52014DC0689

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

NAPREDEK PRI DOSEGANJU KJOTSKEGA CILJA IN CILJA EU 2020

(zahtevano v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES)

Kazalo

1............ Povzetek. 3

2............ Napredek pri doseganju kjotskega cilja 2013–2020 in cilja strategije Evropa 2020. 5

2.1......... Drugo ciljno obdobje v okviru Kjotskega protokola. 5

2.2......... Cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2020. 5

2.2.1...... Napredek Unije. 5

2.2.2...... Napredek držav članic. 6

3............ Preseganje kjotskih ciljev v prvem ciljnem obdobju (2008–2012) 8

3.1......... EU-28. 8

3.2......... EU-15. 9

3.3......... Uspešnost na ravni držav članic. 10

4............ Trendi emisij toplogrednih plinov v EU.. 11

4.1......... Emisije toplogrednih plinov leta 2012 v primerjavi z letom 2011. 11

4.2......... Približevanje intenzivnosti emisij toplogrednih plinov in emisij na prebivalca. 12

4.3......... Naknadna ocena dejavnikov za zmanjšanje emisij CO2 13

4.4......... Vpliv letalskega prometa na globalno podnebje. 15

5............ Stanje izvajanja politike Unije o podnebnih spremembah. 15

5.1......... Zmanjšanje emisij 15

5.1.1...... Priprava okvira podnebne in energetske politike do leta 2030. 15

5.1.2...... Sistem EU za trgovanje z emisijami 16

5.1.3...... Druge politike in ukrepi 17

5.2......... Prilagajanje podnebnim spremembam.. 17

5.3......... Finančna sredstva za podnebne ukrepe. 18

5.3.1...... Prihodki od dražb. 18

5.3.2...... Vključevanje podnebnih politik v proračun EU.. 20

6............ Stanje v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah za članstvo v Uniji 21

6.1......... Države kandidatke za članstvo v EU (Albanija, Islandija, Turčija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija) 21

6.2......... Potencialne države kandidatke za članstvo v EU (Bosna in Hercegovina ter Kosovo) 21

1.           Povzetek

Na dobri poti, da se kjotski cilji presežejo

Emisije so leta 2012 dosegle najnižje ravni od leta 1990. Skupne emisije toplogrednih plinov v EU[1] (brez emisij mednarodnega letalstva in rabe zemljišč ter spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: LULUCF)) so bile za 19,2 % manjše od ravni leta 1990 in za 21,6 % manjše od ravni v kjotskih izhodiščnih letih. Glede na predhodne ocene so se leta 2013 skupne emisije dodatno zmanjšale za 1,8 %.

V prvem ciljnem obdobju (2008–2012) so države članice EU-28 presegle svoje cilje za skupaj 4,2 milijarde ton ekvivalenta CO2.

Glede na napovedi držav članic bodo skupne emisije (razen emisij LULUCF in mednarodnega letalstva) v drugem ciljnem obdobju (2013–2020) v povprečju predvidoma za 23 % manjše od ravni v izhodiščnih letih. EU je torej na začrtani poti, da doseže kjotski cilj za drugo ciljno obdobje, pri čemer je možno, da ga bo presegla za 1,4 milijarde ton ekvivalenta CO2.

Morebitno skupno kumulativno preseganje cilja za obdobje 2008–2020 je ocenjeno na približno 5,6 milijarde ton ekvivalenta CO2. Ta vrednost je večja od skupnih emisij EU leta 2012.

Slika 1: Skupno preseganje v prvem ciljnem obdobju (2008–2012) Kjotskega protokola in predvideno preseganje v drugem ciljnem obdobju (2013–2020) (v EU-28)

Vir: Evropska komisija, Evropska agencija za okolje

Na začrtani poti za dosego cilja Evropa 2020 v zvezi z emisijami toplogrednih plinov

Skupne emisije EU v okviru svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo (razen emisij LULUCF in vključno z emisijami mednarodnega letalstva) so bile že leta 2012 za 18 % manjše od ravni leta 1990 in bodo leta 2013 po ocenah približno za 19 % manjše od ravni leta 1990.

Glede na projekcije, ki so jih države članice zagotovile na podlagi sedanjih ukrepov, bodo emisije leta 2020 za 21 % manjše kot leta 1990.[2]EU je torej na začrtani poti, da v okviru svojih meja doseže cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Vendar mora 13 držav članic še uvesti dodatne politike in ukrepe za dosego cilja zmanjšanja nacionalnih emisij do leta 2020 v sektorjih, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami. Poleg tega so predhodne ocene emisij[3] v Nemčiji, Luksemburgu[4] in na Poljskem za leto 2013 višje od njihovih ciljev za leto 2013, zastavljenih v skladu z odločbo o delitvi prizadevanj.

Uspešno ločevanje gospodarske dejavnosti in emisij toplogrednih plinov

V obdobju 1990–2012 se je seštevek bruto domačega proizvoda EU povečal za 45 %, skupne emisije toplogrednih plinov (razen emisij LULUCF in mednarodnega letalstva) pa so se zmanjšale za 19 %. Posledično se je intenzivnost emisij toplogrednih plinov v EU med letoma 1990 in 2012 zmanjšala skoraj za polovico. Ločevanje je bilo značilno za vse države članice.

Slika 2: Dejanski razvoj BDP, emisije toplogrednih plinov in intenzivnost emisij (tj. razmerje med emisijami toplogrednih plinov in BDP) (indeks 1990 = 100)

Vir: Evropska agencija za okolje, GD za gospodarske in finančne zadeve (zbirka podatkov Ameco), Eurostat

K ugotovljenemu zmanjšanju emisij EU od leta 2005 so pomembno prispevale strukturne politike, ki se izvajajo na podnebno-energetskem področju.[5] Gospodarska kriza je prispevala k manj kot polovici zmanjšanja emisij, ugotovljenega v obdobju med letoma 2008 in 2012.

2.           Napredek pri doseganju kjotskega cilja 2013–2020 in cilja strategije Evropa 2020

2.1.        Drugo ciljno obdobje v okviru Kjotskega protokola

EU, njenih 28 držav članic in Islandija so se za drugo ciljno obdobje zavezale, da bodo v obdobju 2013–2020 povprečne letne emisije skupaj zmanjšale za 20 % v primerjavi z izhodiščnim letom.

Glede na projekcije držav članic na podlagi sedanjih ukrepov (brez emisij LULUCF in kjotskih mehanizmov) bodo skupne emisije, razen emisij LULUCF in mednarodnega letalstva, leta 2020 predvidoma za 22 % manjše kot leta 1990 in za 25 % manjše kot v izhodiščnem letu.

V zvezi z emisijami LULUCF bi lahko glede na predhodne projekcije celotna EU imela koristi od majhnega neto ponorja. Vendar bi se to med državami članicami razlikovalo. Poleg tega so še vedno mogoče spremembe med postopkom tehničnega pregleda referenčnih ravni gospodarjenja z gozdovi.

2.2.        Cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2020

2.2.1.     Napredek Unije

V svežnju ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, sprejetem leta 2009, je za Unijo določen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020 v primerjavi z letom 1990[6], kar je enakovredno 14-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi z letom 2005. V skladu z odločbo o delitvi prizadevanj so bila prizadevanja razdeljena med sektorje, vključene v sistem trgovanja z emisijami, in sektorje, ki v ta sistem niso vključeni. Sistem trgovanja z emisijami zagotavlja zgornjo mejo za celotno EU, odločba o delitvi prizadevanj pa določa letne dodelitve emisij v posameznih državah članicah za sektor, ki ni vključen v sistem trgovanja z emisijami.

Glede na posodobljene projekcije držav članic[7] na podlagi sedanjih ukrepov (vključno z mednarodnim letalstvom) bodo emisije leta 2020 predvidoma za 21 % manjše kot leta 1990 (vključno s sektorji, vključenimi v sistem trgovanja z emisijami, in sektorji, ki v ta sistem niso vključeni). Celotna EU je trenutno na začrtani poti za dosego cilja EU 2020.

2.2.2.     Napredek držav članic

V trinajstih državah članicah bodo v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, potrebna dodatna prizadevanja za doseganje ciljev za leto 2020 na nacionalni ravni, za 15 držav članic pa se že pričakuje, da bodo te obveznosti izpolnile z veljavnimi politikami in ukrepi (glej sliko 3).

Poleg tega so bile emisije za sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, v Nemčiji, Luksemburgu in na Poljskem glede na približne podatke o emisijah za leto 2013[8] večje od ustreznih ciljev za leto 2013, določenih v skladu z odločbo o delitvi prizadevanj[9], in sicer za 0,7, 1,1 oziroma 2,4 odstotne točke ustreznih emisij v izhodiščnem letu v skladu z odločbo o delitvi prizadevanj.[10] Ta analiza še ne upošteva uporabe prožnosti iz odločbe o delitvi prizadevanj, kot je na primer uporaba mednarodnih dobropisov iz projektov ali prenosov neuporabljenih pravic do emisij med državami članicami.

Slika 3: Odstopanje med predvidenimi emisijami za leto 2020 in cilji za sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami (kot odstotni delež emisij v izhodiščnem letu 2005), ter odstopanje med emisijami v letu 2013 in ciljem za sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, za leto 2013. Negativne in pozitivne vrednosti označujejo preseganje oziroma nedoseganje ciljev

Opomba: Predstavljeni odstotni deleži so v skladu z odstotnimi točkami emisij v izhodiščnem letu v skladu z odločbo o delitvi prizadevanj. Te emisije v izhodiščnem letu so za posamezne države članice opredeljene tako, da so v skladu z relativnimi in absolutnimi cilji odločbe o delitvi prizadevanj za leto 2020.

Vir: Evropska agencija za okolje, Evropska komisija na podlagi projekcij držav članic

Komisija je v okviru evropskega semestra leta 2014 opravila posebno analizo na podlagi najnovejših projekcij s sedanjimi ukrepi, ki so jih predložile države članice:

· emisije toplogrednih plinov v Luksemburgu bodo nacionalni cilj predvidoma presegle za 23 odstotnih točk. Precejšnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi se lahko doseglo s povišanjem davkov na motorno gorivo in razvojem javnega prevoza. Hkrati bi se zagotovila hitrejša rast in vzporedne koristi za podnebno politiko, kot je zmanjšanje prometnih zastojev, kar vključuje visoke stroške;

· emisije toplogrednih plinov na Irskem bodo cilj predvidoma presegle za 17 odstotnih točk zaradi velikega povečanja emisij v prometu in kmetijstvu. Vendar Irska trenutno pripravlja več pobud za zmanjšanje emisij v okviru zakona o nizkoogljičnem razvoju;

· emisije v Belgiji bodo cilj predvidoma zgrešile za 11 odstotnih točk. Analiza je izpostavila potrebo po jasni razdelitvi nalog med organi oblasti. Poleg tega je treba zmanjšanje emisij v prometu združiti z zmanjšanjem prometnih zastojev;

· tudi pet drugih držav članic (ES, AT, FI, BG, IT) bo svoj cilj predvidoma zgrešilo za tri odstotne točke ali več.

Sprejeta so bila tudi druga priporočila za posamezne države v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Svet je več državam članicam (BE, CZ, FR, HU, IE, IT, LT, LV, ES) priporočil, naj davčno obremenitev s področja dela prenesejo na davke, ki manj izkrivljajo rast, vključno z okoljskimi davki. EE je priporočil, naj okrepi okoljske spodbude za prispevanje k manj potratni mobilnosti. Poleg tega je Svet BG, CZ, EE, HU, LT, LV, PL in RO priporočil, naj si prizadevajo za izboljšanje energetske učinkovitosti.

MT je priporočil nadaljnji razvoj proizvodnje energije iz obnovljivih virov. DE je leta 2013 reformirala svojo podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Svet ji je priporočil, naj spremlja učinke te reforme. Združeno kraljestvo je pripravilo reformo trga z električno energijo, da bi posodobilo njegovo proizvodno zmogljivost, tudi v sektorju obnovljivih virov energije. Svet mu je priporočil, naj poveča predvidljivost postopkov načrtovanja in zagotovi jasnost obveznosti financiranja.

3.           Preseganje kjotskih ciljev v prvem ciljnem obdobju (2008–2012)

Končna ocena skladnosti EU in držav članic v prvem ciljnem obdobju kjotskega protokola bo izvedena po pregledu evidenc za leto 2014, ki vključujejo podatke o emisijah do leta 2012, v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja in po dodatnem obdobju prilagoditve. EU in države članice bodo lahko kjotske mehanizme uporabljale do konca postopka ocene skladnosti.

3.1.        EU-28

V prvem ciljnem obdobju so bile skupne emisije v EU-28 precej manjše od zadevnih ciljev:

· v obdobju 2008–2012 so bile letne emisije (brez emisij LULUCF) povprečno za 18,9 % manjše od ravni v izhodiščnem letu (preseganje za 3,21 milijarde ton ekvivalenta CO2 v primerjavi z zadevnimi cilji);

· ob upoštevanju ponorov ogljika zaradi emisij LULUCF se emisije zmanjšajo še za 1,3 % (0,38 milijarde ton ekvivalenta CO2);

· veliko držav članic prodaja mednarodne dobropise v okviru kjotskih mehanizmov. Skupna pričakovana prodaja teh mednarodnih dobropisov zajema 1,6 % emisij v izhodiščnem letu (–0,47 milijarde ton ekvivalenta CO2);

· podjetja, ki delujejo v EU, del svojih emisij izravnajo z mednarodnimi dobropisi v okviru kjotskih mehanizmov (CER in ERU), kar zajema dodatne 3,6 % emisij v izhodiščnem letu (1,03 milijarde ton ekvivalenta CO2).

Ob upoštevanju vseh navedenih komponent je skupno preseganje v zadevnem obdobju za celotno EU-28 ocenjeno na 4,2 milijarde ton ekvivalenta CO2, kar pomeni povprečno zmanjšanje za 22,1 % v primerjavi z ravnmi v izhodiščnem letu (glej sliko 1 v povzetku).

3.2.        EU-15

V prvem ciljnem obdobju so bile skupne emisije v EU-15 precej manjše od zadevnega cilja (povprečno zmanjšanje za 8 % v obdobju 2008–2012 v primerjavi z izhodiščnim letom):

· v obdobju 2008–2012 so bile letne emisije (brez emisij LULUCF) povprečno za 11,8 % manjše od ravni v izhodiščnem letu (preseganje za 0,8 milijarde ton ekvivalenta CO2 v prvem ciljnem obdobju);

· ob upoštevanju ponorov ogljika zaradi emisij LULUCF se emisije zmanjšajo še za 1,4 % (0,3 milijarde ton ekvivalenta CO2);

· glede na načrte vlad glede uporabe kjotskih mehanizmov je mogoče pričakovati dodatno zmanjšanje emisij za 1,5 % (0,3 milijarde ton ekvivalenta CO2). Vendar lahko države članice zaradi upada gospodarske rasti prilagodijo svoje načrte glede uporabe kjotskih mehanizmov v skladu z najnovejšimi sporočenimi informacijami;

· če upravljavci sistema za trgovanje z emisijami uporabljajo mednarodne dobropise, se doseže dodatno zmanjšanje emisij za 3,8 % (skupaj 0,8 milijarde ton ekvivalenta CO2).

Tako je EU-15 v prvem ciljnem obdobju zmanjšala svoje emisije za 18,5 %, kar pomeni skupno zmanjšanje za 2,2 milijarde ton ekvivalenta CO2. Zmanjšanje emisij v EU-15 je torej več kot dvakrat preseglo cilj za prvo ciljno obdobje (glej sliko 4).

Slika 4: Skupno preseganje v prvem ciljnem obdobju (2008–2012) (v EU-15)

Vir: Evropska agencija za okolje, Evropska komisija

3.3.        Uspešnost na ravni držav članic

EU-15

Napredek pri doseganju zadevnih kjotskih ciljev držav članic se lahko ovrednoti na podlagi ocene uspešnosti sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami.

Kot je razvidno s slike 5, je sedem držav članic (AT, BE, DK, ES, IT, LU, NL) uporabilo ali bo moralo uporabiti mednarodne dobropise v okviru kjotskih mehanizmov. Glede na svoje zadnje poročanje bo morala Italija pred koncem obdobja prilagoditve kupiti dodatne mednarodne dobropise.

EU-11

Enajst drugih držav članic[11] ima v prvem ciljnem obdobju kjotskega protokola individualne cilje. Vse bodo svoje cilje presegle že samo z domačimi ukrepi za zmanjšanje emisij (tj. brez upoštevanja emisij LULUCF in uporabe kjotskih mehanizmov), pri čemer bodo nekatere dosegle zelo veliko preseganje. Veliko jih je že prodalo del svojih neporabljenih enot dodeljene količine. Romunija, Češka in Poljska so največje prodajalke enot dodeljene količine, pri čemer so drugim strankam prodale 318, 125 oziroma 120 milijonov ton ekvivalenta CO2.

Slika 5: Relativna odstopanja med emisijami toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, v prvem ciljnem obdobju, in ustreznimi kjotskimi cilji za obdobje 2008–2012 (vključno z LULUCF) ob upoštevanju in brez upoštevanja uporabe kjotskih mehanizmov

Vir: Evropska agencija za okolje, Evropska komisija

4.           Trendi emisij toplogrednih plinov v EU

4.1.        Emisije toplogrednih plinov leta 2012 v primerjavi z letom 2011

Leta 2012 so se skupne emisije EU v primerjavi z letom 2011 zmanjšale še za 1,3 %. Emisije so se najbolj zmanjšale v prometnem in industrijskem sektorju (–3,6 % v obeh sektorjih). V sektorju proizvodnje električne energije pa so se emisije povečale za 0,8 %, čeprav se je delež energije iz obnovljivih virov v skupni proizvodnji električne energije leta 2012 povečal z 21,5 % na 23,1 %. Razlog za to je povečanje proizvodnje električne energije iz trdnih goriv (premoga in lignita) zaradi sorazmerno nižje cene premoga v primerjavi s plinom. Spremembe emisij v primerjavi s prejšnjim letom se gibljejo med +3,7 % na Malti in –8,8 % na Finskem. Emisije so se povečale v štirih državah članicah (na Malti, v Nemčiji (+1,1 %), na Irskem (+1,4 %) in v Združenem kraljestvu (+3,2 %).

4.2.        Približevanje intenzivnosti emisij toplogrednih plinov in emisij na prebivalca

V vseh državah članicah se je zmanjšala intenzivnost emisij toplogrednih plinov, pri čemer se povprečna letna stopnja zmanjšanja giblje med 0,9 % in 5,1 %. To je povzročilo približevanje uspešnosti med državami članicami (slika 6).

Slika 6: Intenzivnost emisij toplogrednih plinov v EU-28 v letih 2012 in 1990. Odstotki izražajo povprečno letno zmanjšanje

Vir: Komisija, Evropska agencija za okolje

V vseh državah članicah, razen Cipra, Malte in Portugalske, se emisije na prebivalca od leta 1990 zmanjšujejo in približujejo.

Slika 7: Emisije toplogrednih plinov na prebivalca v EU v letih 2012 in 1990. Odstotki izražajo povprečno letno zmanjšanje

Vir: Komisija, Evropska agencija za okolje

4.3.        Naknadna ocena dejavnikov za zmanjšanje emisij CO2

Evropska agencija za okolje je izvedla analizo glavnih dejavnikov, ki so prispevali k zmanjšanju emisij v obdobju 2005–2012.[12] Ta analiza zagotavlja količinsko opredelitev učinka dejavnikov razgradnje, ki vplivajo na emisije CO2, predvsem z vidika (i) prebivalstva, (ii) BDP na prebivalca, (iii) intenzivnosti primarne rabe energije[13] in (iv) intenzivnosti ogljika v primarni rabi energije[14]. Ocena, ki temelji na analizi razgradnje, vključuje emisije CO2 iz izgorevanja fosilnih goriv, ki zajemajo približno 80 % skupnih emisij toplogrednih plinov.

Kot povzema slika 8, so se emisije CO2 iz fosilnih goriv v obdobju 2005–2008 zmanjšale za 3,3 %, v obdobju 2008–2012 pa za 9,2 %. To je mogoče pripisati trem glavnim dejavnikom:

(1) intenzivnost primarne rabe energije v gospodarstvu EU se je močno zmanjšala, tudi z izboljšavami energetske učinkovitosti, kar je prispevalo k velikemu zmanjšanju emisij v zadevnih obdobjih;

(2) intenzivnost ogljika v primarni rabi energije se je zmanjšala zaradi razvoja proizvodnje energije iz obnovljivih virov (proizvodnja jedrske energije se od leta 2005 zmanjšuje), kar je prav tako prispevalo k zmanjšanju emisij v obeh obdobjih;

(3) učinek rasti se je v zadevnih obdobjih razlikoval. Med letoma 2005 in 2008 se je BDP povečal in tako ublažil zmanjšanje emisij, h kateremu so prispevali drugi dejavniki. V obdobju 2008–2012 pa se je BDP zmanjšal in tako okrepil zmanjšanje emisij na podlagi dejavnikov, ki ne vključujejo gospodarske recesije.

Slika 8: Celotna razčlenitev sprememb skupnih emisij CO2 iz izgorevanja fosilnih goriv v EU v obdobjih 2005–2008 in 2008–2012

Vir: Evropska agencija za okolje

Ta analiza, ki jo je izvedla Evropska agencija za okolje, in analiza na podlagi nasprotnih dejstev, ki jo je izvedla Komisija in je opisana v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije, kažeta, da je gospodarska kriza[15] prispevala k manj kot polovici zmanjšanja emisij, ugotovljenega v obdobju 2008–2012.

4.4.        Vpliv letalskega prometa na globalno podnebje

Emisije toplogrednih plinov zaradi domačega letalskega prometa se v 28 državah članicah od leta 2000 zmanjšujejo in so leta 2012 znašale malo več kot 16 milijonov ton ekvivalenta CO2. Nasprotno so se mednarodne emisije (samo emisije CO2), sporočene UNFCCC, povečale in leta 2012 dosegle skoraj 135 milijonov ton ekvivalenta CO2 (v primerjavi s skoraj 70 milijoni ton ekvivalenta CO2 leta 1990). Skupne sporočene emisije iz letalskega prometa zajemajo 3,22 % skupnih emisij EU, sporočenih leta 2012.

K podnebnim spremembam prispevajo tudi emisije dušikovih oksidov (NOx), aerosoli in njihove predhodne sestavine (saje in sulfat) ter povečana oblačnost v obliki dolgotrajnih linearnih kondenzacijskih sledi in z letali povzročenih cirusnih oblakov.

V zadnjih letih so bila vložena prizadevanja v zagotovitev količinskih ocen vplivov dejavnikov, ki ne vključujejo CO2, na podnebne spremembe, kljub pomanjkanju podatkov o opazovanjih vplivov, kot so kondenzacijske sledi in z letali povzročeni cirusni oblaki. Študija, ki je bila delno financirana v okviru integriranega projekta QUANTIFY šestega okvirnega programa EU[16], si je na primer prizadevala oceniti splošne vplive letalskega prometa. Na podlagi študije je bilo ugotovljeno, da je letalski promet leta 2005 zajemal 3,5-odstotni delež skupnega antropogenega pospeševanja rasti, kar ne vključuje oblačnosti, ki jo povzročajo letala, oziroma 4,9-odstotni delež, vključno z oblačnostjo, ki jo povzročajo letala.

V okviru raziskovalnega projekta REACT4C[17], ki je potekal v obdobju 2010–2014, se je kot način zmanjšanja atmosferskega učinka letalskega prometa raziskovala možnost letalskih poti s čim manjšimi negativnimi vplivi na podnebje. Glede na rezultate te znanstvene raziskave je mogoče že samo z majhnimi spremembami letalskih poti doseči 25-odstotno zmanjšanje vplivov na podnebje, pri čemer bi se ekonomski stroški povečali za manj kot 0,5 % operativnih stroškov.

5.           Stanje izvajanja politike Unije o podnebnih spremembah

5.1.        Zmanjšanje emisij

5.1.1.     Priprava okvira podnebne in energetske politike do leta 2030

Evropska komisija je januarja 2014 pripravila okvir politike in v njem določila podnebno in energetsko politiko po letu 2020.[18] Ta okvir je bil dopolnjen s sporočilom o energetski učinkovitosti iz julija 2014[19]. Določa naslednje ključne elemente:

· zavezujoč nacionalni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, ki se bo dosegel z 2,2-odstotnim letnim zniževanjem zgornje meje emisij v sektorjih, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami EU, po letu 2020 in zmanjšanjem emisij v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, ki bo pravično porazdeljeno med državami članicami v obliki zavezujočih nacionalnih ciljev;

· cilj na ravni EU, v okviru katerega naj bi se v EU do leta 2030 uporabljalo najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Ta obveznost bo izpolnjena na podlagi jasnih obveznosti, ki jih bodo določile države članice, ob podpori okrepljenih mehanizmov in kazalnikov izvajanja na ravni EU;

· cilj 30-odstotne energetske učinkovitosti do leta 2030

· in nov sistem upravljanja na podlagi nacionalnih načrtov za konkurenčno, varno in trajnostno energijo.

V odziv na sedanje geopolitične razmere in odvisnost EU od uvoza je Komisija sprejela tudi sporočilo, v katerem je predlagala novo evropsko strategijo za energetsko varnost[20], ki je tesno povezana z okvirom podnebne in energetske politike do leta 2030. Glavne točke te strategije vključujejo raznovrstnost uvoza energije, posodobitev energetske infrastrukture, dokončanje notranjega trga EU za energijo in varčevanje z energijo.

Na Evropskem svetu oktobra 2014 je bil dosežen dogovor[21] o okviru podnebne in energetske politike za leto 2030, ki temelji na predlogu Komisije.

5.1.2.     Sistem EU za trgovanje z emisijami

Delo v okviru izvajanja je omogočilo uspešen začetek tretje faze v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (za obdobje 2013–2020). Kar zadeva področje uporabe, sistem trgovanja z emisijami poleg emisij CO2 iz večine industrijskih naprav vključuje dušikov oksid (N20) iz proizvodnje dušikove kisline in drugih kislin ter perfluorirane spojine iz proizvodnje aluminija.

V tretji fazi sistema EU za trgovanje z emisijami ni več določena individualna zgornja meja za posamezne države članice, temveč enotna zgornja meja za EU, Islandijo, Lihtenštajn in Norveško. Od leta 2013 je bilo na dražbi prodanih približno 43 % (razen NER 300[22]) pravic do emisij in pričakovati je, da se bo ta delež sčasoma še povečal.

Od leta 2009 je na trgu ogljika na voljo čedalje večji presežek pravic in mednarodnih dobropisov, zaradi česar se je cena ogljika znižala. Da bi odpravila to neravnovesje, je Komisija predlagala, da se prodaja 900 milijonov pravic na dražbi v prvih letih tretje faze sistema EU za trgovanje z emisijami preloži (odloži) na konec obdobja trgovanja. Odložitev je bila sprejeta 25. februarja 2014 s spremembo uredbe o dražbi pravic.

Poleg tega je Komisija 22. januarja 2014 sprejela zakonodajni predlog o vzpostavitvi rezerve za stabilnost trga na začetku četrtega obdobja trgovanja leta 2021. Predlagana rezerva bo dopolnjevala veljavna pravila. V rezervo za stabilnost trga se vključijo pravice do emisij – tj. odštejejo se od prihodnjih količin za prodajo na dražbi – glede na „skupno število pravic v obtoku“. Pretok pravic v rezervo in iz nje bi potekal na podlagi samodejnega postopka, ki bi v celoti temeljil na pravilih.

V letalskem sektorju se je skupščina Mednarodne organizacije civilnega letalstva jeseni 2013 dogovorila o sprejetju dokončne agende, na podlagi katere je bil sprejet globalni sporazum za obravnavanje emisij iz letalskega prometa. Do morebitnega sprejetja mednarodnih pravil sta Svet in Evropski parlament marca 2014 omejila področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami na lete v okviru Evropskega gospodarskega prostora za obdobje 2013–2016.

5.1.3.     Druge politike in ukrepi

Komisija je sprejela sporočilo[23], ki določa strategijo za postopno vključevanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa v politiko EU za zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov v EU. Kot prvi ukrep v okviru izvajanja te strategije je Komisija predlagala uredbo, s katero bi se vzpostavil sistem za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij CO2 velikih ladij po vsej EU, ki bi začel delovati leta 2018. Osnutek uredbe je v postopku obravnave v Parlamentu in Svetu.

Izvajanje zakonodaje o določitvi ciljev za emisije CO2 iz osebnih avtomobilov[24] do leta 2021 in iz lahkih gospodarskih vozil[25] do leta 2020 je končano. Komisija je sprejela šest ekoloških inovacij za zmanjšanje emisij CO2.

Sprejeta je bila nova zakonodaja[26] o fluoriranih toplogrednih plinih, uporabljati pa se bo začela 1. januarja 2015. S to zakonodajo se bodo emisije fluoriranih toplogrednih plinov v obdobju 2015–2030 zmanjšale za dve tretjini, kar bo v primerjavi z običajnim scenarijem predvidoma omogočilo skupne kumulativne prihranke v višini 1,5 milijarde ton ekvivalenta CO2 do leta 2030 in pet milijard ton ekvivalenta CO2 do leta 2050.

Za ublažitev posrednih vplivov emisij spremembe rabe zemljišč zaradi proizvodnje biogoriva je Komisija predlagala več sprememb direktiv o obnovljivi energiji in kakovosti goriva (predlog o posredni spremembi rabe zemljišč). Predlagano besedilo je trenutno v obravnavi v evropskih institucijah.

Države članice so začele poročati v skladu z zakonodajo, sprejeto v letu 2013[27], o svojih sedanjih in prihodnjih ukrepih za LULUCF, s katerimi bodo omejile ali zmanjšale emisije ter ohranile ali povečale odvzeme v navedenem sektorju.

V oddelku 3 priloženega delovnega dokumenta služb Komisije je na voljo seznam nedavno sprejetih pravnih aktov.

5.2.        Prilagajanje podnebnim spremembam

Komisija je 16. aprila 2013 sprejela strategijo EU o prilagajanju podnebnim spremembam, katere cilj je prispevati k boljši odpornosti Evrope na podnebne spremembe. Osredotočena je na tri glavne cilje, ki zadevajo naslednje dejavnosti:

· spodbujanje ukrepov držav članic: Komisija spodbuja države članice, naj sprejmejo celovite prilagoditvene strategije, in pripravlja preglednico pripravljenosti na prilagoditev. Marca 2014 je uvedla pobudo Konvencije županov, da bi spodbudila mesta k sprejetju ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Cilji pobude Mayors Adapt so povečanje podpore za lokalne dejavnosti, zagotovitev platforme za večje vključevanje in mreženje mest ter ozaveščanje javnosti o prilagajanju in potrebnih ukrepih. Komisija podpira tudi projekte prilagajanja, zlasti v okviru novega podprograma LIFE o podnebnih ukrepih;

· vključevanje ukrepov prilagajanja v politike EU: cilj, v okviru katerega naj bi se ciljem v zvezi s podnebnimi spremembami namenilo najmanj 20 % sredstev iz proračuna Unije, se uporablja kot orodje za spodbujanje prilagajanja;

· spodbujanje boljše ozaveščenosti pri sprejemanju odločitev, zlasti v okviru platforme Climate-ADAPT, ki omogoča zbiranje in razširjanje informacij v zvezi s prilagajanjem v EU. Komisija poleg tega končuje strategijo v zvezi z vrzelmi v znanju o prilagajanju, katere namen je opredeliti in premostiti zadevne sektorske vrzeli v znanju.

5.3.        Finančna sredstva za podnebne ukrepe

5.3.1.     Prihodki od dražb

5.3.1.1.  Uporaba prihodkov od dražb v državah članicah

V skladu z uredbo o mehanizmu za spremljanje so morale države članice do 31. julija 2014 prvič poročati o zneskih in uporabi prihodkov, ustvarjenih na dražbi pravic v okviru sistema za trgovanje z emisijami v letu 2013 (glej sliko 9 in Prilogo ter podrobnejše podatke v delovnem dokumentu služb Komisije). Skupni prihodki v EU so znašali 3,6 milijarde EUR.

V direktivi o sistemu EU za trgovanje z emisijami je določeno, da morajo države članice najmanj 50 % prihodkov od dražb ali enakovredni finančni znesek teh prihodkov nameniti podnebnim in energetskim ukrepom. Vse države članice so sporočile, da so uporabile ali da nameravajo uporabiti[28] 50 % ali več teh prihodkov ali enakovredni finančni znesek teh prihodkov za podnebne in energetske ukrepe[29] (povprečno 87 %, kar predstavlja približno 3 milijarde EUR), predvsem za podporo domačim naložbam v podnebje in energijo.

Sporočeni zneski so le del skupne porabe za podnebne in energetske ukrepe v okviru proračunov držav članic.

Slika 9: Sporočeni prihodki od dražb pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (v milijonih EUR) leta 2013 in delež teh prihodkov ali enakovrednega finančnega zneska, ki se je uporabil ali se namerava uporabiti za podnebne in energetske ukrepe

* IT, EL: razlika med domačo in mednarodno uporabo ni bila sporočena. BE: podatki o uporabi prihodkov z dražb niso bili predloženi.

** Podatki niso bili sporočeni.

Vir: Evropska komisija

Le nekaj držav članic je sporočilo informacije o delitvi uporabe prihodkov glede na vrsto ukrepa (glej delovni dokument služb Komisije). Francija, Češka in Litva na primer namenijo vse svoje prihodke od dražb projektom za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Bolgarija, Portugalska in Španija porabijo večino svojih prihodkov za razvoj proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Poljska večino prihodkov, namenjenih podnebnim spremembam, uporabi za podporo energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov. V Nemčiji se vsi prihodki od dražb uporabijo za podnebne in energetske ukrepe, pri čemer je večina teh prihodkov namenjena posebnemu podnebnemu in energetskemu skladu, iz katerega prejemajo podporo raznovrstni projekti. Finska namenja prihodke od dražb dejavnostim v okviru uradne razvojne pomoči, vključno s financiranjem podnebnih ukrepov. Združeno kraljestvo namenja okrog 15 % prihodkov od dražb za zagotavljanje finančne pomoči gospodinjstvom z nizkimi dohodki v zvezi s stroški z energijo.

5.3.1.2.  NER 300

Program financiranja NER 300 je mehanizem za podporo razvoja inovativne tehnologije proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter predstavitvenih projektov za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida. Financira se s prodajo na dražbi 300 milijonov pravic iz rezerve za nove udeležence sistema EU za trgovanje z emisijami. V okviru tega programa sta bila objavljena dva razpisa za zbiranje predlogov.

Drugi razpis, objavljen julija 2014, se je financiral s prodajo preostalih pravic in neuporabljenimi sredstvi iz prvega razpisa. Izbranih je bilo 18 projektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in en projekt za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, ki bodo skupaj prejeli 1 milijardo EUR, s čimer se bodo spodbudile zasebne naložbe v skupni vrednosti skoraj 900 milijonov EUR. V okviru obeh razpisov bosta 39 projektom (38 projektov na področju energije iz obnovljivih virov in en projekt za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida) skupaj zagotovljeni 2,1 milijarde EUR.

5.3.2.     Vključevanje podnebnih politik v proračun EU

5.3.2.1.  Večletni finančni okvir

Kar zadeva vključevanje podnebnih ukrepov v proračun EU, so se vse institucije sporazumele, da bo najmanj 20 % skupnih izdatkov v okviru večletnega finančnega okvira (2014–2020) predvidenih za podnebne namene. Prispevek k podnebnim izdatkom v letih 2014 in 2015 znaša skoraj 13 % proračuna EU za posamezno leto.

Po proračunu za leto 2016, ko bodo sprejeti operativni programi držav članic v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter se bo v celoti izvajala nova shema neposrednih plačil skupne kmetijske politike, vključno z ozelenitvenimi ukrepi, je pričakovati velik popravek navzgor.

5.3.2.2.  Podnebne raziskave in inovacije

Podnebne raziskave so bile ena izmed glavnih raziskovalnih tem v sedmem okvirnem programu EU (2007–2013) in so osrednja tema novega programa EU za raziskave in inovacije 2014–2020 Obzorje 2020 s predvidenim proračunom v višini 79 milijard EUR. Ciljem v zvezi s podnebnimi spremembami bo predvidoma namenjenih najmanj 35 % sredstev iz proračuna programa Obzorje 2020. To pomeni precejšnje povečanje v primerjavi z 900 milijoni EUR, ki so se glede na ocene porabili v okviru sedmega okvirnega programa.

Družbeni izziv programa Obzorje 2020 z naslovom „Podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovine“ (s proračunom približno 3 milijarde EUR) na primer podpira raziskave na področju blažitvenih ukrepov in inovacijske projekte. Cilji teh projektov zajemajo analizo in blažitev obremenitev okolja (oceanov, ozračja in ekosistemov) ter izboljšanje razumevanja podnebnih sprememb. Poleg tega se bodo raziskovalne dejavnosti osredotočale na oceno učinkov, ranljive točke in rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam, razvoj strategij za zmanjšanje tveganja nesreč ter spodbujanje prehoda na nizkoogljično družbo in gospodarstvo.

Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje sta pomembna dejavnika pri načrtovanju raziskav in inovacij tudi v okviru vseh drugih družbenih izzivov, predvsem na področju prometa, energije, biogospodarstva, prehrane, kmetijstva in stebra „vodilni položaj v industriji“.

5.3.2.3.  Podpora za države v razvoju

EU in njene države članice so v obdobju 2010–2012 največ prispevale k uradni razvojni pomoči za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, saj so vsi donatorji, ki poročajo organizaciji OECD, zagotovili 51-odstotni delež uradne razvojne pomoči za podnebne spremembe.

EU in njene države članice so v okviru zaveze o hitrem financiranju v višini 30 milijard USD, ki so jih prispevale razvite države, izpolnile svojo zavezo in hitremu financiranju v navedenem obdobju namenile 7,34 milijarde EUR. Po koncu obdobja hitrega financiranja so EU in njene države članice državam v razvoju še naprej zagotavljale finančno podporo za podnebne ukrepe v okviru cilja razvitih držav, da bodo do leta 2020 iz najrazličnejših virov skupaj zagotovile 100 milijard USD letno.

Na konferenci o podnebnih spremembah, ki je potekala decembra 2012 v Dohi, so EU in nekatere države članice državam v razvoju obljubile prostovoljne finančne prispevke za podnebne ukrepe. Skupni prispevek naj bi po pričakovanjih presegel 5,5 milijarde EUR. Glede na začetno oceno je leta 2013 zagotavljanje tega zneska potekalo v skladu z načrtom.[30]

Države članice so leta 2013 v skladu s členom 16 uredbe o mehanizmu za spremljanje Evropski komisiji predložile prva letna poročila o finančni in tehnični podpori, zagotovljeni državam v razvoju, ki so vključevala informacije za leti 2011 in 2012. Skupna finančna podpora za podnebne ukrepe, ki so jo državam v razvoju zagotovile EU in njene države članice (v obdobju 2011–2012), razvrščena po vrstah instrumentov, je navedena v preglednicah delovnega dokumenta služb Komisije.

6.           Stanje v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah za članstvo v Uniji

6.1.        Države kandidatke za članstvo v EU (Albanija, Islandija, Turčija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija)

Albanija ni pogodbenica iz Priloge I. Glede na zadnje nacionalno obvestilo Albanije iz leta 2009 so se njene emisije med letoma 1990 in 2000 zmanjšale za 70 %.

Islandija je pogodbenica iz Priloge I in je izpolnila svoj individualni cilj za prvo ciljno obdobje.[31] Islandija, EU in njene države članice bodo za drugo ciljno obdobje sprejele skupno zavezo za zmanjšanje emisij (glej oddelek 2.1).

Emisije toplogrednih plinov (razen emisij LULUCF) v Turčiji so se med letoma 1990 in 2012 povečale za 133 %, med letoma 2011 in 2012 pa za 3,7 %. Čeprav je Turčija pogodbenica iz Priloge I, nima ciljev v okviru prvega ali drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ni pogodbenica iz Priloge I. Svoje tretje nacionalno obvestilo je UNFCCC predložila marca 2014. Glede na ta dokument so se skupne emisije toplogrednih plinov med letoma 1990 in 2009 zmanjšale za 22 %. V Črni gori, ki prav tako ni pogodbenica iz Priloge I h Konvenciji, so se skupne emisije toplogrednih plinov (brez emisij LULUCF) med letoma 1990 in 2003 povečale za približno 4,9 %.

Najnovejši podatki za Srbijo o evidencah emisij toplogrednih plinov niso na voljo.

6.2.        Potencialne države kandidatke za članstvo v EU (Bosna in Hercegovina ter Kosovo*)

Bosna in Hercegovina je svoje drugo nacionalno obvestilo predložila novembra 2013. Med letoma 1991 in 2001 so se skupne emisije v Bosni in Hercegovini zmanjšale za 48 %.

Podatki za Kosovo niso na voljo.

[1]               V skladu s predloženimi evidencami iz leta 2014, ki zagotavljajo podatke o emisijah toplogrednih plinov do leta 2012. Če ni navedeno drugače, vsi podatki o emisijah toplogrednih plinov temeljijo na revidiranih smernicah IPCC iz leta 1996, izračunanih na podlagi potenciala globalnega segrevanja iz drugega poročila o oceni IPCC.

[2]               Za večino držav članic te projekcije še ne vključujejo pričakovanih učinkov direktive o energetski učinkovitosti in še ne upoštevajo polnega izvajanja svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo.

[3]               Približni podatki za emisije za leto 2013 so v skladu z ocenami, ki jih je zbrala Evropska agencija za okolje v še ne dokončni evidenci EU toplogrednih plinov za leto 2013.

[4]               Luksemburg je nedavno objavil svoje ocene, sodeč po katerih so bile za leto 2013 emisije Luksemburga v skladu z odločbo o delitvi prizadevanj 1,61 % pod njegovim ciljem iz odločbe o delitvi prizadevanj.

[5]               Glej analizo Evropske agencije za okolje, od oddelka 4.3 naprej.

[6]               Področje uporabe svežnja se razlikuje od področja uporabe Kjotskega protokola. Vključuje mednarodno letalstvo, ne pa tudi emisij LULUCF in emisij dušikovega trifluorida (NF3).

[7]               Za večino držav članic so to projekcije, ki so bile predložene leta 2013. Leta 2014 so posodobljene projekcije prostovoljno predložile naslednje države članice: CY, IE, LT, LU, PL in RO. Evropska agencija za okolje je preverila kakovost predloženih projekcij držav članic in jih po potrebi prilagodila ter odpravila odstopanja. Za več držav članic je bilo treba oceniti delež emisij za sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami. Za odpravo odstopanj in oceno delitve med sektorji, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami, in sektorji, ki vanj niso vključeni, so bili uporabljeni podatki iz projekcije v okviru podnebne politike EU za leto 2013 o izhodiščnem scenariju s sprejetimi ukrepi na podlagi modelov PRIMES in GAINS. Ta projekcija se je uporabila tudi kot analiza občutljivosti v prvem dvoletnem poročilu EU [SWD(2014)1].

[8]               Približni podatki o emisijah v letu 2013 so ocene, ki jih je zbrala Evropska agencija za okolje v še ne dokončni evidenci EU toplogrednih plinov za leto 2013, temelječi na podatkih, ki so jih države članice predložile do 31. julija 2014. Končni podatki o emisijah bodo na voljo leta 2015 in se bodo zagotovili na podlagi nove metodologije popisov IPCC iz leta 2006.

[9]               Podatki, izračunani na podlagi potenciala globalnega segrevanja iz četrtega poročila o oceni IPCC.

[10]             Emisije v izhodiščnem letu v skladu z odločbo o delitvi prizadevanj za posamezne države članice so izračunane tako, da so v skladu z relativnimi in absolutnimi cilji odločbe o delitvi prizadevanj za leto 2020.

[11]             MT in CY v prvem ciljnem obdobju nimata nobenega cilja.

[12]             Evropska agencija za okolje, 2014: Why did GHG emissions decrease in the EU between 1990 and 2012? (Zakaj so se emisije toplogrednih plinov v EU v obdobju 1990–2012 zmanjšale?), http://www.eea.europa.eu/publications/why-are-greenhouse-gases-decreasing.

[13]             Primarna raba energije na enoto BDP.

[14]             CO2 v primarni rabi energije iz fosilnih goriv.

[15]             Predstavljeno z razčlembnim faktorjem „BDP na prebivalca“ na sliki 8.

[16]             http://www.pa.op.dlr.de/quantify/.

[17]             Projekt sedmega okvirnega programa „Reducing Emissions from Aviation by Changing Trajectories for the benefit of Climate“ (Zmanjšanje emisij iz letalskega prometa s spremembo letalskih poti v korist podnebja) (2010–2014).

[18]             COM(2014) 15.

[19]             COM(2014) 520.

[20]             COM(2014) 330.

[21]             Glej sklepe Evropskega sveta (http://www.european-council.europa.eu/council-meetings/conclusions).

[22]             Glej razdelek 5.3.1.2.

[23]             COM(2013) 479.

[24]             Uredba (ES) št.°443/2009.

[25]             Uredba (EU) št.°510/2011.

[26]             Uredba (EU) št.°517/2014.

[27]             Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

[28]             Nekatere države članice nameravajo uporabiti najmanj 50 % prihodkov od dražb za dejavnosti v zvezi s podnebjem. Vendar prihodki, zbrani leta 2013, še niso bili dodeljeni in bodo sporočeni v naslednjih letih (na primer v FI, LV in SK).

[29]             Glede na predložena poročila AT, DK, IE, NL in UK prihodki od dražb v nacionalnih proračunih teh držav niso predvideni za določen namen, zato neposredna dodelitev za določene namene ni mogoča. Sporočeni podatki se nanašajo le na primere, ki vključujejo majhen del skupne porabe za podnebne ukrepe.

[30]             Glej http://ec.europa.eu/clima/policies/finance/documentation_en.htm. Države članice Evropski komisiji vsako leto do 30. septembra predložijo informacije v zvezi s finančno in tehnološko podporo, ki jo nudijo državam v razvoju.

[31]             Islandija mora v prvem ciljnem obdobju omejiti povečanje emisij na manj kot povprečno 10 %. Emisije so se v tem obdobju zmanjšale za povprečno 2 %.

*               To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Preglednica 1: Sporočeni prihodki od dražb pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (v milijonih EUR) leta 2013 ter delež teh prihodkov ali enakovrednega finančnega zneska teh prihodkov, ki se je uporabil ali se namerava uporabiti za podnebne in energetske ukrepe

Država || Skupni sporočeni prihodki od dražb pravic (v milijonih EUR) || Uporabljeni ali predvideni za uporabo za podnebne in energetske ukrepe (na domači in mednarodni ravni) (v milijonih EUR) || Delež, ki se je uporabil ali se namerava uporabiti za podnebne in energetske ukrepe (v milijonih EUR)

DE || 790,3 || 790,3 || 100 %

UK(*) || 485,4 || 485,4 || 100 %

IT || 385,9 || 192,9 || 50%

ES || 346,1 || 346,1 || 100 %

PL || 244,0 || 128,7 || 50 %

FR || 219,2 || 219,2 || 100 %

EL || 147,6 || 147,6 || 100%

NL || 134,2 || 134,2 || 100 %

RO || 122,7 || 91,2 || 74 %

BE || 115,0 || Podatki niso na voljo. || Podatki niso na voljo.

CZ || 80,7 || 73,2 || 91 %

PT || 72,8 || 70,4 || 100 %

FI (**) || 67,0 || 33,5 || 50 %

SK (***) || 61,7 || 61,7 || 100 %

DK || 56,0 || 28,0 || 50 %

AT || 55,8 || 29,9 || 66 %

BG || 52,6 || 51,3 || 97 %

IE || 41,7 || 41,7 || 100 %

SE || 35,7 || 17,9 || 50 %

HU || 34,6 || 17,3 || 50 %

LT || 20,0 || 20,0 || 100 %

EE || 18,1 || 9,0 || 50 %

SI || 17,7 || 8,9 || 50 %

LV (***) || 10,8 || 10,8 || 100 %

LU || 5,0 || 2,5 || 50 %

MT || 4,5 || 2,9 || 64 %

HR || 0 || 0 ||

CY || Podatki niso na voljo. || ||

Skupaj || 3635,1(****) || 3052,1 || 87 % (*****)

(*). Podatki, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, vključujejo zgodnje dražbe pravic iz tretje faze ETS leta 2012.

(**) Finska trenutno namenja vse prihodke od dražb dejavnostim v okviru uradne razvojne pomoči, vključno s financiranjem podnebnih ukrepov, čemur bo zagotovljenih 50 % teh prihodkov. V letu poročanja je namenila približno 7 milijonov EUR prihodkov, pri čemer sta se 2 milijona EUR uporabila za podnebne in energetske ukrepe na mednarodni ravni. Uporaba ostalih sredstev bo sporočena v naslednjih letih.

(***) Vključuje prihodke, ki jih nameravata LV in SK uporabiti za podnebne ukrepe v okviru novega finančnega instrumenta, ki se bo financiral neposredno iz prihodkov od dražb.

(****) Ne vključuje Cipra (podatki niso bili sporočeni).

(*****) Ne vključuje Belgije (delež prihodkov, porabljenih za namene, povezane s podnebjem & energijo, ni bil sporočen) in Cipra.

Vir: Evropska komisija