudi v skladu s tem, kako Ukrajino obravnavata Svetovna banka in MDS. Ukrajina ni upravičena do ugodnega financiranja iz Mednarodnega združenja za razvoj (IDA) ali MDS.

· Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 213 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Glede na to, da v prvi polovici leta 2014 začetek izplačila predlagane pomoči ne bi bil možen in tako ne bi prispeval h kritju nujnih potreb Ukrajine po financiranju, če bi sklep sprejela Evropski parlament in Svet v skladu s členom 212 PDEU z rednim zakonodajnim postopkom, je upravičena uporaba člena 213 PDEU, ki predvideva sprejetje sklepa Sveta.  

· Načelo subsidiarnosti

Predlog ni v izključni pristojnosti EU. Načelo subsidiarnosti se uporablja, če ciljev ponovne vzpostavitve kratkoročne makroekonomske stabilnosti v Ukrajini ne morejo zadostno uresničiti države članice same in jih lažje uresniči Evropska unija. Glavni razlogi so proračunske omejitve na nacionalni ravni in potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost pomoči kar največja.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti: omejen je na minimum, ki je potreben za uresničitev ciljev kratkoročne makroekonomske stabilnosti s preprečitvijo tveganja potencialne nesposobnosti izpolnjevanja obveznosti, in ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen.

Glede na obseg potreb Ukrajine po zunanjem financiranju v letih 2014 in 2015 bo znesek pomoči ustrezal sorazmerno omejenemu del teh potreb. Glede na pomoč, ki so jo Ukrajini obljubili drugi dvostranski in večstranski donatorji in posojilodajalci, se ocenjuje, da je to ustrezna porazdelitev bremena za EU.

· Komplementarnost

Predlagana makrofinančna pomoč bo dopolnjevala pomoč, ki jo predvidevajo drugi večstranski in dvostranski donatorji v okviru ekonomskega programa, ki ga sponzorira MDS. Makrofinančna pomoč EU bi dopolnjevala tudi nepovratna sredstva in posojila EU, dodeljena v okviru rednih instrumentov sodelovanja EU (zlasti v okviru evropskega instrumenta sosedstva), in posojila Evropske investicijske banke.

· Izbira instrumentov

Projektna finančna ali tehnična pomoč ne bi bila primerna ali zadostna za doseganje teh makroekonomskih ciljev. Ključno dodano vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi predstavljala njena hitra izvedba, da se preprečijo neposredne ovire za zunanje financiranje Ukrajine, vendar bi pomagala tudi pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržne plačilne bilance in proračunskega položaja, ter ustreznega okvira za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč lahko s pomočjo pri vzpostavitvi ustreznega splošnega okvira za makroekonomsko in strukturno politiko poveča učinkovitost ukrepov, financiranih v Ukrajini na podlagi ostalih, ožje usmerjenih finančnih instrumentov EU.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Načrtovana pomoč bi se zagotovila v obliki posojila in bi se morala financirati z najetjem posojila, ki ga bo v imenu EU izvedla Komisija. Proračunske posledice pomoči bodo ustrezale rezervacijam v višini 9 % zneskov, izplačanih iz Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe EU, iz proračunske vrstice 01 03 06 („Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“). Ob predpostavki, da bo posojilo izplačano v letu 2014, in v skladu s pravili, ki urejajo mehanizem jamstvenega sklada, bodo rezervacije oblikovane v proračunu za leto 2016.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

· Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje določbo o prenehanju veljavnosti. Predlagana makrofinančna pomoč bi bila na voljo eno leto, ki se začne prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju, po potrebi z možnostjo podaljšanja.

2014/0104 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 213 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Ukrajino se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP) in vzhodnega partnerstva. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Unijo in Ukrajino je začel veljati 1. marca 1998. Dvostranski politični dialog in gospodarsko sodelovanje sta se dodatno razvijala v okviru pridružitvenega načrta EU-Ukrajina, sprejetega 23. novembra 2009. Novi pridružitveni sporazum, ki vključuje poglobljeno in celovito območje proste trgovine (DCFTA), je bil dogovorjen v obdobju 2007–2011 in parafiran leta 2012. Dne 21. novembra 2013 je kabinet ministrov Ukrajine sprejel sklep, da začasno ustavi priprave za podpis pridružitvenega sporazuma. Po odstopu vlade februarja 2014 je nova ukrajinska vlada izrazila pripravljenost za podpis pridružitvenega sporazuma v bližnji prihodnosti. Dne 6. marca 2014 je Evropski svet v svoji izjavi o Ukrajini razglasil svojo zavezo, da kmalu podpiše vsa politična poglavja iz pridružitvenega sporazuma in da enostransko sprejme ukrepe, ki bodo Ukrajini omogočili bistvene koristi od DCFTA. Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta za ta namen je Komisija sprejela 11. marca 2014.

(2)       Trenutna politična kriza zelo škodljivo vpliva na že tako negotovo gospodarsko in finančno stabilnost Ukrajine. Ukrajina se trenutno sooča z zelo šibkimi plačilnobilančnim in fiskalnim položajem, ki se naglo poslabšuje, gospodarstvo pa ponovno drsi v recesijo. Dejanska prekinitev pomoči Rusije iz naslova finančnega svežnja v višini 15 milijard USD in ukinitev nižjih cen plina, ki jo je Gazprom napovedal za obdobje od aprila 2014 naprej, bosta razmere še dodatno poslabšali. V teh razmerah se Ukrajina sooča z resnim tveganjem, da v bližnji prihodnosti ne bo mogla izpolnjevati svojih obveznosti.

(3)       Po odstopu vlade je parlament 22. oziroma 27. februarja 2014 imenoval novega začasnega predsednika in novo vlado. Čeprav je ustava iz leta 2004 ponovno uveljavljena in so predsedniške volitve napovedane za 25. maj 2014, pa Ukrajina ni mogla ponovno doseči politične stabilnosti, ker je Ruska federacija nedavno prekršila suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.

(4)       V tem okviru Ukrajina prosi za nujno finančno pomoč mednarodnih posojilodajalcev in donatorjev. Glede na to, da prvo hitro izplačilo makrofinančne pomoči Unije Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) v prvi polovici leta 2014 ne bi bilo možno in tako ne bi prispevalo h kritju nujnih finančnih potreb Ukrajine, če bi sklep sprejela Parlament in Svet v skladu s členom 212 PDEU z rednim zakonodajnim postopkom, je upravičena zagotovitev makrofinančne pomoči Unije na podlagi sklepa Sveta v skladu s členom 213 PDEU.

(5)       Nujnost pomoči se nanaša na takojšnjo potrebo Ukrajine po finančnih sredstvih, poleg tistih, ki jih bodo zagotovile druge mednarodne finančne institucije in drugi dvostranski donatorji, ter makrofinančne pomoči Unije, predvidene s Sklepom Sveta z dne 12. julija 2002 o dodatni makrofinančni pomoči Ukrajini (2002/639/ES)[4], in Sklepom št. 646/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini[5].

(6)       Trenutna kriza v Ukrajini opravičuje izjemno uporabo nujnega postopka v skladu s členom 213 PDEU. Sklep o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini ne posega v druge prihodnje programe makrofinančne pomoči.

(7)       Po odstopu vlade je Unija ob različnih priložnostih razglasila svojo zavezanost k podpori novi ukrajinski vladi pri stabilizaciji razmer in nadaljevanju izvajanja reform. Unija je razglasila tudi, da je pripravljena v celoti podpreti prizadevanja mednarodne skupnosti in mednarodnih finančnih institucij, zlasti MDS, v zvezi s svežnjem mednarodne pomoči za obravnavo nujnih potreb Ukrajine, ki temelji na jasni zavezanosti k reformam. Finančna podpora Unije Ukrajini je skladna s politiko Unije, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva.

(8)       Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne pomoči, namenjen obravnavi takojšnjih potreb upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje političnega programa, ki vsebuje takojšnje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe za strukturne reforme, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja.

(9)       Ukrajinski organi in Mednarodni denarni sklad (MDS) naj bi se kmalu dogovorili o gospodarskem programu, ki bo podprt s finančnim aranžmajem MDS.

(10)     Dne 5. marca 2014 je Evropska komisija glede na drastično poslabšanje plačilnobilančnega položaja v Ukrajini napovedala sveženj pomoči, ki vključuje predlagano makrofinančno pomoč. Ta sveženj je bil potrjen na izrednem zasedanju Evropskega sveta 6. marca. Sveženj vključuje finančno pomoč v višini 11 milijard EUR v obdobju 2014–2020, vključno z nepovratnimi sredstvi v skupni višini 1,565 milijarde EUR v istem obdobju, zagotovljenimi v okviru evropskega instrumenta sosedstva, sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo, instrumenta za prispevek k stabilnosti in miru ter proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko. Izplačilo makrofinančne pomoči Unije, predvideno s Sklepom Sveta z dne 12. julija 2002 o dodatni makrofinančni pomoči Ukrajini (2002/639/ES)[6] in Sklepom št. 646/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini[7], se lahko izvede takoj, ko bo vzpostavljen program MDS.

(11)     Ker je Ukrajina država, vključena v evropsko sosedsko politiko, je upravičena do makrofinančne pomoči Unije.

(12)     Glede na to, da bodo drastično povečane potrebe Ukrajine po zunanjem financiranju predvidoma precej višje od sredstev, ki jih bodo zagotovili MDS in druge večstranske institucije, se meni, da je nujna makrofinančna pomoč Unije, ki se bo zagotovila Ukrajini, v okviru trenutnih izrednih razmer ustrezen odziv na prošnjo Ukrajine za podporo pri finančni stabilizaciji. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnitvijo sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podprla gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Ukrajine.

(13)     Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena za podporo ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja zunanjega financiranja Ukrajine, s čimer bi podprla njen gospodarski in družbeni razvoj.

(14)     Znesek makrofinančne pomoči Unije temelji na predhodni oceni preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in finančna sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Ukrajini, in dodana vrednost splošnega ukrepanja Unije.

(15)     Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

(16)     Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(17)     Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Ukrajine vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, vzdržnim razvojem in zmanjševanjem revščine, ter tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(18)     Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali biti posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Ukrajini ter spodbujanje strukturnih reform, katerih cilj je podpiranje vzdržne rasti in fiskalne konsolidacije. Komisija bi morala redno spremljati izpolnjevanje pogojev in doseganje navedenih ciljev.

(19)     Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nepravilnostim, povezanih s pomočjo. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.

(20)     Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa.

(21)     Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(22)     Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(23)     Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[8] –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.         Unija da Ukrajini na voljo makrofinančno pomoč (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) v višini največ 1 milijarde EUR, da bi podprla gospodarsko stabilizacijo in reforme Ukrajine. Pomoč prispeva k pokrivanju nujnih plačilnobilančnih potreb Ukrajine, kot so opredeljene v gospodarskem programu vlade, ki ga podpira MDS.

2.         Celotni znesek makrofinančne pomoči Unije se Ukrajini zagotovi v obliki posojil. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da si v imenu Unije izposodi potrebna sredstva na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij in jih nato posodi Ukrajini. Rok zapadlosti posojil ne sme presegati 15 let.

3.         Izplačevanje makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS in Ukrajino, in v skladu z glavnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v pridružitvenem načrtu EU-Ukrajina, dogovorjenem v okviru evropske sosedske politike. Komisija Evropski parlament in Svet redno obvešča o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi na področju izplačil, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.

4.         Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje enega leta od prvega dne po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1). Obdobje razpoložljivosti se lahko podaljša s sklepom Sveta na predlog Komisije.

5.         Če se finančne potrebe Ukrajine v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči oziroma jo zamrzne ali prekine.

Člen 2

1.         Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Komisija spremlja izpolnjevanje tega pogoja skozi celotno obdobje izvajanja makrofinančne pomoči Unije. Ta člen se uporablja v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU[9].

Člen 3

1.         Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z ukrajinskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki naj veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izpolnjevanje teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Ukrajina ob podpori MDS.

2.         Namen teh pogojev je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Ukrajini, tudi v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju ukrepov politike se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

3.         Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga sklenejo Komisija in ukrajinske oblasti.

4.         Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike Ukrajine v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Pri tem tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.

Člen 4

1.         Komisija pod pogoji iz odstavka 3 da na voljo makrofinančno pomoč Unije v enem ali dveh obrokih posojila. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju.

2.         Za zneske makrofinančne pomoči Unije se po potrebi oblikujejo rezervacije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009[10].

3.         Komisija sklene, da bo izplačala obroke, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)        pogoj iz člena 2;

 (b)       stalni zadovoljivi dosežki pri izvajanju programa politik, ki vsebuje prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturne reforme, podprte z nepreventivnim kreditnim dogovorom z MDS. Izplačilo se dejansko začne takoj, ko je zagotovljen program MDS;

 (c)       izpolnitev pogojev ekonomske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju, v določenem časovnem okviru.

Če je predviden drugi obrok, se ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu prvega obroka.

4.         Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno zamrzne ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih Evropski parlament in Svet obvesti o razlogih za začasno ali trajno ukinitev.

5.         Makrofinančna pomoč Unije se izplača Nacionalni banki Ukrajine.

Člen 5

1.         Najemanje in dajanje posojil v povezavi z makrofinančno pomočjo Unije se izvedeta v eurih z istim datumom valute posla ter ne vključujeta Unije v spremembe rokov zapadlosti oziroma je ne izpostavljata tečajnemu ali obrestnemu tveganju ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.

2.         Če okoliščine to dopuščajo in če Ukrajina za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za vključitev klavzule o predčasnem odplačilu v posojilne pogoje, pri čemer mora ustrezna klavzula biti vključena tudi v pogoje posojil, ki jih najame Komisija.

3.         Če okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojila in če Ukrajina za to zaprosi, se lahko Komisija odloči za refinanciranje vseh ali dela prvotno najetih posojil ali prestrukturiranje ustreznih finančnih pogojev. Refinanciranje ali prestrukturiranje se izvede v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne vpliva na podaljšanje roka zapadlosti zadevnega posojila ali povečanje zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4.         Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Ukrajina.

5.         Komisija Evropski parlament in Svet obvešča o dogajanjih v zvezi z dejavnostmi iz odstavkov 2 in 3.

Člen 6

1.         Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta[11] in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012[12].

2.         Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.

3.         Memorandum o soglasju in sporazum o posojilu, ki se skleneta z ukrajinskimi organi, vsebujeta določbe o:

(a)        zagotovitvi, da Ukrajina redno preverja, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo nepravilno porabljenih sredstev, dodeljenih v skladu s tem sklepom;

(b)        zagotovitvi zaščite finančnih interesov Unije, zlasti določitvi posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti tem pojavom, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95[13], Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96[14] ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[15];

 (c)       izrecni pooblastitvi Komisije, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njenih predstavnikov, da izvajajo preglede, med drugim preglede in inšpekcije na kraju samem;

 (d)      izrecni pooblastitvi Komisije in Računskega sodišča, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

 (e)       zagotovitvi, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, če se ugotovi, da je Ukrajina v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.         Med izvajanjem makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami spremlja ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Ukrajine, ki so ustrezni za tako pomoč.

Člen 7

1.         Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.         Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

1.         Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, skupaj z oceno tega izvajanja. V poročilu:

 (a)       preuči napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

 (b)       oceni gospodarske razmere in napovedi za Ukrajino ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz člena 3(1);

 (c)       navede povezavo med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Ukrajine ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.

2.         Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja iz člena 1(4) predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 9

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1     Naslov predloga/pobude

              1.2     Zadevna področja politike v strukturi ABM/ABB

              1.3     Vrsta predloga/pobude

              1.4     Cilji

              1.5     Utemeljitev predloga/pobude

              1.6     Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7     Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1     Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2     Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3     Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1     Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2     Ocenjene posledice za odhodke

              3.3     Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Makrofinančna pomoč Republiki Ukrajini

1.2.        Zadevna področja politike v strukturi ABM/ABB[16]

Področje politike:      Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve

Dejavnost:     03 – Mednarodne gospodarske in finančne zadeve

1.3.        Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

„Spodbujanje blaginje zunaj meja EU“

Glavno področje dejavnosti, povezane z GD ECFIN, se nanaša na:

1. Spodbujanje izvajanja evropske sosedske politike s poglabljanjem ekonomske analize ter krepitvijo političnega dialoga in svetovanja glede gospodarskih vidikov akcijskih načrtov.

2. Razvijanje, spremljanje in izvajanje makrofinančne pomoči za partnerske tretje države v sodelovanju z zadevnimi mednarodnimi finančnimi institucijami.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št. 1: „Zagotavljanje makrofinančne pomoči tretjim državam pri reševanju njihovih plačilnobilančnih težav in za ponovno vzpostavitev vzdržnosti zunanjega zadolževanja“

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB: Mednarodni gospodarski in finančni odnosi, globalno upravljanje.

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Predlagano pomoč sestavlja posojilo EU v višini 1 milijarde EUR Ukrajini z namenom prispevati k bolj vzdržnemu plačilnobilančnemu položaju. Pomoč bo državi pomagala premagati gospodarske in socialne težave, ki so posledica nemirov doma in v regiji. Poleg tega bo pospešila strukturne reforme za povečanje vzdržne gospodarske rasti in izboljšanje upravljanja javnih financ.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Organi bodo morali redno poročati službam Komisije o nizu kazalnikov ter predložiti izčrpno poročilo o skladnosti z dogovorjenimi pogoji politike pred izplačilom pomoči.

Službe Komisije bodo še naprej spremljale upravljanje javnih financ, in sicer na podlagi operativne ocene finančnih tokov in upravnih postopkov, ki se bodo v okviru priprav za ta ukrep izvajali v Ukrajini. Delegacija EU v Ukrajini bo tudi zagotovila redno poročanje o zadevah, ki so povezane s spremljanjem pomoči. Službe Komisije bodo ohranile tesne stike z MDS in Svetovno banko, da bodo lahko uporabile izkušnje, pridobljene pri njunih tekočih dejavnostih v Ukrajini.

V predlogu sklepa je predvideno letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu, ki vsebuje oceno izvajanja zadevnega ukrepa. V dveh letih po izteku obdobja izvajanja pomoči bo izvedena neodvisna naknadna ocena pomoči.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Izplačila pomoči bodo odvisna od zadovoljivih rezultatov pri izvajanju prihodnjega finančnega aranžmaja med Ukrajino in MDS. Poleg tega se bo Komisija z ukrajinskimi organi dogovorila o posebnih pogojih politike, navedenih v memorandumu o soglasju.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

V okviru pomoči državi za premagovanje gospodarskega šoka, ki so ga povzročili nemiri v državi in regiji, bo predlagana makrofinančna pomoč prispevala k podpiranju makroekonomske stabilnosti in gospodarskih reform v državi. Ta pomoč dopolnjuje sredstva, zagotovljena s strani mednarodnih finančnih institucij, EU in drugih donatorjev, ter bo tako prispevala k splošni učinkovitosti svežnja finančne pomoči, o katerem se je dogovorila mednarodna skupnost donatorjev za odpravo posledic krize.

Predlagani program bo tudi okrepil zavezanost vlade reformam in njeno prizadevanje za tesnejše odnose z EU. Ta cilj bo med drugim dosežen tudi z ustreznimi pogoji za izplačilo pomoči. Širše gledano je ta program jasno sporočilo drugim državam v regiji, da je EU pripravljena podpreti države z gospodarskimi težavami, ki začenjajo politične reforme.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Od leta 2004 naprej je bilo skupno izvedenih petnajst naknadnih ocen makrofinančne pomoči. Sklep teh ocen je, da ukrepi makrofinančne pomoči prispevajo, čeprav včasih skromno in posredno, k izboljšanju plačilnobilančnega položaja, makroekonomski stabilnosti in uresničevanju strukturnih reform v državi prejemnici. Ukrepi makrofinančne pomoči so v večini primerov pozitivno vplivali na plačilno bilanco države upravičenke in prispevali k zmanjšanju njenih proračunskih omejitev. Povzročili so tudi nekoliko višjo gospodarsko rast.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti (zahteve, ki jih je treba izpolniti kratkoročno ali dolgoročno)

EU je eden največjih donatorjev Ukrajini. EU namerava dati na voljo največ 1,565 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev za obdobje 2014–2020 na podlagi svojih rednih programov sodelovanja v podporo ukrajinskemu programu političnih in gospodarskih reform.

Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila hitra izvedba, da se preprečijo neposredne ovire za zunanje financiranje Ukrajine, vendar bo pomagala tudi pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržnega plačilnobilančnega in proračunskega položaja, ter pri ustreznem okviru za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč ne zagotavlja redne finančne podpore in tudi ni namenjena podpori gospodarskega in družbenega razvoja držav prejemnic. Izvajanje makrofinančne pomoči se prekine, takoj ko je zunanji finančni položaj države spet vzdržen.

Makrofinančna pomoč bi tudi dopolnjevala ukrepe mednarodnih finančnih institucij, zlasti programa za prilagoditev in reforme, ki ga podpirajo MDS in posojila Svetovne banke za razvojno politiko.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančne posledice

X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda

– X  trajanje predloga/pobude: 1 leto od začetka veljavnosti memoranduma o soglasju, kot je določeno v členu 1(4) Sklepa

– X  finančne posledice med letoma 2014 in 2016

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[17]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Ta pomoč je makroekonomske narave in po svoji zasnovi skladna z gospodarskim programom, ki se izvaja s podporo MDS. Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi napredka pri izvajanju aranžmaja MDS in posebnih ukrepov reform, o katerih se je treba z ukrajinskimi organi dogovoriti v memorandumu o soglasju (glejte tudi točko 1.4.4).

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

S predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči so povezana fiduciarna tveganja, tveganja pri izvajanju politik in splošna politična tveganja.

Obstaja tveganje, da se makrofinančna pomoč, ki ni namenjena posebnim izdatkom, uporabi na goljufiv način. V splošnem je to tveganje povezano z dejavniki, kot so kakovost sistemov upravljanja v centralni banki in Ministrstvu za finance ter ustrezne zmogljivosti za notranjo in zunanjo revizijo.

Drugo ključno tveganje za delovanje izhaja iz ekonomske in politične negotovosti, zlasti zaradi neizzvane ruske kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Na domačem prizorišču je glavno tveganje nestabilnost v povezavi s težavami pri procesu političnih in gospodarskih reform. Socialno nezadovoljstvo, ki lahko privede do nemirov, lahko negativno vpliva na to, da bi se v celoti izvedli ukrepi za stabilizacijo in reforme, ki jih podpira mednarodna skupnost, vključno s predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči.

Poleg tega obstajajo tudi tveganja, ki izvirajo iz morebitnega poslabšanja evropskega in svetovnega gospodarskega okolja.

2.2.2.     Načrtovani načini kontrole

Zagotavljanje makrofinančne pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča.

2.2.3      Stroški in koristi kontrol ter verjetna stopnja neskladnosti

Osnovni stroški za Komisijo v zvezi z metodami preverjanja in nadzora ter stroški predhodne operativne ocene finančnih in upravnih tokov, izvedeni pred ukrepom, so opisani v preglednici 3.2.1. Poleg tega obstajajo stroški Evropskega računskega sodišča in morebitnega posredovanja OLAF. Operativna ocena ne prispeva le k oceni tveganja zlorabe sredstev, ampak kot dodatno korist zagotavlja tudi uporabne informacije o potrebnih reformah na področju upravljanja javnih financ. V zvezi s pričakovano stopnjo neskladnosti je tveganje neskladnosti (v obliki neodplačila dolga ali zlorabe sredstev) na podlagi izkušenj z instrumentom makrofinančne pomoči od njegove uvedbe ocenjeno kot nizko.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Za zmanjšanje tveganja goljufij bo sprejetih več ukrepov:

Prvič, predlagana pravna podlaga za makrofinančno pomoč Ukrajini vsebuje določbo o ukrepih za preprečevanje goljufij. Ti ukrepi bodo podrobneje opredeljeni v memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu, kjer bo predviden sklop določb o inšpekcijskih pregledih, preprečevanju goljufij, revizijah in izterjavi sredstev v primeru goljufije ali korupcije. Načrtuje se tudi, da bo za dodelitev pomoči treba izpolniti več posebnih pogojev politike, predvsem na področju upravljanja javnih financ, da bi se okrepile učinkovitost, preglednost in odgovornost.

Drugič, službe Komisije bodo s pomočjo uradno imenovanih zunanjih strokovnjakov izvedle operativno oceno finančnih tokov in upravnih postopkov pri Ministrstvu za finance in Nacionalni banki Ukrajine, da bi izpolnile zahteve finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Ta pregled bo določil, ali je okvir za smotrno finančno upravljanje makrofinančne pomoči v Ukrajini dovolj učinkovit, in bo zajemal področja, kot so vodstvena struktura in organizacija, upravljanje in kontroliranje sredstev, varnost sistemov IT, zmogljivosti za notranjo in zunanjo revizijo ter neodvisnost centralne banke. Glede na to oceno se lahko v dogovoru z nacionalnimi organi uvedejo posebni mehanizmi, ki jih za upravljanje sredstev uporabljajo upravičenci. Poleg tega bo pomoč izplačana na namenski račun Nacionalne banke Ukrajine.

Zagotavljanje pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi urada OLAF, in Evropskega računskega sodišča.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

01 03 02: Makrofinančna pomoč

01 03 06 – Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…..............................….] || dif./ nedif. ([18]) || držav Efte[19] || držav kandidatk[20] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

4 || 01 03 02 Makrofinančna pomoč || dif. || NE || NE || NE || NE

4 || 01 03 06 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada || dif. || NE || NE || NE || NE

01 03 06 – Jamstvo Evropske unije za posojila EU, najeta za makrofinančno pomoč tretjim državam: rezervacije za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe je treba oblikovati v skladu z uredbo o skladu, kakor je bila spremenjena. V skladu s to uredbo se posojila določijo na podlagi neporavnanega zneska ob koncu leta. Znesek oblikovanja rezervacij se izračuna na začetku leta „n“ kot razlika med ciljnim zneskom in neto vrednostjo sredstev sklada ob koncu leta „n - 1“. Ta znesek rezervacij se v letu „n“ vključi v osnutek proračuna za leto „n + 1“, dejansko pa se plača z eno transakcijo na začetku leta „n + 1“ iz postavke „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“ (proračunska vrstica 01 03 06). Na podlagi tega se 9 % (največ 90 milijonov EUR) dejansko plačanega zneska upošteva v ciljnem znesku ob koncu leta „n - 1“ za izračun oblikovanja rezervacij sklada.

Proračunski vpis („p.m.“) v proračunski vrstici, ki odraža proračunsko jamstvo za posojilo, bo aktiviran le v primeru dejanske uveljavitve jamstva. Uveljavitev proračunskega jamstva se ne pričakuje.

¨¨Zahtevane nove proračunske vrstice: ni relevantno.

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Razdelek večletnega finančnega okvira: || 4 || || || [Razdelek: EU kot globalni partner]

|| GD: <ECFIN> || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || SKUPAJ ||

|| Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || ||

|| Proračunska vrstica 01 03 06 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada || Obveznosti || (1a) || || || 90 || || 90 ||

|| Plačila || (2a) || || || 90 || || 90 ||

|| Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[21] (operativna ocena in naknadno vrednotenje) || || || || || ||

|| Proračunska vrstica 01 03 02 || Obveznosti || (3) || 0,1 || 0,2 || || || 0,30 ||

|| || Plačila || (3a) || 0,1 || 0,1 || 0,10 || || 0,30 ||

|| Odobritve za GD ECFIN SKUPAJ || Obveznosti || =1+1a +3 || 0,1 || 0,2 || 90 || || 90,3 ||

|| Plačila || =2+2a +3 || 0,1 || 0,1 || 90,1 || || 90,3 ||

|| Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || Obveznosti || (4) || 0,1 || 0,2 || 90 || || 90,3 ||

|| || Plačila || (5) || 0,1 || 0,1 || 90,1 || || 90,3 ||

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || Obveznosti || (4) || 0,1 || 0,2 || 90 || || 90,3 ||

Plačila || (5) || 0,1 || 0,1 || 90,1 || || 90,3 ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira, SKUPAJ || Obveznosti || =4+ 6 || 0,1 || 0,2 || 90 || || 90,3 ||

Plačila || =5+ 6 || 0,1 || 0,1 || 90,1 || || 90,3 ||

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

|| || || || || ||

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || SKUPAJ

Ÿ Človeški viri || 0,528 || 0,132 || 0,066 || || 0,726

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,028 || 0,012 || 0,004 || || 0,044

GD ECFIN SKUPAJ || Odobritve || 0,556 || 0,144 || 0,070 || || 0,770

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (Obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,556 || 0,144 || 0,070 || || 0,770

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || Obveznosti || 0,556 || 0,144 || 0,070 || || 0,770

Plačila || 0,556 || 0,144 || 0,70 || || 0,770

3.2.2      Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || || || || || ||

||

|| || || || || || || || || || || ||

POSAMEZNI CILJ št. 1[22] || || || || || || || || || || ||

|| || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || ||

|| Vrsta || Število || Stroški || Število || Stroški || Število || Stroški || Število || Stroški || Število || Stroški || Število skupaj || Stroški skupaj

Realizacija 1 || Operativna ocena || || || 1 || 0,1 || || || || || || || 1 || 0.1

- Realizacija 2 || Naknadno vrednotenje || || || || || 1 || 0,2 || || || || || 1 || 0.2

- Realizacija 3 || Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada || || || || || || || 1 || 90 || || || 1 || 90

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || 1 || 0,1 || 1 || 0,2 || 1 || 90 || || || 3 || 90,3

STROŠKI SKUPAJ || || || 1 || 0,1 || 1 || 0,2 || 1 || 90 || || || 3 || 90,3

3.2.3      Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1   Povzetek

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| [23] || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glejte točko 1.6) || SKUPAJ

RAZDELEK 5  večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

Človeški viri || || 0,528 || 0,132 || 0,066 || || || || || 0,726

Drugi upravni odhodki || || 0,028 || 0,012 || 0,004 || || || || || 0,044

Seštevek RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || 0,556 || 0,144 || 0,070 || || || || || 0,770

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[24] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

SKUPAJ || || 0.556 || 0.144 || 0.070 || || || || || 0.770

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2   Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) ||

01 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || || 4 || 1 || 0,5 || || || ||

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: FTE)[25]

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || || || || || || || ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || ||

XX 01 04 yy[26] || - na sedežu || || || || || || || ||

- na delegacijah || || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || ||

SKUPAJ || || 4 || 1 || 0,5 || || || ||

XX je zadevno področje politike ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Direktor Dir. D: Nadzoruje in vodi ukrep, sodeluje s Svetom in Parlamentom za sprejetje sklepa in odobritev memoranduma o soglasju (MoS), se pogaja z ukrajinskimi organi o memorandumu o soglasju, pregleduje poročila, vodi službene obiske in ocenjuje napredek pri izpolnjevanju pogojev. Vodja enote/namestnik vodje enote Dir. D: Pomaga direktorju pri vodenju ukrepa, sodeluje s Svetom in Parlamentom za sprejetje sklepa in odobritev memoranduma o soglasju, se pogaja z ukrajinskimi organi o memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu (skupaj z Dir. L), pregledovanju poročil in ocenjevanju napredka pri izpolnjevanju pogojev. Pisarniški ekonomisti, Sektor MFA (Dir. D): Pripravljajo sklepe in memorandum o soglasju, sodelujejo z organi in mednarodnimi finančnimi institucijami, vodijo preglede službenih obiskov, pripravljajo poročila služb Komisije in postopke Komisije, povezane z upravljanjem pomoči, sodelujejo z zunanjimi strokovnjaki v zvezi z izvedbo operativne ocene in naknadnega vrednotenja. Direktorat L (Enote L4, L5 in L6 pod nadzorom direktorja): Pripravljajo sporazum o posojilu (LFA), pogajajo se z ukrajinskimi organi, zagotovijo odobritev sporazuma pri pristojnih službah Komisije in podpise obeh strank. Spremljajo začetek veljavnosti sporazuma o posojilu. Pripravljajo sklepe Komisije o posojilnih transakcijah, spremljajo predložitve zahtevkov za sredstva, izbirajo banke, pripravljajo in izvajajo posojilne transakcije ter izplačilo finančnih sredstev Ukrajini. Izvajajo podporne dejavnosti urada, povezane s spremljanjem vračila posojil. Pripravljajo ustrezna poročila o teh dejavnostih.

Zunanje osebje || Ni relevantno

3.2.4      Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

3.2.5      Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3         Ocenjene posledice za prihodke

X       Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

[1]               UL L 209, 6.8.2002, str. 22–23

[2]               UL L 189, 22.7.2010, str. 28

[3]               UL C […], […], str.[…].

[4]               UL L 209, 6.8.2002, str. 22-23.

[5]               UL L 189, 22.7.2010, str. 28.

[6]               UL L 209, 6.8.2002, str. 22-23.

[7]               UL L 189, 22.7.2010, str. 28

[8]              Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[9]              Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

[10]             Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

[11]             Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

[12]             Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

[13]             Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

[14]             Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

[15]             Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999(UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

[16]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[17]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[18]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[19]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[20]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[21]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[22]             Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Posamezni cilji …“.

[23]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[24]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[25]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoten nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[26]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).