EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014DC0398
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS Towards a circular economy: A zero waste programme for Europe
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Na poti h krožnemu gospodarstvu: Program za Evropo brez odpadkov
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Na poti h krožnemu gospodarstvu: Program za Evropo brez odpadkov
/* COM/2014/0398 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Na poti h krožnemu gospodarstvu: Program za Evropo brez odpadkov /* COM/2014/0398 final */
Na
poti h krožnemu gospodarstvu: Program za Evropo brez odpadkov 1.
Uvod:
krožno gospodarstvo v podporo trajnostni rasti Iz naših gospodarstev odtekajo dragoceni
materiali. V svetu, kjer povpraševanje po omejenih in občasno redkih virih ter
konkurenca na tem področju stalno naraščata, pritisk na vire pa povzroča vse
večjo degradacijo in ranljivost okolja, je za Evropo lahko z ekonomskega in
okoljskega vidika koristno, da te vire bolje izkoristi. Naša gospodarstva so se
od industrijske revolucije razvijala po načelu „vzemi, izdelaj, porabi in
odstrani“, tj. linearnem modelu, ki temelji na predpostavki, da so viri na
voljo v izobilju in da jih je lahko črpati ter da jih je možno poceni odstraniti.
Vse bolj jasno postaja, da to ogroža konkurenčnost Evrope. Prehod na bolj krožno gospodarstvo je
bistvenega pomena za izpolnitev programa za učinkovito rabo virov,
vzpostavljenega v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in
vključujočo rast[1]. Večja in trajnostna
izboljšanja učinkovite rabe virov so na dosegu roke in lahko prinesejo velike
ekonomske koristi. V sistemih krožnega gospodarstva se
dodana vrednost proizvodov ohrani čim dlje, medtem ko se odpadki odpravijo. Viri
se, potem ko se življenjska doba proizvoda izteče, ohranijo v gospodarstvu ter
se lahko produktivno vedno znova uporabljajo in tako ustvarjajo dodatno vrednost.
Za prehod na bolj krožno gospodarstvo so potrebne spremembe celotnih
vrednostnih verig, od spremenjene zasnove proizvodov prek novih poslovnih in
tržnih modelov ter novih načinov spreminjanja odpadkov v vir do novih načinov
ravnanja potrošnikov. To pomeni popolno sistemsko spremembo in inovacije na
tehnološkem področju, pa tudi na področju organizacije, družbe, metod financiranja
in politik. Celo v izredno krožnem gospodarstvu bo še vedno ostal določen
element linearnosti, saj so potrebni neizkoriščeni viri, ostanki odpadkov pa se
odstranijo. Industrija že priznava, da ima s
poslovnega vidika izboljšanje produktivnosti virov veliko koristi. Po ocenah bi
izboljšave učinkovitosti virov po vseh vrednostih verigah lahko zmanjšale
potrebe po vlaganju materialov za 17–24 % do leta 2030[2],
boljša uporaba virov pa bi lahko za evropsko industrijo predstavljala potencial
za skupni prihranek v višini 630 milijard evrov letno[3].
Poslovno usmerjene raziskave, ki temeljijo na modeliranju na ravni proizvodov,
kažejo na možnosti znatnega prihranka pri stroških materialov za industrijo EU,
ki izvirajo iz pristopov krožnega gospodarstva, in na potencial za povečanje
BDP v EU do 3,9 %[4] z ustvarjanjem novih
trgov in novih proizvodov ter ustvarjanjem vrednosti za podjetja. Zato ni
presenetljivo, da si podjetja neprestano prizadevajo za izboljšanje upravljanja
virov, vendar jih pri tem ovirajo različne tržne prepreke. Evropska platforma za učinkovito rabo virov
na visoki ravni[5], ki združuje izbrane vlade,
podjetja in organizacije civilne družbe, je pozvala k ukrepanju, da se naredi
korak naprej k bolj krožnemu gospodarstvu, ki se zanaša bolj na ponovno uporabo
in visokokakovostno recikliranje kot na primarne surovine. Komisija je v sporočilu z naslovom „Časovni
okvir za Evropo, gospodarno z viri“[6] leta 2011 predlagala
okvir za ukrepe in poudarila potrebo po celovitem pristopu na številnih
področjih in ravneh politike. Glavne zamisli iz časovnega okvira se zdaj razvijajo
v okviru sedmega okoljskega akcijskega programa[7]. Prehod na bolj krožne ekonomske modele
obeta veliko boljšo prihodnost za evropsko gospodarstvo. Evropi bi omogočil
uspešno kosanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi, ki nastajajo zaradi globalnega
pritiska na vire in vse večje negotovosti oskrbe. Stalno vračanje virov v
produktivno uporabo ter zmanjšanje količine odpadkov in odvisnosti od negotove
oskrbe neposredno vodita v večjo odpornost in konkurenčnost. S prekinitvijo
povezave med gospodarsko rastjo ter rabo virov in njenimi učinki je mogoče
zagotoviti trajnostno rast, ki se bo ohranila. Produktivnost virov v EU se je v obdobju
2000–2011 povečala za 20 %, čeprav so temu lahko delno botrovali tudi
učinki recesije. Če bi se ta stopnja rasti ohranila, bi se navedena
produktivnost povečala za dodatnih 30 % do leta 2030, BDP bi se
povečal skoraj za odstotek in ustvarjenih bi bilo več kot dva milijona novih
delovnih mest več kot po izhodiščnem scenariju[8]. Krepitev prizadevanj za
izboljšanje produktivnosti virov bo v skladu z obstoječimi cilji politike
Skupnosti, kot so zmanjšanje emisij ogljika, povečanje učinkovitosti energije,
trajnostna ponovna industrializacija gospodarstva EU in zagotavljanje dostopa
do surovin, pri čemer se bodo zmanjšali vplivi na okolje in emisije
toplogrednih plinov. Obstaja široka paleta dokazano uspešnih
ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe virov, ki so že dali določene koristi in
pokazali potencial, to pa je treba zdaj uporabiti na bolj sistemski osnovi.
Uvajajo se tudi koraki, potrebni za zagotovitev, da bodo te spremembe prinesle
delovna mesta, zlasti v Sporočilu o zelenem zaposlovanju in zelenem akcijskem
načrtu za MSP.[9] 2.
Vzpostavitev
okvira politike, ki omogoča izvedbo Trgi so pomemben dejavnik pri
spodbujanju učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva glede na to, da materiali
in energija zdaj za številna podjetja predstavljajo največje stroške. Vendar ne
glede na to, da trgi že uvajajo spremembe, obstajajo številne tržne prepreke do
učinkovitega in uspešnega upravljanja virov. Preprečevanje nastajanja odpadkov,
okoljsko primerna zasnova, ponovna uporaba in podobni ukrepi lahko podjetjem v
EU zagotovijo neto prihranke v višini 600 milijard EUR ali 8 %
njihovega letnega prometa, medtem ko bi se skupne letne emisije toplogrednih
plinov zmanjšale za 2–4 %[10]. Vendar bi za to bilo
treba premagati tržne ovire, ki preprečujejo razvoj teh priložnosti. Produktivnost virov lahko koristi
številnim sektorjem, poleg tega pa bo tudi omogočila evropskih podjetjem, da
uživajo koristi hitro rastočih trgov za ekološke industrije, za katere se
predvideva, da se bodo med letoma 2010 in 2020 podvojili. V več državah je po
številnih sektorjih veliko povpraševanja po izboljšavah učinkovite rabe virov. Gospodarstva so še naprej ukleščena
v linearni model zaradi obstoječih infrastruktur, poslovnih modelov in
tehnologije, skupaj z uveljavljenim načinom ravnanja. Podjetjem morda primanjkuje
informacij, zaupanja in zmogljivosti, da bi prešla k rešitvam krožnega
gospodarstva. Finančni sistem pogosto ne zagotavlja naložb v izboljšanje
učinkovitosti ali inovativne poslovne modele, ki se štejejo za bolj tvegane in
zapletene, kar odvrača številne tradicionalne vlagatelje. Tudi običajne navade
potrošnikov lahko ovirajo razvoj novih proizvodov in storitev. Takšne ovire se
praviloma ohranijo v okolju, kjer cene ne izražajo dejanskih stroškov, ki jih
ima družba zaradi rabe virov, in kjer politika ne zagotavlja konkretnih in
doslednih sporočil v prid prehodu na krožno gospodarstvo. Komisija bo ob upoštevanju
dokazov ključnih proizvodov, materialov in vrednostnih verig sodelovala z
deležniki pri razvoju okvira, ki omogoča izvajanje krožnega gospodarstva z
ukrepi, ki združujejo pametno pravno ureditev, tržne instrumente, raziskave in
inovacije, spodbude, izmenjavo informacij ter podporo prostovoljnim pristopom.
Takšen okvir bo prispeval k uresničevanju cilja trajnostne industrijske
renesanse v EU ter bo temeljil na proaktivnih potrošnikih in podjetjih, s
posebnim poudarkom na MSP. EU bi morala na mednarodni ravni tesno sodelovati z
drugimi partnerji v več- in dvostranskem okviru, da bi zagotovila največji
možni učinek pojma krožnega gospodarstva. Komisija bo: nadalje
analizirala največje pomanjkljivosti na trgu in pri upravljanju, ki otežujejo
preprečevanje in ponovno rabo odpadnega materiala, pri čemer bo upoštevala
heterogenost tipov materiala in njihove rabe, da bi prispevala k spodbujajočemu
okviru politike za učinkovito rabo virov na ravni EU. 2.1 Zasnove in inovacije za krožno
gospodarstvo Pristopi v okviru krožnega gospodarstva
z zasnovami odpravijo odpadke in ponavadi vključujejo inovacije v celotni
vrednostni verigi, namesto da bi se zanašali zgolj na rešitve po izrabljenosti
proizvoda. Med drugim lahko vključujejo: zmanjšanje količine
materialov, potrebnih za zagotovitev določene storitve („lightweighting“ –
zmanjševanje teže); podaljšanje
življenjske dobe proizvodov (trajnost); zmanjšanje uporabe
energije in materialov v fazah proizvodnje in uporabe (učinkovitost); zmanjšanje uporabe
nevarnih materialov in materialov, ki jih ni mogoče zlahka reciklirati, v
proizvodih in proizvodnih procesih (nadomestitev); ustvarjanje trgov za
sekundarne surovine (reciklirane materiale) (na podlagi standardov, javnih
naročil itd.); oblikovanje
izdelkov, katerih zasnova olajša vzdrževanje, popravila, nadgradnjo, predelavo
ali recikliranje (okoljsko primerna zasnova); razvoj s tem
povezanih storitev za potrošnike (storitev vzdrževanja/popravil itd); spodbujanje
potrošnikov k zmanjšanju nastajanja odpadkov in visokokakovostnemu ločevanju
ter zagotavljanje podpore v zvezi s tem; spodbujanje sistemov
ločevanja in zbiranja, ki čim bolj znižajo stroške recikliranja in ponovne
uporabe; olajševanje
povezovanja dejavnosti za preprečitev, da bi stranski proizvodi postali odpadki
(industrijska simbioza), in spodbujanje širše in
boljše izbire potrošnikov na podlagi storitev najema, posojanja ali skupne rabe
proizvodov kot alternative lastništvu, pri čemer se ščitijo interesi
potrošnikov (v smislu stroškov, varstva, informacij, pogodbenih pogojev,
vidikov zavarovanja itd.). Zasnova proizvodnih procesov, proizvodov
in storitev je pomembna izhodiščna točka. Proizvode je mogoče s spremembo
njihove zasnove uporabljati dalj časa, popraviti, nadgraditi, predelati ali
sčasoma reciklirati in jih tako ni treba odvreči. Proizvodni procesi lahko bolj
temeljijo na možnosti ponovne uporabe proizvodov in surovin ter na sposobnosti
naravnih virov, da se obnavljajo, medtem ko lahko inovativni poslovni modeli ustvarijo
novo razmerje med podjetji in potrošniki. Spodnji konceptualni diagram na
poenostavljen način prikazuje glavne faze modela krožnega gospodarstva, pri
čemer vsaka ponuja priložnosti za znižanje stroškov, zmanjšanje odvisnosti od
naravnih virov, spodbujanje rasti in delovnih mest, pa tudi za omejevanje
nastajanja odpadkov in emisij, ki škodujejo okolju. Faze so medsebojno
povezane, saj je uporaba materialov lahko na primer kaskadna; v industriji se
izmenjujejo stranski proizvodi, proizvodi se prenovijo ali predelajo ali pa potrošniki
izberejo sisteme, ki združujejo proizvode in storitve. Cilj je, da se čim bolj
zmanjša iztekanje virov iz kroga za zagotovitev najboljšega delovanja sistema. Nekatere politike in instrumenti EU že
zagotavljajo orodja in spodbude v skladu z modelom krožnega gospodarstva.
Hierarhija ravnanja z odpadki, na kateri temelji naša zakonodaja o odpadkih,
postopoma zagotavlja vse večjo uporabo ustreznejših možnosti ravnanja z
odpadki, priprave za ponovno uporabo in recikliranja ter odvrača od odlaganja
odpadkov na odlagališčih. Cilj politike o kemikalijah je postopoma odpraviti
strupene snovi, ki vzbujajo precejšnjo skrb. Nekateri ukrepi v zvezi z okoljsko
primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo, vključujejo zahteve glede
trajnosti in olajševanja recikliranja. V okviru strategije za biogospodarstvo[11]
se spodbuja trajnostna in celovita uporaba bioloških virov in tokov odpadkov v
proizvodnji hrane, energije in bioproizvodov. Podnebna politika ustvarja
spodbude za varčevanje z energijo in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Skupen in skladen okvir EU za
spodbujanje krožnega gospodarstva bo prispeval k združitvi takšnih elementov s
programom Obzorje 2020 za reševanje izzivov, povezanih z raziskavami in
inovacijami[12]. Komisija bo za
spodbujanje zasnove in inovacij za bolj krožno gospodarstvo storila naslednje: v okviru
programa EU za raziskave in inovacije (Obzorje 2020) bo predstavila
priložnosti za korak naprej h krožnemu gospodarstvu na evropski ravni z
velikimi inovacijskimi projekti, usmerjenimi v sodelovanje znotraj vrednostnih
verig in med njimi, spodbujanje razvoja spretnosti in znanj ter tržno uporabo
inovativnih rešitev; sklenila bo
tesno partnerstvo za podporo politikam o raziskavah in inovacijah za krožno
gospodarstvo; pospešila bo razvoj
bolj krožnih modelov za proizvode in storitve, med drugim z bolj skladno
politiko o proizvodih, in nadalje razvijala izvajanje direktive o okoljsko
primerni zasnovi z namenjanjem dodatne pozornosti merilom za učinkovitost virov,
tudi za prihodnje prednostne skupine izdelkov iz delovnega načrta za
obdobje 2015–2017; ob upoštevanju
vseh sektorjev, ki uporabljajo biomaso, bo spodbujala načela kaskadne uporabe v
okviru trajnostne uporabe biomase, da se bo lahko ta uporabljala na način, ki
je bolj gospodaren z viri. 2.2 Sprostitev
naložb v rešitve krožnega gospodarstva EU in države članice bi morale
spodbujati naložbe v inovacije krožnega gospodarstva in njegov razvoj ter v
okviru reforme finančnega sistema odpraviti ovire, da bi aktivirale več zasebnega
financiranja za učinkovito rabo virov. Nedavni predlogi Komisije o nefinančnem
poročanju[13], dolgoročnem
financiranju[14] in poklicnem
pokojninskem zavarovanju[15] vključujejo zahteve po
razkritju ustreznih okoljskih informacij vlagateljem ali upoštevanju naložbenih
tveganj, povezanih z redkostjo virov in podnebnimi spremembami. Za zmanjšanje tveganja za
vlagatelje se razvijajo inovativni finančni instrumenti, kot sta finančni
mehanizem Komisije za naravni kapital in Evropska investicijska banka.
Javno-zasebna partnerstva so prav tako učinkoviti instrumenti za izkoriščanje
zasebnih ukrepov in naložb v učinkovito rabo virov. Javno-zasebno partnerstvo
Trajnostna procesna industrija z učinkovito rabo virov in energije (SPIRE) in
skupna tehnološka pobuda za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase,
dejavno prispevata k ciljem krožnega gospodarstva. Politika ima tudi dodatno vlogo
pri zagotavljanju ustreznih sporočil za vlaganje v učinkovito rabo virov z
odpravljanjem okolju škodljivih subvencij in preusmerjanjem obdavčitve stran od
dela ter v onesnaževanje in vire. V okviru evropskega semestra za usklajevanje
ekonomskih politik se obravnava napredek glede reforme okoljskih davkov v
državah članicah EU. Komisija bo za
sprostitev naložb v krožno gospodarstvo storila naslednje: osredotočila se
bo na obetavna področja, opredeljena na okrogli mizi o financiranju učinkovite
rabe virov[16], vključno z inovativnimi
finančnimi instrumenti z računovodskimi pravili za podjetja, ki izražajo
vidike, povezane z viri, pojasnitvijo odgovornosti finančnih institucij za
trajnost (fiduciarne dolžnosti), razvojem metodologij za „obremenitvene teste v
zvezi z viri“ za podjetja in proučitvijo potenciala trga obveznic za usmeritev dodatnih
finančnih sredstev v projekte za učinkovito rabo virov; pripravila bo smernice
o možnostih, ki jih ponujajo nove direktive o javnih naročilih na področju
zelenih javnih naročil, ter priporočilo o spremljanju uspešnosti držav članic
pri doseganju okvirnega cilja 50-odstotnega deleža zelenih javnih naročil[17],
podprla inovativne instrumente, kot sta predkomercialna naročila in javna
naročila za inovacije, ter pospešila ustvarjanje mrež zelenih javnih naročil
med javnimi organi in prednostne
naloge krožnega gospodarstva bo nadalje vključila v financiranje, ki ga
zagotavlja EU, in države članice spodbujala k uporabi razpoložljivih sredstev
EU v programih in projektih, povezanih s krožnim gospodarstvom, zlasti na
podlagi evropskih strukturnih in investicijskih skladov. 2.3 Izkoriščanje
ukrepov podjetij in potrošnikov ter zagotovitev podpore za MSP Podjetja in potrošniki imajo ključno
vlogo pri prehodu na bolj krožno gospodarstvo. Odločitve na zgornjem in
spodnjem delu vrednostne verige je treba bolje povezati, pri čemer je treba zagotoviti
skladne spodbude med proizvajalci, vlagatelji, distributerji, potrošniki in
nosilci dejavnosti recikliranja ter zagotoviti pošteno porazdelitev stroškov in
koristi. Uporabiti je treba tržne mehanizme, da se zagotovita najučinkovitejša
dodelitev in poraba virov, ter po potrebi odpraviti pomanjkljivosti trga ali
ovire za inovacije. Treba je razviti funkcionalne trge sekundarnih materialov. Posebno
pozornost je treba nameniti podjetnikom in jim omogočiti vstop na morebitne nove
trge v okviru krožnega gospodarstva ter zagotoviti, da je na trgu dela na voljo
potreben nabor znanj in spretnosti. Potrošnikom je treba omogočiti, da se bodo
o nakupu lahko odločali na podlagi boljših informacij v zvezi z okoljsko
prijaznostjo različnih proizvodov. Evropska platforma za učinkovito rabo
virov je opredelila[18] pomembne poslovne
priložnosti na različnih delih „kroga“ prek vračanja materialov nazaj v
proizvodni postopek oziroma v različne segmente začetne dobavne verige ali v
druge dobavne verige. Te temeljijo na izkušnjah, pridobljenih z uspešnimi
pobudami, katerih uporaba bi se lahko okrepila in razširila, ter vključujejo: v fazi proizvodnje – standarde za
trajnostno nabavo, prostovoljne sheme, ki jih vodijo gospodarske panoge in
trgovci, ter industrijsko simbiozo za zagotovitev trgov za stranske proizvode; v fazi distribucije – izboljšanje
informacij o virih, ki jih vsebujejo proizvodi, in o tem, kako jih je mogoče
popraviti ali reciklirati, pri čemer so te v priporočilih platforme imenovane „potni
list proizvoda“, ter v fazi potrošnje – modele sodelovalne
potrošnje, ki temeljijo na posojanju, izmenjavi, blagovni menjavi in najemu
proizvodov, ter sisteme, ki združujejo proizvode in storitve, za zagotavljanje
večjega izkoristka premalo uporabljenih sredstev in virov (npr. avtomobilov,
orodij, nastanitev). V pilotni fazi o okoljskem vplivu,
določeni v sporočilu Komisije z naslovom „Oblikovanje enotnega trga za ekološke
proizvode“[19], sodelujejo deležniki,
da bi razvili skupen in na dogovoru temelječ način merjenja vpliva proizvodov
in organizacij na okolje. Po pilotni fazi bo Komisija ocenila, ali so te metode
uspešne, da se bodo lahko uporabile v okviru sedanjih ali novih instrumentov za
izboljšanje okoljske učinkovitosti proizvodov. Takšne ukrepe je treba okrepiti za
zagotovitev dobrih okvirnih pogojev in enakih konkurenčnih pogojev za obstoječa
in nova podjetja, da se lahko prilagodijo svetovnim veletrendom v zvezi z viri,
pa tudi za nagrajevanje najboljših podjetij, spodbujanje novih podjetnikov k
razvoju poslovnih rešitev za prihodnost, testiranje teh rešitev na trgu ter zagotovitev
verodostojnih informacij potrošnikom. V postopku, ki se je začel v okviru
evropske agende za potrošnike[20] in v katerega je
vključenih več deležnikov, je bila izpostavljena potreba po učinkovitih orodjih
za preprečevanje zavajajočih in neutemeljenih okoljskih trditev. Delovno silo je treba opremiti z
ustreznimi znanji in spretnostmi, da se zagotovi uspešen prehod s številnimi
novimi delovnimi mesti[21]. Sporočilo o „zeleni“
zaposlitvi[22] določa okvir za sprostitev
priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest v okviru bolj krožnega
gospodarstva, gospodarnega z viri. Nacionalni,
regionalni in lokalni organi ter socialni partnerji imajo prav tako pomembno
vlogo pri razvoju ciljno usmerjene in usklajene podpore z naložbami,
infrastrukturo, tehnologijo, znanjem in spretnostmi, osredotočene zlasti na potrebe
MSP. Poleg tega so v dobrem položaju, da pospešijo prehod potrošnikov na bolj
trajnostne proizvode in storitve ter spodbudijo spremembe v ravnanju. Komisija bo za
podporo ukrepom podjetij, zlasti MSP, in potrošnikov storila naslednje: gradila bo na
rezultatih pilotne faze o okoljskem vplivu, ki bo potekala do leta 2016,
in določila načine uporabe metod merjenja vpliva na okolje pri oblikovanju
proizvodov in procesov ter boljšem obveščanju potrošnikov o okoljsko trajnostnih
odločitvah; spodbudila bo obsežno
sodelovanje deležnikov z ukrepom za uskladitev in podporo v okviru programa
Obzorje 2020 in njegovih instrumentov, vključno z Evropskim inštitutom za
inovacije in tehnologijo, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi,
akcijskim načrtom za ekološke inovacije, zelenim akcijskim načrtom za MSP in
evropsko agendo za potrošnike; gradila bo na
zavezah deležnikov v okviru evropskega partnerstva za inovacije glede surovin,
ki so neposredno povezane s produktivnostjo virov; podprla bo ustvarjanje
novih delovnih mest ter razvoj spretnosti in znanja z boljšo uskladitvijo
politik, pri čemer bo financiranje EU usmerila v programe in sheme, ki
podpirajo zeleno rast, izboljšala informacije in spremljanje, tudi v okviru
evropskega semestra, ter sodelovala s socialnimi partnerji, institucijami za
izobraževanje in usposabljanje ter drugimi deležniki in podprla bo
izmenjavo najboljših praks na mednarodni ravni. 3.
Modernizacija
politike o odpadkih in ciljev: odpadki kot vir Spreminjanje odpadkov v vir je del
„sklenitve kroga“ v sistemih krožnega gospodarstva. Cilji in ciljni deleži iz
evropske zakonodaje so ključni dejavnik za boljše ravnanje z odpadki; spodbujajo
inovacije v zvezi z recikliranjem in ponovno uporabo, prispevajo k omejevanju
odlaganja odpadkov na odlagališčih in zmanjševanju izgube virov ter ustvarjajo
spodbude za spremembo ravnanja potrošnikov. Kljub temu v EU na letni ravni še
vedno nastane v povprečju približno pet ton odpadkov na prebivalca, nekaj več kot
tretjina teh odpadkov pa se učinkovito reciklira. Evropska unija je sprejela politično
zavezo[23], da bo zmanjšala
nastajanje odpadkov, reciklirala odpadke ter jih spremenila v pomemben in
zanesljiv vir surovin za Unijo, omejila energetsko predelavo na materiale, ki
jih ni mogoče reciklirati, ter dejansko odpravila odlaganje odpadkov na
odlagališčih. Stopnjevanje politike o odpadkih bo imelo pomembne koristi za
rast in ustvarjanje novih delovnih mest ob sorazmerno nizkih stroških ali brez
stroškov ter bo hkrati prispevalo k boljšemu okolju. Po pričakovanjih bo
ambiciozna politika o odpadkih v okviru svetovnih trgov spodbujala inovacije in
prispevala k nadaljnji krepitvi konkurenčnosti podjetij EU na področju
zagotavljanja storitev ravnanja z odpadki, izvoznikom iz EU pa bo zagotovila
nove tržne priložnosti. 3.1 Določitev ciljev za odpadke za
prehod na družbo recikliranja Evropa je dosegla velik napredek pri spreminjanju
odpadkov v vir in spodbujanju trajnostnih načinov ravnanja z odpadki, kot je
recikliranje. Vendar se države članice zelo razlikujejo glede uspešnosti. Šest
držav članic se je že uspešno spopadlo z odlaganjem komunalnih odpadkov na
odlagališčih, pri čemer so delež odlaganja na odlagališčih v zadnjih 20 letih z
90 % zmanjšale na manj kot 5 % in povečale delež recikliranja v
nekaterih regijah na 85 %. Po drugi strani pa se v nekaterih državah
članicah več kot 90 % odpadkov še vedno odloži na odlagališčih, recikliranih
pa je manj kot 5 %. Potrebna so odločna sporočila politike,
da bi ustvarili dolgoročno predvidljivost za naložbe in spremembe, na podlagi
katerih se bodo materiali, kot so plastika, steklo, kovine, papir, les, guma in
drugi materiali, ki jih je mogoče reciklirati, vrnili v gospodarstvo kot
sekundarne surovine po konkurenčnih cenah. Določitev jasnih ciljev za
recikliranje za obdobje do leta 2030 bo zagotovila takšno predvidljivost
in gotovost. Ločeno zbiranje pri viru bo skupaj z dobrimi metodologijami za
izračun stopenj recikliranja zagotovilo visokokakovostno recikliranje ter
prispevalo k razvoju trgov za oskrbo z visokokakovostnimi sekundarnimi
surovinami. V ta namen bi bilo treba pojasniti obstoječo metodo merjenja, s
katero se ocenjuje, kaj se dejansko reciklira, saj nekatere države članice
trenutno sporočajo zbrane odpadke kot reciklirane odpadke navkljub znatni
izgubi materiala med tema dvema fazama. Do leta 2025 je treba preprečiti
odlaganje vseh odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, na odlagališčih. Države
članice bi si morale prizadevati za dejansko odpravo odlagališč do leta 2030.
Energetska predelava, vključno s predelavo za pridobivanje energije iz odpadkov
in uporabo biogoriv, bo imela vlogo pri odpadkih, ki jih ni mogoče ponovno
uporabiti ali reciklirati. Za to bodo potrebni učinkovitejša uporaba
neenakomerno razporejenih zmogljivosti za energetsko predelavo, ki so na voljo
v EU, ter ukrepi za preprečitev presežne zmogljivosti. Poleg 400 000 delovnih mest,
kolikor naj bi jih bilo po ocenah ustvarjenih na podlagi izvajanja veljavne
zakonodaje o odpadkih[24], se lahko z uspešnim
izvajanjem do leta 2030 v EU ustvari več kot 180 000 dodatnih neposrednih
delovnih mest. Tako bo mogoče zadostiti med 10 in 40 % povpraševanja po
surovinah v EU in prispevati k uresničevanju cilja EU za leto 2030, da se
emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za 40 % –
leta 2030 bi se na letni ravni tako preprečilo 62 megaton ekvivalenta
CO2. Komisija za
krepitev gospodarskih, družbenih in okoljskih koristi boljšega ravnanja s
komunalnimi odpadki predlaga naslednje: •
povečanje
ponovne uporabe in recikliranja komunalnih odpadkov na najmanj 70 % do
leta 2030; •
povišanje
stopnje recikliranja odpadne embalaže na 80 % do leta 2030 z vmesnima
ciljema povišanja na 60 % do leta 2020 in 70 % do leta 2025,
vključno s cilji za posebne materiale; •
prepoved
odlaganja plastike, kovine, stekla, papirja in kartona ter biorazgradljivih
odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, na odlagališčih do leta 2025,
države članice pa bi si morale prizadevati za to, da se odlagališča odpravijo
do leta 2030[25] •
nadaljnje
spodbujanje razvoja trgov za visokokakovostne sekundarne surovine, vključno
prek ocene dodane vrednosti meril za prenehanje statusa odpadka za določene
materiale •
pojasnitev
metode izračuna za reciklirane materiale, da se zagotovi visoka raven kakovosti
reciklaže. 3.2 Zagotovitev poenostavitve in
boljšega izvajanja zakonodaje o odpadkih Države članice se v okviru zastavljenih
ciljev same odločijo, kako jih bodo uresničile. Kljub temu je precej možnosti,
da se dodatno poenostavi in izboljša izvajanje zakonodaje o odpadkih na nacionalni
ravni ter zmanjšajo sedanja razhajanja. Komisija je leta 2012 razvila
kazalnike ravnanja z odpadki in časovne načrte s posebnimi priporočili za
najmanj uspešne države članice. Še naprej bo posebno pozornost namenjala tistim
državam članicam, ki so najbolj oddaljene od zastavljenih ciljev, pri čemer bo
v partnerstvu z njimi v zgodnji fazi reševala pomanjkljivosti pri izvajanju. Gospodarski ukrepi so se pokazali kot
ključni pri izboljšanju ravnanja z odpadki na nacionalni ravni, zlasti z
dajatvami na odlaganje na odlagališčih in sežiganje, sistemi „odvrzi in plačaj“
in shemami razširjene odgovornosti proizvajalca ali spodbudami za lokalne
organe za spodbujanje preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja. Prepovedi
odlaganja na odlagališčih so se prav tako pokazale kot učinkovite. Določitev
minimalnih zahtev za sheme odgovornosti proizvajalca na ravni EU bo prispevala
k znižanju stroškov in odpravi ovir, s katerimi se srečujejo proizvajalci, ki
morajo upoštevati več nacionalnih shem v EU. Evropski skladi lahko podprejo
prizadevanja držav članic, ki so osredotočena na celovito ravnanje z odpadki,
vključno z infrastrukturo za ločeno zbiranje, ponovno uporabo in recikliranje.
V prihodnje ne bi smeli podpirati odlaganja na odlagališčih ali samostojnega
sežiganja. Za najboljšo možno uporabo
razpoložljivih zmogljivosti za ravnanje z odpadki v EU bi bila potrebna boljša
načrtovanje in izmenjava informacij, vsaj kot prehodni ukrep pa bi bilo treba
dopustiti tudi večje število pošiljk odpadkov do najsodobnejših in
najučinkovitejših objektov v EU. Zbiranje podatkov in poročanje na
nacionalni ravni je mogoče dodatno racionalizirati in olajšati, ob tem pa
izboljšati zanesljivost in skladnost podatkov v vsej EU. S sprejetjem skupnih
kazalnikov se bosta izboljšala spremljanje in primerjava uspešnosti držav
članic[26]. Ukrepi za dodatno poenostavitev pravnega
reda o odpadkih ter zagotovitev uspešnosti in učinkovitosti bodo
temeljili na prizadevanjih za zmanjšanje upravnih stroškov politike o odpadkih
prek na primer oprostitve od zahtev v zvezi z ravnanjem z odpadki za določena
MSP ali na prizadevanjih za uvedbo obvezne elektronske izmenjave podatkov o
pošiljkah odpadkov. Komisija za
zagotovitev, da bodo koristi zakonodaje EU zagotovljene s poenostavitvijo in
boljšim izvajanjem, predlaga naslednje: •
obravnavo
prekrivanja ciljev za odpadke in uskladitev opredelitev; •
bistveno
poenostavitev obveznosti poročanja za države članice, vključno s pojasnitvijo
in racionalizacijo metod izračuna ciljev za komunalne odpadke, odlaganje na odlagališčih
in odpadno embalažo; •
uvedbo
možnosti za države članice, da MSP ali podjetja, ki zbirajo in/ali prevažajo
zelo majhne količine nenevarnih odpadkov, oprostijo izpolnjevanja splošnih
zahtev glede dovoljenja ali registracije na podlagi okvirne direktive o
odpadkih; •
uvedbo
letnega poročanja prek enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih in
uskladitev statističnih podatkov o odpadkih z zahtevami zakonodaje EU, pri
čemer se nacionalne metodologije primerjajo s statističnimi standardi; •
uvedbo
zahteve po razvoju računalniških sistemov spremljanja podatkov in preverjanju,
ki ga izvajajo tretje osebe, v državah članicah; •
vzpostavitev
mehanizma zgodnjega opozarjanja za zagotovitev, da bodo države članice izvedle
ustrezen sklop ukrepov za pravočasno izpolnjevanje ciljev; •
določitev
minimalnih pogojev za delovanje shem razširjene odgovornosti proizvajalca, ki
jih je mogoče dodatno razviti na nacionalni ravni ali v okviru smernic EU, ter
spodbujanje uporabe ekonomskih instrumentov v državah članicah in •
spodbujanje
neposrednih naložb v možnosti ravnanja z odpadki na vrhu hierarhije ravnanja z
odpadki (preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje). 3.3 Reševanje posebnih izzivov,
povezanih z odpadki Za obravnavo posebnih izzivov, povezanih
z odpadki ter precejšnjo izgubo virov ali vplivi na okolje, so potrebni
prilagojeni pristopi. Preprečevanje nastajanja odpadkov: prednostna
naloga, ki vpliva na vse faze krožnega gospodarstva, je zmanjšati nastajanje
odpadkov. Države članice so pred kratkim v skladu z okvirno direktivo o
odpadkih sprejele programe preprečevanja nastajanja odpadkov, ki jih zdaj
pregleduje Evropska agencija za okolje. Po oceni agencije bo Komisija razvila
pobude za spodbujanje dobrih praks na področju preprečevanja nastajanja
odpadkov v EU. Odpadki v morju: odpadki
v morju onesnažujejo obale, škodujejo morskim organizmom in ustvarjajo
dolgoročno težavo z odpadki, pri katerih so stroški čiščenja visoki. Sedmi
okoljski akcijski program poziva h kvantitativnemu krovnemu cilju zmanjšanja na
ravni EU ob podpori ukrepov, ki temeljijo na virih. S popolnim izvajanjem ukrepov iz
revidiranega zakonodajnega svežnja EU o odpadkih se lahko odpadki v morju
zmanjšajo za 13 % do leta 2020 in 27 % do leta 2030.
Določitev namenskega cilja zmanjšanja za leto 2020 bi pomenila jasno
sporočilo državam članicam, ki zdaj oblikujejo ukrepe, da bi do izteka roka
leta 2020 dosegle „dobro okoljsko stanje“ morskih voda v okviru okvirne
direktive o morski strategiji, ter spodbudila razvoj akcijskih načrtov v zvezi
z odpadki v morju v okviru štirih konvencij o regionalnih morjih. Drugi ukrepi
na ravni EU, ki med drugim vključujejo rezultate tekoče ocene direktive o
pristaniških zmogljivostih za sprejem[27], bodo prav tako
prispevali k uresničevanju cilja. Druga faza cilja zmanjšanja bo pravočasno vzpostavljena
na podlagi nadaljnje analize potenciala za zmanjšanje v okviru drugih
zemeljskih in morskih virov ter ob upoštevanju zaveze, sprejete na konferenci
Rio+20, da se do leta 2025 bistveno zmanjšajo odpadki v morju. Gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju
objektov: trgi
za reciklirane materiale so nujni za povišanje stopnje recikliranja gradbenih
odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov. V okvir za ocenjevanje okoljske
učinkovitosti stavb, določen v sporočilu Komisije z naslovom „Priložnosti za
učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju“[28], bodo vključeni zasnova
za boljše ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki pri rušenju objektov ter
izboljšanje možnosti recikliranja in povečanje količine reciklirane vsebine v
gradbenih materialih. Poleg tega bo predlagani „mehanizem
zgodnjega opozarjanja“ zagotovil spremljanje uspešnosti držav članic pri
izpolnjevanju cilja, da se delež recikliranja poveča na 70 % do leta 2020,
in sicer z ukrepi, kot je povišanje dajatev za odlaganje gradbenih odpadkov in
odpadkov pri rušenju objektov na odlagališčih ali uvedba dodatnih obveznosti
sortiranja na glavnih mestih rušenja, da se izboljša kakovost recikliranih
materialov. Živilski odpadki: Po ocenah se do 30 % vse hrane,
proizvedene na svetu, izgubi ali zavrže. Komisija razmišlja o predstavitvi
posebnih predlogov za zmanjšanje nastajanja živilskih odpadkov. Nevarni odpadki: ustrezno
ravnanje z nevarnimi odpadki je še vedno izziv, prav tako pa za del tega toka
odpadkov niso na voljo podatki o dejanski poti obdelave. Najprej se bosta z
vzpostavitvijo registrov nevarnih odpadkov ter opredelitvijo zmogljivosti in
ovir v sistemih držav članic za ravnanje z nevarnimi odpadki okrepila vodenje
evidenc in sledljivost. Te evidence bi se lahko razširile na druge vrste
odpadkov, kot so se že v številnih državah članicah. Plastični odpadki: po
pričakovanjih bo letna stopnja rasti proizvodnje plastike v EU 5-odstotna. Medtem
ko se 24 % plastičnih odpadkov reciklira, se približno 50 % odpadkov
odloži na odlagališčih, preostanek pa sežge. V okviru javnega posvetovanja o
plastičnih odpadkih, ki ga je Komisija organizirala leta 2013[29],
je bil izpostavljen velik potencial za bolj trajnostno uporabo plastike ter
izražena močna podpora odpravi odlaganja plastike na odlagališčih in boljši
zasnovi plastike in plastičnih proizvodov. Najnovejši predlog Komisije, v
okviru katerega imajo države članice možnost, da omejijo uporabo plastičnih
vrečk[30], pa tudi predlogi za
povečanje recikliranja in opustitev odlaganja na odlagališčih iz tega sporočila
pomenijo pomemben korak naprej k izboljšanju ravnanja s plastičnimi odpadki. Recikliranje ključnih surovin: čeprav
so vse surovine pomembne, je treba ključnim surovinam nameniti posebno
pozornost, saj je njihova svetovna proizvodnja koncentrirana v malem številu
držav, številne med njimi pa imajo nizke stopnje nadomestljivosti in
recikliranja. Komisija spodbuja učinkovito rabo in recikliranje ključnih
surovin v okviru pobude za surovine[31] in evropskega
partnerstva za inovacije glede surovin. Nezakonite pošiljke odpadkov:
Komisija bo okrepila ukrepe za zagotovitev skladnosti z ustrezno zakonodajo EU,
zlasti Uredbo (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov, ki je bila pred
kratkim spremenjena za okrepitev pregledov pošiljk odpadkov. Recikliranje fosforja: fosfor
je pomemben vir v proizvodnji hrane, vendar obstajajo velika tveganja v zvezi z
zanesljivo oskrbo s fosforjem, poleg tega pa njegova sedanja uporaba vključuje
nastajanje odpadkov in izgube v vsaki fazi življenjskega cikla. Komisija ob
upoštevanju posvetovalnega sporočila o trajnostni rabi fosforja[32]
razvija okvir za nadaljnje ukrepe. Komisija za
obravnavo posebnih izzivov, povezanih z odpadki: predlaga
določitev plemenitega cilja zmanjšanja odpadkov v morju za 30 % do
leta 2020 za deset vrst odpadkov, ki najpogosteje pristanejo na obalah, pa
tudi za opremo za ribolov, ki pristane v morju, pri čemer bi bil ta seznam
prilagojen za vsako od štirih morskih regij v EU; načrtuje ukrepe
za spodbujanje trgov za reciklirane materiale, pridobljene iz gradbenih
odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, ter razvoj skupnega okvira EU za
ocenjevanje okoljske učinkovitosti stavb; predlaga, naj države
članice razvijejo nacionalne strategije za preprečevanje nastajanja živilskih
odpadkov in sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se živilski odpadki v
proizvodnem, trgovskem/distribucijskem sektorju, sektorju prehrambnih
storitev/gostinskem sektorju in v gospodinjstvih do leta 2025 zmanjšajo za
najmanj 30 %; načrtuje razvoj
ustreznega sistema registrov vsaj za nevarne odpadke v vseh državah
članicah; poleg predloga o
zmanjšanju uporabe lahkih plastičnih vrečk predlaga uvedbo prepovedi
odlaganja plastike na odlagališčih do leta 2025; predlaga, naj
države članice v svoje nacionalne načrte ravnanja z odpadki vključijo ukrepe v
zvezi z zbiranjem in recikliranjem odpadkov, ki vsebujejo precejšnje količine ključnih
surovin, ter obravnava
možnost razvoja okvira politike o fosforju za povečanje njegovega recikliranja,
spodbujanje inovacij, izboljšanje razmer na trgu ter vključitev trajnostne
uporabe fosforja v zakonodajo EU o gnojilih, hrani, vodi in odpadkih. 4.
Določitev
cilja za učinkovito rabo virov Države članice in Evropski parlament so
se v okviru sedmega okoljskega akcijskega programa dogovorili, da bi Evropska
unija morala določiti kazalnike in cilje za učinkovito rabo virov ter presodili,
ali bi bilo ustrezno vodilni kazalnik in cilj vključiti v evropski semester. Po
obširnem posvetovanju je bila kot možnost za cilj produktivnosti virov določena
produktivnost virov, izmerjena kot razmerje med BDP in kazalnikom porabe
surovin (RMC)[33]. Realni cilj za povečanje produktivnosti
virov, ki ga podpira EU in njene države članice, bi bil v središču pozornosti
politike in izkoriščal trenutno spregledani potencial krožnega gospodarstva, da
se ustvarijo trajnostna rast in delovna mesta ter poveča usklajenost politike
EU. Poleg tega bi bil sorazmeren način za zagotavljanje te usklajenosti in
spodbujanje ukrepov. Po napovedih se bo produktivnost virov
EU, ob upoštevanju izhodiščnega scenarija povečala za 15 % med letoma 2014
in 2030. S pametnimi politikami za spodbujanje prehoda na bolj krožno
gospodarstvo, h katerim poziva evropska platforma za učinkovito rabo virov, bi
se lahko ta stopnja podvojila. Poleg znatnega prispevka k trajnostni dimenziji
rasti bi povečanje produktivnosti virov za 30 % imelo pozitivni učinek
tudi na ustvarjanje delovnih mest in rast BDP.[34] Industrija bi od tega izboljšanja
produktivnosti virov imela korist v smislu izboljšane konkurenčnosti[35].
Stroški virov lahko namreč predstavljajo znatni del njihove stroškovne
strukture in tako potrebujejo razpoložljive in predvidljive dobave[36].
Izboljšanje produktivnosti virov bo prineslo takojšnje finančne koristi, kot
tudi dolgoročne strateške koristi v času, ko bo vse večje globalno
povpraševanje privedlo do porasta in nestanovitnosti cen. Če bo Evropa dosegla
najbolj učinkovito rabo virov, ji bo to pomagalo pri uresničevanju cilja v
zvezi z reindustrializacijo. Čeprav cilj produktivnosti virov ne bo
zavezujoč in bo določen na ravni EU, bi tiste države članice, ki na nacionalni
ravni še nimajo določenega cilja, spodbudil k razvoju ukrepov, ki bodo
upoštevali porabo virov. Privedel bi do bolj uravnoteženih ukrepov, ki
upoštevajo širše ekonomske, družbene in okoljske posledice ter zapolnijo te
vrzeli. Države članice bi lahko po svoji volji
urejale ravnovesje politik in ukrepov, ki so z ekonomskega in okoljskega vidika
najkoristnejši, s širšimi cilji politike. Na ta način bi lahko uživale koristi številnih
dobrih praks, ki so že dokazane, vendar še ne širše uporabljene, in bi jih
države članice lahko sprejele in prikrojile glede na svoje potrebe in
okoliščine. Trenutno poteka pregled strategije Evropa 2020[37],
ki ga podpira javno posvetovanje, da se zberejo vsa mnenja v zvezi z razvojem
strategije. Zato Komisija meni, da bi bilo treba vsakršno odločitev v zvezi z
določitvijo glavnega cilja glede produktivnosti virov sprejeti med pregledom in
po tem, ko bi se upoštevali rezultati javnega posvetovanja skupaj s priporočili
evropske platforme za učinkovito rabo virov. Za zagotovitev, da bodo oblikovalci
politik seznanjeni s celotno sliko pritiskov, ki jih imajo viri na okolje, je
treba upoštevati tudi druge kazalnike, zlasti za rabo vode in omejene zemeljske
vire. Eurostat od leta 2013 objavlja kazalnike učinkovite rabe virov, ki
spadajo med kazalnike iz strategije Evropa 2020[38].
Namenjeni so spremljanju izvajanja Časovnega okvira za Evropo, gospodarno z
viri, obveščanju o povezavi med viri spodbujanju nadaljnjega sodelovanja
deležnikov pri merjenju družbenega napredka v širšem smislu in ne zgolj na
podlagi BDP. Za uresničitev
potenciala učinkovite rabe virov v okviru trajnostne rasti: •
bo
Komisija upoštevala priporočila evropske platforme za učinkovito rabo virov v
zvezi z glavnim ciljem za učinkovito rabo virov, skupaj z rezultati javnega
posvetovanja v okviru trenutnega pregleda strategije Evropa 2020; •
vzporedno
s tem se bodo nadalje razvili kazalniki učinkovite rabe virov, na podlagi
katerih se spremljajo kazalniki rabe drugih virov poleg ogljika in materialov (zlasti
zemljišč in vode), ter •
nacionalni
statistični uradi si morajo prizadevati za vzpostavitev splošno sprejete
metodologije v okviru evropskega statističnega sistema, na podlagi katere se bo
lahko izračunala poraba surovin na nacionalni ravni. [1] COM(2010) 2020, COM(2011)
21. [2] Meyer, B. et al (2011) „Macroeconomic
modelling of sustainable development and the links between the economy and the
environment“. Študija, opravljena za Evropsko komisijo (GD za okolje), na voljo
na: http://ec.europa.eu/environment/enveco/studies_modelling/pdf/report_macroeconomic.pdf [3] „Guide to resource
efficiency in manufacturing: Experiences from improving resource efficiency in
manufacturing companies“. Europe INNOVA (2012). [4] Ellen
MacArthur Foundation (2012) Towards the Circular Economy: Economic and business
rationale for an accelerated transition. [5] Http://ec.europa.eu/environment/resource_efficiency/re_platform/index_en.htm. [6] COM(2011) 571 final. [7] UL L 354, 28.12.2013, str. 171–200. [8] „Modelling
the Economic and Environmental Impacts of Change in Raw Material Consumption“
(Modeliranje vplivov spremembe porabe surovin na gospodarstvo in okolje), 2014,
Cambridge Econometrics in drugi. [9] Sklici na poročila se
sprejmejo istočasno. [10] „The opportunities to business
of improving resource efficiency“ (Priložnosti za podjetja za izboljšanje
učinkovite rabe virov), 2013, AMEC in drugi. [11] COM(2012) 60 [12] Glej prilogo k temu
sporočilu. [13] COM(2013) 207 [14] COM(2014) 168 [15] COM(2014) 167 [16] MEMO/13/110. [17] COM/2008/400 [18] Http://ec.europa.eu/environment/resource_efficiency/documents/erep_manifesto_and_policy_recommendations_31-03-2014.pdf. [19] COM(2013) 196 final
in Priporočilo Komisije 2013/179/EU. [20] COM(2012) 225 final. [21] COM(2012) 173 final. [22] COM(2014) 446 [23] Sedmi okoljski akcijski
program. [24] SWD(2014) 207 [25] Določenega deleža
ostankov odpadkov se ne da predelati in jih je zato dovoljeno odlagati na
odlagališčih, saj trenutno ni na voljo nobene druge možnosti ravnanja z njimi. Ta
delež se bi omejil na največ 5 %. [26] Na primer, dovoljene so
štiri metode izračuna cilja za recikliranje komunalnih odpadkov. Rezultati se
lahko glede na izbrano metodo bistveno razlikujejo (za približno 20 %). [27] Direktiva 2000/59/ES. [28] COM(2014)
445 [29] COM(2013) 123 [30] COM(2013) 761 [31] COM(2011) 25 [32] COM(2013) 517 [33] RMC je skupni kazalnik,
ki meri (v tonah) vse vire materialov, ki se uporabljajo v gospodarstvu, pri
čemer upošteva uporabo virov, ki jo zajemajo uvozi. Trenutno je na voljo za EU
in nekatere države članice. Države, za katere RMC še ni na voljo, lahko
uporabljajo kazalnik domače porabe snovi. [34] SWD (2014) 211 [35] Deležniki so za merjenje
porabe virov izbrali RMC, ker zajema uporabo virov, vključeno tako v uvožene
kot tudi doma izdelane proizvode, in tako omogoča pošteno primerjavo njihove
učinkovitosti virov. [36] Nedavne študije v
sektorjih jekla in aluminija so pokazale, da surovine predstavljajo med 30 in 40 %
njune stroškovne strukture, kar je več kot je na primer strošek delovne sile. [37] COM(2014) 130 z dne 19.3.2014
Ocena izvajanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo
rast. [38] Http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/europe_2020_indicators/ree_scoreboard. Priloga: Kako lahko program Obzorje 2020
prispeva h krožnemu gospodarstvu? Krožno gospodarstvo predstavlja razvojno strategijo,
ki zajema gospodarsko rast brez povečanja porabe virov, bistveno spremembo
proizvodnih verig in potrošniških navad ter ponovno zasnovo industrijskih
sistemov na sistemski ravni. Odvisno je od inovacij, bodisi tehnoloških bodisi
družbenih ali organizacijskih. Za njegovo uresničitev so potrebne nove
portfeljske spretnosti in znanja, kot tudi novi finančni instrumenti ter
sodelovanje številnih deležnikov. Kar zadeva ukrepe, lahko krožno gospodarstvo
podkrepijo predstavitvene dejavnosti, tržno uvajanje, ozaveščanje,
širjenje informacij in doseganje mednarodnih razsežnosti. Kar zadeva vsebino, je za krožno gospodarstvo
potrebna močna integracija po celotnem delu Vodilni položaj industrije
(del II) in delu Družbeni izzivi (del III) programa Obzorje 2020. Glede na to,
da se pri krožnem gospodarstvu upošteva potencial celotne vrednostne verige, je
zanj potrebna podpora v vseh fazah raziskovalne in znanstvene verige. Zato bo
do neke mere potreben tudi prispevek drugih delov programa Obzorje 2020, ki
zadevajo Odlično znanost (del I), Spodbujanje odličnosti in
povečevanje udeležbe (del IV), Znanost z družbo in za njo (del V),
nenuklearne neposredne dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (del
VI) ter Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (del VII). Prispevki
različnih delov programa Obzorje 2020 h krožnemu gospodarstvu so povzeti
spodaj. Treba je poudariti, da Obzorje 2020 podpira tudi javno-zasebno
partnerstvo SPIRE in skupno tehnološko pobudo za industrijske panoge, ki
temeljijo na rabi biomase, ki prav tako občutno prispevata k doseganju
ciljev krožnega gospodarstva. || || || OBZORJE 2020 || || || Odlična znanost || Vodilni položaj v industriji || Družbeni izzivi || Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe || Znanost z družbo in za njo || Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo || Skupno raziskovalno središče || || || Evropski raziskovalni svet || Prihodnje in nastajajoče tehnologije || Ukrepi Marie Skłodowske-Curie || Raziskovalne infrastrukture || Vodilni položaj na področju tehnologij, ki omogočajo izvedbo, in industrijskih tehnologij || Dostop do tveganega kapitala || Inovacije v MSP || Zdravje, demografske spremembe in dobro počutje || Prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda || Zanesljiva, čista in učinkovita energija || Pametni, zeleni in integrirani prevoz || Podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovine || Evropa v spreminjajočem se svetu – vključujoče in inovativne družbe, ki razmišljajo kritično || Varne družbe – varovanje svobode in varnosti Evrope in njenih državljanov KROŽNO GOSPODARSTVO – SESTAVNI DELI || Tehnološke inovacije || Zasnova materialov in procesov || ++ || ++ || || ++ || ++ || || + || || + || + || || + || || || || || || Zasnova proizvodov || ++ || || || || + || || + || || + || || || + || || || || + || || + Upravljanje virov (odpadki, voda, energija in surovine) || || + || || ++ || + || || + || || ++ || + || || ++ || || || || ++ || || ++ Družbene inovacije || Novi modeli proizvodnje in porabe || || || || || || || || + || ++ || + || || ++ || + || || || ++ || || + Sodelovanje državljanov || || || || || || || || || + || || || + || || || || ++ || || Modeli, ki združujejo proizvode in storitve || || || || || || || + || || + || || || ++ || || || || + || || Storitve oblikovanja || || || || || || || + || || + || || || + || || || || || || Organizacijske inovacije || Celovite rešitve in sistemi || || + || || || + || || + || || ++ || ++ || ++ || ++ || || || || + || || Logistika || || || || || || || || || ++ || || ++ || + || || || || || || Poslovni modeli || ++ || || || || || || + || || ++ || || || ++ || || || || + || || + Orodja v podporo politiki || || || || || || || || || ++ || || || ++ || + || || || ++ || || ++ Spretnosti in znanja || Podjetništvo || || || + || || || || || || || || || || || || || || + || Krepitev zmogljivosti in večdisciplinarnost || || || + || || || || || || + || || || || || || + || + || + || Finančni instrumenti || || || || || || ++ || + || || || || || || || || || || || Ozaveščenost, razširjanje in internacionalizacija || || || || || || || || || + || || || + || || || || ++ || || Udeležba številnih deležnikov || || || || || + || || || || + || || + || ++ || || || || ++ || || Predstavitvene dejavnosti in ukrepi za tržno uveljavljanje || || || || || ++ || || || || + || || + || ++ || || || || + || || +
Pomemben prispevek. ++ Zelo velik prispevek.