52014DC0592

I. Uvod

To poročilo se nanaša na opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v državah članicah. Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES[1] (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 1071/2009) se uporablja za vsa podjetja s sedežem v EU, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika, in tista, ki to dejavnost želijo opravljati. Dejavnost cestnega prevoznika se nanaša na dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu[2] in dejavnost cestnega prevoznika v potniškem prometu[3]. Nekatere kategorije podjetij, kot so tista, ki uporabljajo motorna vozila z naloženo težo manj kot 3,5 tone, so izvzete iz področja uporabe Uredbe. Uredba (ES) št. 1071/2009 določa skupna pravila, ki urejajo pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu.

V skladu s členom 3 te uredbe morajo podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika, imeti dejanski in stalni sedež v eni od držav članic, dober ugled, ustrezen finančni položaj in ustrezno strokovno usposobljenost. Poleg tega člen 4 te uredbe podjetjem cestnega prevoza nalaga obveznost, da imenujejo upravljavca prevoza, ki ima potrdilo o strokovni usposobljenosti, s katerim je potrjeno, da ima spretnosti in znanje, potrebne za vodenje prevoznih dejavnosti skladno z vsemi pravnimi in industrijskimi zahtevami ter dejansko in neprekinjeno. Za preverjanje skladnosti prevoznih podjetij s pogoji iz Uredbe (ES) št. 1071/2009 so odgovorne države članice. Poleg tega ima dobro organizirano upravno sodelovanje med državami članicami ključno vlogo pri izboljševanju učinkovitosti nadzora nad podjetji, ki poslujejo v Evropski uniji.

Člen 26(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009 določa več rokov:

države članice morajo vsaki dve leti od datuma začetka uporabe Uredbe sporočiti podatke, zahtevane v členu 26 Uredbe;  Komisija na podlagi predloženih podatkov iz držav članic vsaki dve leti sestavi poročilo, ki ga posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Nacionalna poročila, ki jih pripravijo države članice, pomenijo bistveni vložek za poročilo Komisije. Člen 26 Uredbe določa, kateri podatki morajo biti vključeni v nacionalna poročila:

„(a) pregled sektorja, kar zadeva dober ugled, finančni položaj in strokovno usposobljenost;

(b) število po vrsti in letu izdanih, začasno in trajno odvzetih dovoljenj, število primerov razglasitve neprimernosti ter razloge, na katerih temeljijo te odločitve;

(c) število vsako leto izdanih spričeval o strokovni usposobljenosti;

(d) temeljne statistične podatke o nacionalnih elektronskih registrih in njihovo uporabo s strani pristojnih organov; in

(e) pregled izmenjave informacij z drugimi državami članicami na podlagi člena 18(2), ki obsega zlasti letno število ugotovljenih kršitev, o katerih je bila obveščena druga država članica, in prejetih odgovorov kakor tudi letno število poizvedb in odgovorov na podlagi člena 18(3).“

Poročilo poleg tega uvoda vsebuje tri oddelke, ki obravnavajo kakovost in pravočasnost predloženih nacionalnih podatkov (oddelek II) in analizo poročil, ki so jih predložile države članice (oddelek III). Oddelek IV predstavlja sklepne ugotovitve.

II. Predložitev podatkov

To je prvo poročilo v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2009 in zajema obdobje od 4. decembra 2011 do 31. decembra 2012, da bi njegovo objavo uskladili s poročilom o izvajanju socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom[4], kot ga določa člen 26(2) Uredbe 1071/2009. Začetni datum tega časovnega okvira ustreza datumu začetka uporabe te uredbe. Naslednje obdobje poročanja bo zajelo celotni dveletni časovni okvir od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2014.

Kljub obveznosti poročanja iz člena 26 te uredbe v času priprave tega poročila šest držav članic, namreč Belgija, Danska, Finska, Nemčija, Luksemburg in Portugalska, ni predložilo nacionalnih poročil. Nekatere države so svoje podatke predložile precej po roku, ki je bil 30. september 2013, kar je znatno vplivalo na časovni okvir priprave poročila Komisije. Številna poročila niso vsebovala nekaterih potrebnih informacij, kar je otežilo celovito analizo. V nekaterih primerih so se predloženi podatki tudi nanašali na drugačen časovni okvir od zahtevanega.

Nekatere države članice niso utemeljile zamude pri predložitvi poročil ali podatkovnih vrzeli. Tiste, ki so to storile, so pripomnile, da so jim težave pri medsebojnem povezovanju njihovega nacionalnega registra z Evropskim registrom podjetij cestnega prevoza preprečile predložitev zadevnih podatkov. Druge so navedle, da so bili nekateri izrazi glede zahtev pri poročanju o opravljanju dejavnosti nejasni, kot je sklicevanje na „temeljne statistične podatke“. Nazadnje, nekatere države članice, v katerih so za izvrševanje odgovorni lokalni ali regionalni organi, so navedle, da je bilo pridobivanje podatkov od teh organov zahtevno.

Upoštevati je treba, da je vsebina poročila sicer opredeljena v členu 26(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009, vendar standardni format poročanja ni določen. Zaradi doslednosti in v pomoč pristojnim nacionalnim organom pri izpolnjevanju njihove obveznosti poročanja v prihodnje bo državam članicam po analizi nacionalnih predložitev predlagan standardni obrazec.

III. Analiza podatkov o opravljanju dejavnosti cestnega prevoznika

1. Pregled sektorja cestnega prevoza kar zadeva dober ugled, finančni položaj in strokovno usposobljenost

Ta del vključuje predstavitev nacionalnih zahtev, organizacije pregledov, ravni skladnosti in zaznanih težav na podlagi informacij, ki so jih predložile države članice. Zaradi razdrobljenosti poročil držav članic ta pregled ni izčrpen.

Podatke o nacionalnih sistemih za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti so predložile Avstrija, Francija, Italija, Slovaška in Češka. Dve državi članici, namreč Avstrija in Slovaška, sta uvedli nacionalne zahteve, ki morajo biti izpolnjene vzporedno s pogoji iz Uredbe (ES) št. 1071/2009. Slovaška je dodala zahtevo po opredelitvi najnižje starosti za upravljavca prevoza, ki je 21 let. Avstrija je vključila pogoj, da mora upravljavec cestnega prevoza imeti potrebna necestna parkirna mesta v zadevni občini ali v drugi občini v istem ali bližnjem upravnem okrožju.

Francija se je odločila, da bo obveznost skladnosti s pravili za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti podjetja cestnega prevoza razširila na cestne prevoznike v tovornem prometu, ki upravljajo vozila z dovoljeno naloženo težo, ki ne presega 3,5 tone, in cestne prevoznike v potniškem prometu, ki upravljajo vozila za prevoz manj kot devetih potnikov. Poleg tega je bila uvedena poenostavitev upravnih postopkov v zvezi s finančnim položajem.

Na Češkem imajo štiri vrste dovoljenj za podjetja, ki opravljajo dejavnost. To so: (i) potniška vozila za prevoz več kot devetih oseb, vključno z voznikom, (ii) tovorna ali kombinirana vozila, katerih dovoljena naložena teža presega 3,5 tone, (iii) potniška vozila za prevoz največ devetih oseb, vključno z voznikom, in (iv) tovorna ali kombinirana vozila, katerih dovoljena naložena teža ne presega 3,5 tone. Prvi dve kategoriji morata izpolnjevati zahteve iz Uredbe (ES) št. 1071/2009.

 Italija je navedla, da pripravlja pravila za sprejetje, ki predvidevajo proučitev, kaj je kršitev v skladu z veljavno zakonodajo in kakšne so s tem povezane kazni. Italija pripravlja tudi postopkovne ukrepe, ki jih v posebnih primerih lahko sprejme pristojni organ, če ugotovi, da bi bila izguba dobrega ugleda nesorazmerna s storjeno kršitvijo. Nazadnje, italijanski organi izboljšujejo upravne in tehnične postopke, s čimer želijo zagotoviti, da bodo ukrepi iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1071/2009 učinkoviti. Italija je poleg tega opredelila težave, do katerih je prišlo pri preverjanju skladnosti z zahtevo finančnega položaja v realnem času in zaradi različnih pravnih konceptov jamstva v nacionalni zakonodaji, pomanjkanja zavarovalnih polic za podjetja v zgodnjih fazah in upravljanja postopkov v zvezi s to zahtevo v več kot sto neodvisnih in upravno samostojnih pokrajinskih upravah v Italiji.

Španija je razložila, da so bili pogoji v zvezi s strokovno usposobljenostjo, finančnim položajem in dobrim ugledom v nacionalni zakonodaji že prej zelo strogi in posledično po začetku veljave Uredbe (ES) št. 1071/2009 niso bile potrebne nobene spremembe, razen posebnih sprememb zakonodaje glede opisa oseb, ki delajo kot upravljavci prevoza.

Slovenija je glede izvajanja določb v zvezi z dobrim ugledom (člen 6 Uredbe (ES) št. 1071/2009) menila, da so bili primeri, v katerih lahko organ, ki izdaja dovoljenja, začasno ali trajno odvzame dovoljenje upravljavcu prevoza, ki je neprimeren za opravljanje te dejavnosti, opredeljeni premalo natančno.

Estonija, Madžarska, Irska in Latvija so predstavile svoj nacionalni položaj glede pregledov skladnosti s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009.

Estonija je poudarila, da se pregledi izvajajo po sistemu, ki temelji na tveganju, in da so v ospredju predvsem podjetja, pri katerih je tveganje za resne ali pogoste kršitve pravil cestnega prevoza večje.

Na Irskem se pregledi dobrega ugleda, finančnega položaja in strokovne usposobljenosti opravljajo vsaj vsakih pet let v okviru postopka za podaljšanje dovoljenja za vsako podjetje, saj je veljavnost dovoljenja omejena na to obdobje. Poleg tega so ti pregledi lahko bolj pogosti za nekatere prevoznike, ki veljajo za visoko tvegane ali na katere postane pristojni organ pozoren. Dober ugled se ugotavlja z varnostnim preverjanjem upravljavca prevoza in katere koli druge ustrezne osebe pri nacionalni službi za varnostno preverjanje, ki jo zagotavlja nacionalna policija. Ta služba za varnostno preverjanje predloži pristojnemu organu seznam obsodb, ki se ga lahko uporabi za ugotavljanje dobrega ugleda.

V Latviji se skladnost s finančnim položajem preverja na podlagi informacij iz letnih poročil, ki jih zagotavlja register podjetij.

Madžarska je navedla število pregledov v zvezi z dobrim ugledom (11 062), finančnim položajem (7 197) in strokovno usposobljenostjo (5 329) v tem obdobju poročanja.

Šest držav članic, namreč Ciper, Estonija, Irska, Litva, Malta in Slovenija, je navedlo visoko stopnjo skladnosti podjetij cestnega prevoza, dejavnih v sektorju, z zahtevami iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009.

2. Dovoljenja

Iz predloženih podatkov izhaja, da večina držav članic ne poroča o dovoljenjih v smislu poglavja III Uredbe (ES) št. 1071/2009. V skladu z Uredbo se „dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika“ nanaša na upravno odločbo, s katero se podjetju, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe (ES) št. 1071/2009, dovoli opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika.

Odvisno od nacionalnih shem obstaja vrsta scenarijev; dovoljenje je lahko predpogoj za pridobitev dovoljenja za prevoze v domačem prometu in/ali dovoljenja Skupnosti za prevoze v mednarodnem prometu, lahko je enakovredno dovoljenju za prevoze v domačem prometu ali lahko pomeni dovoljenje za prevoze v domačem in mednarodnem prometu, izdano z enim samim dovoljenjem. Vendar količinski podatki, ki so jih predložile države članice, zaradi pomanjkanja informacij o nacionalnih sistemih glede dovoljenj ne dajejo jasne slike o številu podjetij, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika. V ta namen so države članice spodbujene, da pripravijo opis nacionalnih ureditev za dovoljenja, da bi v naslednjem obdobju poročanja omogočile zbiranje doslednih podatkov.

Več držav članic je predložilo skupno število odobrenih prevoznikov na dan 31. decembra 2012, ki je oporna točka za podatke o številu izdanih, začasno odvzetih ali trajno odvzetih dovoljenj. Češka ima skoraj 95 600[5] odobrenih prevoznikov, Italija približno 81 000, Združeno kraljestvo več kot 53 500, Švedska približno 18 000, Nizozemska skoraj 11 700, Irska 5 800, Litva 4 500 in Slovaška 2 800. Madžarska je navedla malce več kot 45 000 veljavnih dovoljenj.

Na podlagi teh podatkov se zdi, da so podjetja, ki so jim bila izdana dovoljenja, v veliki večini cestni prevozniki v tovornem prometu.

Estonija in Španija sta poleg tega hkrati predložili informacije o številu dovoljenj Skupnosti, 1 700 oziroma 27 000, vendar nista navedli, kakšen je njihov delež v celotnem številu dovoljenj za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Bolgarija je sporočila, da je 13. januarja 2014 imelo dovoljenje Skupnosti približno 10 300 prevoznikov.

2.1 Izdana dovoljenja

Države članice so glede izdanih dovoljenj sporočile različne podatke; pogosto o dovoljenjih Skupnosti in dovoljenjih za prevoz v domačem prometu. Samo šest držav članic[6] je sporočilo podatke o izdanih dovoljenjih in polovica teh[7] se je sklicevala na celotno obdobje iz Uredbe (ES) št. 1071/2009. Na podlagi teh podatkov je mogoče ugotoviti, da je bilo v teh dvanajstih državah članicah izdanih približno 171 000[8] dovoljenj za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v potniškem in tovornem prometu. Število izdanih nacionalnih dovoljenj sega od 900 na Irskem do 81 000 v Italiji. Podrobna preglednica s predloženimi informacijami je predstavljena v Prilogi I k temu poročilu.

Iz predloženih podatkov izhaja, da je bilo največ dovoljenj izdanih v Italiji (81 000 za prevoz potnikov in blaga) in Španiji (skoraj 31 000 za prevoz potnikov in blaga). Te številke je mogoče primerjati z 10 000 izdanimi dovoljenji za prevoz potnikov in blaga v Franciji. Navesti je treba, da francoska številka vključuje tudi prevoznike v tovornem prometu, ki uporabljajo vozila, katerih dovoljena naložena teža je pod pragom 3,5 tone, in prevoznike v potniškem prometu, ki uporabljajo vozila za manj kot 9 oseb, vključno z voznikom. Število izdanih dovoljenj v Španiji vključuje registracije, prenose podjetij, zamenjave, spremembo vrste, spremembo prebivališča, nadgradnje, umik začasnega odvzema in prevzeme.

Druge države članice niso predložile nobenih razlag v zvezi s tem, katere sestavine vključuje kategorija izdanih dovoljenj. Zaradi doslednosti podatkov bi bilo koristno na evropski ravni doseči skupno razumevanje, kakšne podatke je treba vključiti v kategorije izdanih dovoljenj.

Poleg tega je delež dovoljenj za cestni prevoz v tovornem prometu v vseh primerih najmanj dvakrat večji (Irska) in do skoraj sedemkrat večji (Španija) od deleža dovoljenj izdanih za cestni prevoz v potniškem prometu. Ta tendenca je obrnjena le v Franciji, kjer je bila večina dovoljenj izdanih podjetjem, ki opravljajo storitve cestnega prevoza v potniškem prometu. To je mogoče razložiti z odločitvijo Francije, da vključi čim širši razpon vozil, za katera velja obveznost izpolnjevanja zahtev iz Uredbe (ES) št. 1071/2009. 

2.2 Trajno in začasno odvzeta dovoljenja

Na podlagi podatkov, ki so jih sporočile države članice, je mogoče ugotoviti, da je bilo največ trajnih odvzemov dovoljenj v Španiji – skoraj 37 600 za prevoze v potniškem in tovornem prometu. Do teh trajnih odvzemov je prišlo zaradi nepredložitve dokazov o izpolnjevanju pogojev, potrebnih za izdajo dovoljenja, na zahtevo prosilca ali zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti. Francija je bila druga po številu trajnih odvzemov dovoljenj za prevoze v potniškem in tovornem prometu (4 700), sledile so ji Slovaška (1 200), Švedska (965), Češka (956) in Slovenija (599). Na Nizozemskem je bilo trajno odvzetih več kot 1 000 dovoljenj samo za cestni prevoz v tovornem prometu.

Na drugi strani lestvice so bile Grčija, ki je poročala o 222 trajnih odvzemih dovoljenj za prevoze v potniškem in tovornem prometu, Poljska (68), Latvija (58), Madžarska (33), Italija (31) in druge države članice, ki niso presegle 10 odvzemov. Podrobne informacije o trajnih in začasnih odvzemih dovoljenj so v Prilogi II k temu poročilu.

Število trajno odvzetih dovoljenj za cestni prevoz v potniškem in tovornem prometu je presegalo število izdanih dovoljenj samo v treh državah članicah, namreč na Slovaškem, v Španiji in na Nizozemskem. Ta razlika je največja v Španiji, kjer je bilo 6 600 več dovoljenj odvzetih kot izdanih. Ta razlika bi lahko bila še večja, če bi upoštevali dodatnih 12 500 dovoljenj, ki so bila v Španiji odvzeta začasno. Na Slovaškem in Nizozemskem je bila prevlada trajno odvzetih dovoljenj manj izrazita in je znašala 46 oziroma 229.

Nekatere države članice so navedle podrobne razloge za trajni umik dovoljenj. V Avstriji je bilo 9 od 10 dovoljenj, na Nizozemskem pa večina, trajno odvzetih zaradi neizpolnjevanja zahteve iz člena 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 1071/2009 o ustreznem finančnem položaju cestnega prevoznika. V Sloveniji sta bila razloga za trajni odvzem dovoljenja prenehanje družbe ali prenehanje veljavnosti dovoljenja Skupnosti. Švedska je sporočila, da je bilo 962 od 965 trajnih odvzemov posledica neizpolnjevanja člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1071/2009, ki se nanaša na dodatne zahteve, ki jih lahko naložijo države članice. Litva je poročala o enem samem trajnem odvzemu zaradi neizpolnjevanja zahteve po strokovni usposobljenosti ter treh zaradi neizpolnjevanja zahteve glede naslova sedeža in sprememb podatkov upravljavca prevoza.

3. Potrdila o strokovni usposobljenosti

Iz podatkov, ki jih je predložilo dvajset držav članic, izhaja, da je bilo izdanih več kot 52 000 potrdil o strokovni usposobljenosti. Ta številka vključuje potrdila, izdana na podlagi preverjanja iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1071/2009 in priznanja izkušenj skladno z izjemo iz člena 9 te uredbe.

Največji delež izdanih potrdil v Evropski uniji v tem obdobju poročanja je prispevala Romunija (31,5 % skupnega števila potrdil, ki so jih izdale in o njih poročale države članice), sledile pa so ji Francija (11 %), Španija (11 %), Italija (8 %), Češka (8 %), Švedska (6 %) in Poljska (5 %). Od vseh držav članic, ki so sporočile podatke, je samo Malta navedla, da v referenčnem obdobju niso izdali nobenega potrdila o strokovni usposobljenosti. Podrobne informacije so na voljo v Prilogi III k temu poročilu.

4. Razglasitve upravljavcev prevoza za neprimerne

Če upravljavec prevoza izgubi dober ugled, pristojni organ v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1071/2009 razglasi upravljavca prevoza za neprimernega za upravljanje dejavnosti prevoza v podjetju.

Večina držav članic[9], ki so predložile podatke o številu razglasitev neprimernosti, je navedla, da v obdobju poročanja za prevoze v potniškem in tovornem prometu ni bilo evidentiranega nobenega takega primera. Do razglasitev neprimernosti je prišlo v štirih državah članicah: Franciji (3)[10], Estoniji (14)[11], na Madžarskem (129)[12] in v Italiji (348)[13]. Francija je kot razloge za razglasitve neprimernosti navedla goljufije s tahografom ali resne kršitve prometnih predpisov. Na Madžarskem je v nekaj primerih prišlo do izgube dobrega ugleda zaradi prepoznega ali pomanjkljivega 10-letnega rednega usposabljanja upravljavcev prevoza. Podatki, ki so jih predložile države članice, so na voljo v Prilogi II k temu poročilu.

5. Izmenjava informacij

V skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1071/2009 vsaka država članica vodi nacionalni register podjetij cestnega prevoza, katerim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Minimalne zahteve glede podatkov, ki se vnesejo v te registre, da se olajša medsebojna povezava med registri držav članic, so opredeljene v Sklepu Komisije (EU) 2009/992 o minimalnih zahtevah glede podatkov, ki morajo biti vneseni v nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza[14]. Vzpostavitev Evropskega registra podjetij cestnega prevoza (ERRU) je bila predvidena kot naslednji korak za olajšanje sodelovanja med nacionalnimi organi zaradi nadaljnje krepitve čezmejnega izvrševanja evropske cestnoprometne zakonodaje v skladu s členom 16(5) Uredbe (ES) št. 1071/2009. Register ERRU naj bi poenostavil čezmejno izvrševanje, ki bo bolj stroškovno učinkovito, če bodo vse države članice povezane in dejansko uporabljale sistem, prek katerega bodo izmenjevale podatke visoke kakovosti iz svojih podatkovnih zbirk.

Na podlagi predloženih podatkov je mogoče ugotoviti, da sistem upravnega sodelovanja med državami članicami ni dokončno oblikovan. Nekatere države članice, kot so Ciper, Litva, Malta, Češka, Nizozemska in Slovaška, so navedle, da izmenjave v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1071/2009 ni bilo, kar je morda delno mogoče pripisati njihovi geografski legi. O dobrih praksah pa so poročale Bolgarija, Estonija, Francija, Irska, Poljska, Romunija in Španija, kjer je v tem obdobju poročanja prišlo do izmenjave informacij. Komisija podpira nadaljnje izboljšanje upravnega sodelovanja, ki krepi dosledno in dejansko izvajanje v vseh državah članicah EU.

Medsebojno povezovanje med nacionalnimi registri naj bi bilo doseženo do 31. decembra 2012. Več držav članic je poročalo o stanju izvajanja registra ERRU. Register ni deloval na Cipru in v Franciji. Irska je navedla, da je v zadnji fazi izvajanja novega elektronskega registra podjetij cestnega prevoza in da bo medsebojna povezava mogoča v kratkem. Slovenija je zagotovila, da bodo vse informacije iz člena 26 Uredbe (ES) št. 1071/2009 na voljo za naslednje obdobje poročanja, po dokončnem oblikovanju nacionalnega elektronskega registra, ki je v zaključni fazi. Francija je predlagala pobudo za skupno podatkovno zbirko na evropski ravni, ki bi zbirala kodificirane kršitve, v skladu s praksami Euro Contrôle Route.

IV. Sklepne ugotovitve

To poročilo zagotavlja pregled nad informacijami, ki so jih predložile države članice v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 1071/2009 o dostopu do dejavnosti cestnega prevoznika. Te informacije zajemajo nekatere vidike izvajanja Uredbe (ES) št. 1071/2009 (kot so navedeni v členu 26(1)(a) do (e) Uredbe (ES) št. 1071/2009) v državah članicah v obdobju od 4. decembra 2011 do 31. decembra 2012.

Na kakovost in pravočasnost predloženih podatkov držav članic je precej vplivalo dejstvo, da je bilo to prvo obdobje poročanja. Poročilo Komisije zaradi velike količine manjkajočih podatkov ne zagotavlja celovite analize izvajanja določb Uredbe (ES) št. 1071/2009. Komisija opozarja države članice na njihovo obveznost, da celovito poročilo, ki vsebuje vse elemente podatkov iz člena 26(1)(a) do (e) Uredbe (ES) št. 1071/2009, predložijo v zahtevanem časovnem okviru.

Zaradi doslednosti nacionalnih prispevkov in v pomoč pristojnim nacionalnim organom pri izpolnjevanju njihove obveznosti poročanja v prihodnje bo Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravila standardni obrazec poročanja. Razprave o tem standardnem obrazcu bodo pomagale pojasniti kakršna koli vprašanja glede narave podatkov, ki jih je treba predložiti, kar bo državam članicam pomagalo pri organizaciji pravočasnega zbiranja podatkov za naslednje obdobje poročanja. Nazadnje, izboljšanje kakovosti predloženih podatkov se pričakuje tudi zaradi dokončanja medsebojne povezave med nacionalnimi registri in registrom ERRU.

Vse države članice so za naslednje obdobje poročanja 2013–2014 pozvane k izpolnitvi obveznosti poročanja, da se lahko pripravi celovito poročilo in izogne postopkom za ugotavljanje kršitev iz člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Države članice se poleg tega poziva, da pripravijo opis nacionalnih sistemov za izdajanje dovoljenj, s čimer bi omogočile zanesljivejši in kakovostnejši pregled na evropski ravni.

Poudariti je treba, da sistem upravnega sodelovanja med državami članicami ni dokončno oblikovan. Komisija podpira njegovo nadaljnje izboljšanje, kar bi okrepilo dosledno in dejansko izvajanje Uredbe (ES) št. 1071/2009 v vseh državah članicah EU.

[1] UL L 300, 14.11.2009, str. 51.

[2] V skladu s členom 2(1) Uredbe „dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu“ pomeni dejavnost vsakega podjetja, ki z motornimi vozili ali kombinacijo vozil prevaža blago za najem ali plačilo.

[3] V skladu s členom 2(2) Uredbe „dejavnost cestnega prevoznika v potniškem prometu“ pomeni dejavnost vsakega podjetja, ki z motornimi vozili, konstruiranimi in opremljenimi tako, da so primerna za prevoz več kot devet oseb – skupaj z voznikom – in predvidena v ta namen, opravlja storitve v potniškem prometu za javnost ali za določene skupine uporabnikov, storitve pa plačajo osebe, ki prevoz uporabljajo, ali organizator prevoza.

[4] Navedena v Uredbi (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1)

[5] Številka se nanaša na štiri vrste dovoljenj, ki zajemajo: prevoz potnikov z vozilom za več kot 9 oseb/za največ 9 oseb, prevoz blaga z vozili, katerih dovoljena naložena teža ne presega 3,5 tone/presega 3,5 tone. Zahteve Uredbe (ES) št. 1071/2009 za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika ne zadevajo vseh navedenih vrst.

[6] Avstrija, Češka, Francija, Grčija, Irska, Italija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Slovaška, Španija in Švedska.

[7] Avstrija, Grčija, Irska, Italija, Madžarska in Švedska.

[8] Številka vključuje dovoljenja, izdana izključno v letu 2012 in med celotnim obdobjem poročanja od 4. decembra 2011 do 31. decembra 2012.

[9] Avstrija, Češka, Grčija, Malta, Nizozemska, Poljska in Slovaška.

[10] V letu 2012.

[11] Glej prejšnjo opombo.

[12] Med obdobjem poročanja.

[13] Ta številka vključuje razglasitve, ki so bile izdane do 26. septembra 2013.

[14] UL L 339, 22.12.2009, str. 36.

Priloga I – Izdana dovoljenja

Države članice || Izdana dovoljenja v obdobju       4.12.2011 – 31.12.2012 || Dovoljenja Skupnosti v obdobju        4.12.2011 – 31.12.2012 || Dovoljenja za prevoz v domačem prometu v obdobju       4.12.2011 – 31.12.2012

|| Cestni prevoz blaga || Prevoz potnikov || Cestni prevoz blaga || Prevoz potnikov || Cestni prevoz blaga || Prevoz potnikov

AT || || 166 || || || ||

BE || Poročilo ni bilo predloženo.

BG || || || 4 301 || 381 || ||

CY || || || 8 || || 34 || 8

CZ* || 4 667 || 1 607 || 170 || ||

DK || Poročilo ni bilo predloženo.

EE* || || || 1 026 || 120 || ||

FI || Poročilo ni bilo predloženo.

FR[1]       || 4 484 || 5 412 || || || ||

DE || Poročilo ni bilo predloženo.

EL || 2 268[2] || || || 1 248

HU || 27 174 || 4 402 || || || ||

IE || 616 || 295 || || || ||

IT || 75 072 || 5 985 || || || ||

LV* || || || 808 || 70 || 45 || 3

LT* || || || 940 || 60 || 166 || 26

LU || Poročilo ni bilo predloženo.

MT* || || || 8 || 0 || 8 || 16

NL* || 809 || || || 92 || ||

PL* || 7 182 || 644 || || || ||

PT || Poročilo ni bilo predloženo.

RO || || || 8 699 || 785 || ||

SK* || 1 067 || 106 || || || ||

SL || || || 13 135 || 1 962 || ||

ES* || 30 534 || 444 || || || ||

SE || 1 149 || 56 || || || ||

UK || Informacije niso bile predložene.

Priloga II – Trajno in začasno odvzeta dovoljenja ter razglasitve upravljavcev prevoza za neprimerne

Države članice || Trajno odvzeta dovoljenja v obdobju       4.12.2011 – 31.12.2012 || Začasno odvzeta dovoljenja v obdobju       4.12.2011 – 31.12.2012 || Število razglasitev neprimernosti v obdobju       4.12.2011 – 31.12.2012

|| Cestni prevoz blaga || Prevoz potnikov || Cestni prevoz blaga || Prevoz potnikov || Cestni prevoz blaga || Prevoz potnikov

AT || || 10 || || || 0

BE || Poročilo ni bilo predloženo.

BG || Ni podatkov.

CY || Informacije niso bile predložene.

CZ* || 956 || 373 || 0

DK || Poročilo ni bilo predloženo.

EE* || 2[3] || 0 || 14

FI || Poročilo ni bilo predloženo.

FR[4]          || 3 344 || 1 424 || Informacije niso bile predložene. || 3

DE || Poročilo ni bilo predloženo.

EL || 222 || 48 || 0

HU || 31 || 2 || 3 || 0 || 123 || 6

IE || 2 || 0 || Informacije niso bile predložene.

IT || 31 || 0 || 0 || 0 || 348

LV* || 58 || Informacije niso bile predložene.

LT* || 4 || 13 || Informacije niso bile predložene.

LU || Poročilo ni bilo predloženo.

MT* || 0 || 0 || 0

NL* || 1 038 || Ni podatkov. || Ni podatkov. || 0 || 0 || Ni podatkov.

PL* || 62 || 6 || Informacije niso bile predložene. || 0

PT || Poročilo ni bilo predloženo.

RO || 0 || 1 || Informacije niso bile predložene.

SK* || 1 219 || 0 || 0

SL || 579 || 20 || Informacije niso bile predložene.

ES* || 37 595 || 19 || 12 493 || 1 || Informacije niso bile predložene.

SE || 892 || 73 || Informacije niso bile predložene.

UK || Informacije niso bile predložene.

Priloga III – Izdana potrdila o strokovni usposobljenosti

Države članice || Potrdila o strokovni usposobljenosti v obdobju 4.12.2011 – 31.12.2012

|| Cestni prevoz blaga || Prevoz potnikov || Pripombe

AT || 71 ||

BE || Poročilo ni bilo predloženo. ||

BG* || 1 547 || 171 ||

CY || 21 ||

CZ* || 4 295 || 802 potrdili, izdani na podlagi uspešno opravljenega izpita. V 3 493 primerih so bila potrdila o strokovni usposobljenosti, izdana v skladu z Direktivo 96/26/ES, zamenjana na zahtevo imetnika.

DK || Poročilo ni bilo predloženo. ||

EE* || 303 || 109 ||

FI || Poročilo ni bilo predloženo. ||

FR* || 3 775 || 1 794 || Za cestni prevoz blaga: 559 – izpit, 674 – enakovrednost diplom in 2 542 – priznanje izkušenj. Za prevoz potnikov: 108 – izpit, 133 – enakovrednost diplom in 1 553 – priznanje izkušenj.

DE || Poročilo ni bilo predloženo. ||

EL || 2 294 ||

HU || 1 183 || 153 || Za cestni prevoz blaga: 1 183 potrdil o strokovni usposobljenosti in 1 507 potrdil po 10-letnem rednem usposabljanju. Za prevoz potnikov: 153 potrdil o strokovni usposobljenosti in 510 potrdil po 10-letnem rednem usposabljanju. 

IE || 273 || 150 ||

IT || 3 977 || 242 || Upravljavec cestnega prevoza mora uspešno opraviti izpit na podlagi udeležbe na posebnem tečaju poklicnega usposabljanja, kar je obvezno za kandidate, ki nimajo diplome iz višjega srednješolskega izobraževanja.

LV* || 516 ||

LT* || 1 028 ||

LU || Poročilo ni bilo predloženo. ||

MT* || 0 || 0 ||

NL* || 566 || 38 ||

PL* || 2 469 || 345 ||

PT || Poročilo ni bilo predloženo. ||

RO || 12 488 || 3 977 ||

SK* || 1 294 ||

SL* || 231 ||

ES* || 4 904 || 957 ||

SE || 3 051 ||

UK || Informacije niso bile predložene. ||

SKUPAJ || 52 222 ||

* Številke vključujejo leto 2012.

[1] Številke zajemajo samo leto 2012. Število podjetij, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika in izpolnjujejo zahteve glede dostopa do dejavnosti, razširjeno na vozila, ki imajo manj kot 3,5 tone dovoljene naložene teže in sprejmejo manj kot 9 oseb, vključno z voznikom.

* Številke veljajo za leto 2012.

[2] Številka vključuje dovoljenja za opravljanje dejavnosti prevoznika v domačem prometu in prevoznika v mednarodnem ali domačem-mednarodnem prometu. Vključuje tudi podaljšanja.

[3] Število trajno odvzetih dovoljenj Skupnosti.

[4] Številke zajemajo samo leto 2012. Število trajno odvzetih dovoljenj v povezavi s podjetji, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika in izpolnjujejo zahteve glede dostopa do dejavnosti, razširjeno na vozila, ki imajo manj kot 3,5 tone dovoljene naložene teže in sprejmejo manj kot 9 oseb, vključno z voznikom.

* Številke veljajo za leto 2012.