(1)

Za zagotovitev, da Uredba Sveta (ES) št. 515/97 (3) zajema vsa mogoča gibanja blaga v zvezi s carinskim območjem Unije, je ustrezno, da se pojasni opredelitev carinske zakonodaje v zvezi s pojmom vstopa in izstopa blaga.

(2)

Da se dodatno okrepijo upravni in kazenski postopki za obravnavanje nepravilnosti, je treba zagotoviti, da se dokazi, pridobljeni v okviru medsebojne pomoči, lahko štejejo za sprejemljive v postopkih pred upravnimi in sodnimi organi države članice organa prosilca.

(3)

Sporočilo Komisije z dne 8. januarja 2013 o obvladovanju tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige prepoznava nujno potrebo po izboljšanju kakovosti in razpoložljivosti podatkov za uporabo v analizi tveganj pred prihodom, zlasti za učinkovito odkrivanje in blažitev tveganj v zvezi z varnostjo in varovanjem na nacionalni ravni in ravni Unije, v okviru skupnega okvira za obvladovanje tveganja, vzpostavljenega v skladu s členom 13(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (4). Vključitev podatkov o premikih zabojnikov v obvladovanje tveganja pred prihodom bo zelo izboljšala vidljivost dobavne verige in bistveno okrepila zmogljivost Unije in držav članic, da se osredotočijo na kontrole pošiljk z visokim tveganjem in pri tem omogočajo pretok zakonite trgovine.

(4)

Da se izboljša jasnost, doslednost , učinkovitost, skladnost in preglednost, je treba podrobneje opredeliti organe, ki bi morali imeti dostop do podatkovnih baz, oblikovanih na podlagi Uredbe (ES) št. 515/97, za ta namen pa se bo vzpostavil enotni sklic na pristojne organe. [Sprememba 1]

(5)

Podatki o premikih zabojnikov omogočajo odkrivanje trendov goljufij in tveganj v zvezi z blagom, ki vstopa na carinsko območje Unije in izstopa z njega. Taki podatki pomagajo pri preprečevanju, preiskovanju in pregonu operacij, ki kršijo ali za katere se zdi, da kršijo carinsko zakonodajo, ter pomagajo pristojnim organom pri obvladovanju tveganja na carinskem področju, opredeljenim v točki 25 člena 4 Uredbe (EGS) št. 2913/92. Za čim temeljitejše zbiranje in uporabo podatkov ter ob preprečevanju morebitnih negativnih učinkov na mala in srednja podjetja v sektorju špedicije je nujno, da ponudniki storitev v javnem ali zasebnem sektorju, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, Komisiji predložijo podatke o premikih zabojnikov, če te podatke zbirajo v elektronski obliki prek svojih sledilnih sistemov za opremo oziroma imajo dostop do takih podatkov.

(5a)

Informacije, pridobljene iz ocene učinka, ki jo je pripravila Komisija 25. novembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 515/97 v zvezi z obsegom težave kažejo, da lahko že samo goljufije, ki so posledica lažne izjave o poreklu, za EU27 povzročijo letno škodo tudi do 100 milijonov EUR. Leta 2011 so države članice poročale o 1 905 primerih odkritih goljufij in drugih nepravilnosti, povezanih z napačnim opisom blaga, s katerimi je bilo povzročenega 107,7 milijona EUR škode. To je samo škoda, ki so jo države članice in Komisija odkrile. Dejanski obseg težave je znatno večji, saj ni na voljo nobenih podatkov o približno 30 000 primerih morebitne goljufije. [Sprememba 2]

(5b)

Da bi Unija zagotovila visoko raven varstva potrošnikov, se mora boriti proti goljufijam na carinskem področju in tako prispevati k cilju notranjega trga glede ponudbe varnih proizvodov s pristnimi potrdili o izvoru. [Sprememba 3]

(6)

Zaradi povečanega obsega goljufij na carinskem področju je bistveno, da se izboljšata odkrivanje in preprečevanje na nacionalni ravni in ravni Unije hkrati. Odkrivanje goljufij, prepoznavanje trendov tveganj in izvajanje učinkovitih postopkov za obvladovanje tveganja so zelo odvisni od prepoznavanja in navzkrižne analize zadevnih sklopov operativnih podatkov. Zato je treba na ravni Evropske Unije vzpostaviti podatkovno bazo, ki vsebuje podatke o uvozu, izvozu in tranzitu blaga, vključno s podatki o tranzitu blaga znotraj držav članic in neposrednem izvozu. Za ta namen bi morale države članice omogočiti sistemsko kopiranje podatkov o uvozu, izvozu in tranzitu blaga iz sistemov, ki jih upravlja Komisija, ter Komisiji čim prej posredovati podatke o tranzitu blaga znotraj držav članic in neposrednem izvozu. Komisija bi morala vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti rezultate, pridobljene na podlagi te podatkovne baze. Do …  (*1) bi morala oceniti, ali je mogoče podatkovno bazo razširiti in vanjo vključiti podatke o uvozu in tranzitu blaga po kopnem in zraku ter ali jo je treba razširiti in vanjo vključiti podatke o izvozu. [Sprememba 4]

(7)

Za izvajanje člena 18b Uredbe (ES) št. 515/97 je Komisija vzpostavila številne tehnične sisteme, ki omogočajo, da se državam članicam zagotovijo dejavnosti tehnične pomoči, usposabljanja ali komunikacije ter druge operativne dejavnosti. Na te tehnične sisteme se je treba izrecno sklicevati v tej uredbi, zajemati pa jih morajo zahteve o varstvu podatkov.

(8)

Uvedba e-carine leta 2011, s katero dokumente o uvozu in izvozu ne hranijo več carinske uprave, temveč gospodarski subjekti, je povzročila zamudo pri izvajanju preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) na carinskem področju, saj morajo uradu OLAF pri pridobivanju takih dokumentov pomagati navedene uprave. Poleg tega triletni rok zastaranja, ki velja za carinske dokumente v lasti uprave, dodatno omejuje uspešno izvajanje preiskav. Za pospešitev izvajanja preiskav na carinskem področju bi morala Komisija v nekaterih okoliščinah in potem, ko obvesti države članice, zato morala imeti pooblastilo, da dokumente o uvozni in izvozni deklaraciji zahteva neposredno od zadevnih gospodarskih subjektov. Zadevne gospodarske subjekte bi bilo treba pri tem obvestiti, za katero vrsto postopka gre. Ti gospodarski subjekti bi morali biti zavezani k temu, da Komisiji predložijo zahtevane dokumente pravočasno, potem ko Komisija obvesti države članice . [Sprememba 5]

(9)

Za zagotovitev zaupnosti in večje varnosti vnesenih podatkov bi bilo treba oblikovati določbo za omejevanje dostopa do vnesenih podatkov le na določene uporabnike in samo za določene namene . [Sprememba 6]

(10)

Da se zagotovijo posodobljene informacije in preglednost ter pravica do obveščenosti posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so določene v Direktivi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi se morala uvesti možnost objavljanja spletnih posodobitev seznama pristojnih organov, ki jih imenujejo države članice in službe Komisije ter imajo dostop do carinskega informacijskega sistema (CIS).

(11)

Uredba (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo institucije, organi, uradi in agencije Unije.

(12)

Za izboljšanje doslednosti nadzora varstva podatkov mora evropski nadzornik za varstvo podatkov tesno sodelovati s skupnim nadzornim organom, ustanovljenim s Sklepom Sveta 2009/917/PNZ (7), da se doseže usklajevanje revizij carinskega informacijskega sistema.

(13)

Posledica določb o hrambi podatkov v CIS je pogosto neutemeljena izguba informacij, saj države članice sistematično ne izvajajo letnih pregledov zaradi upravnega bremena, povezanega s tem , in pomanjkanja ustreznih virov, zlasti človeških . Zato je treba poenostaviti postopek o hrambi podatkov v CIS tako, da se odstrani obveznost letnega pregledovanja podatkov in določi rok hrambe, ki ne sme presegati 10 let, v skladu z roki, določenimi za podatkovne zbirke baze , oblikovane na podlagi te uredbe. Vendar to ne bi smelo veljati za rok zastaranja, določenega v členu 221(3) Uredbe (EGS) št. 2913/92. Ta rok je nujen zaradi dolgih postopkov obdelave nepravilnosti in ker so ti podatki potrebni za izvajanje skupnih carinskih operacij in preiskav. Poleg tega bi bilo treba evropskega nadzornika za varstvo podatkov obvestiti o primerih, ko se osebni podatki v CIS hranijo dlje kot pet let, da se zaščitijo pravila o varstvu podatkov. [Sprememba 7]

(14)

Da se dodatno okrepijo možnosti za analizo goljufij in olajša izvajanje preiskav, bi se morali podatki v zvezi z datotekami tekočih preiskav, ki se hranijo v identifikacijski podatkovni bazi carinskih datotek (FIDE), prikazati kot anonimni po enem letu po zadnji ugotovitvi ter ohraniti v obliki, pri kateri identifikacija posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni več mogoča.

(15)

Ker ciljev okrepljenega obvladovanja tveganja na carinskem področju, kot je opredeljeno v točkah 25 in 26 člena 4 in točki 2 člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92 države članice ne morejo same zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določen v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(16)

Javni ali zasebni ponudniki storitev, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo in ki jih v času začetka veljavnosti te uredbe zavezujejo obveznosti pogodb zasebnega prava v zvezi s posredovanjem podatkov o premikih zabojnikov, bi morali imeti pravico do koriščenja odložene uporabe člena 18c, da se ponovno pogajajo o svojih pogodbah in zagotovijo, da so prihodnje pogodbe skladne z obveznostjo posredovanja podatkov Komisiji.

(17)

Uredba (ES) št. 515/97 Komisiji podeljuje pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe, zato je treba zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe pooblastila, ki se Komisiji podelijo s to uredbo, uskladiti s členom 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(18)

Da se dopolnijo nekateri nebistveni elementi Uredbe (ES) št. 515/97 in zlasti da se ustvari racionalizirana in strukturirana podatkovna baza sporočil o statusu zabojnikov, bi bilo treba pooblastila za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU podeliti Komisiji v zvezi z dogodki, za katere bi bilo treba poročati sporočila o statusu zabojnikov, najmanjšimi elementi podatkov, o katerih se poroča v sporočilih o statusu zabojnikov, ter pogostostjo poročanja.

(19)

Da se dopolnijo nekateri nebistveni elementi Uredbe (ES) št. 515/97 in zlasti da se določijo informacije, ki se vnesejo v CIS, bi bilo treba pooblastila za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU podeliti Komisiji v zvezi določanjem operacij, ki zadevajo uporabo kmetijske zakonodaje, za katere je informacije treba vnesti v osrednjo zbirko podatkov CIS.

(20)

Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi Komisija morala zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno predložitev ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(21)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 515/97 bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila v zvezi z obliko podatkov in metodo posredovanja sporočil o stratusu zabojnikov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Za sprejetje izvedbenih aktov bi bilo treba uporabljati postopek pregleda.

(22)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (ES) št. 515/97 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s posebnimi elementi, ki bodo vključeni v CIS v okviru vsake kategorije iz točk (a) do (h) člena 24. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. Za sprejetje izvedbenih aktov bi bilo treba uporabljati postopek pregleda. Ti posebni elementi, ki bodo vključeni v CIS, bodo temeljili na elementih iz Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 696/98 (9)

(23)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je izdal mnenje 11. marca 2014 –

1.

v členu 2 se odstavek 1 spremeni:

2.

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Dokumenti, overjene prave kopije dokumentov, potrdila, vsi instrumenti uradni akti ali sklepi upravnih organov, poročila ali vse druge informacije, ki jih pridobijo uslužbenci zaprošenega organa in se sporočijo organu prosilcu v primerih pomoči, predvidenih v členih od 4 do 11, lahko pomenijo sprejemljiv dokaz v upravnih in sodnih postopkih države članice zaprošenega organa na isti način, kot so bili pridobljeni v državi članici, v kateri potekajo postopki.“[Sprememba 9]

2a.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 16a

Dokumenti, overjene verodostojne kopije dokumentov, potrdila, vsi instrumenti ali sklepi upravnih organov, poročila in vse druge informacije, ki jih pridobijo uslužbenci ene države članice in se sporočijo drugi državi članici v primerih pomoči iz členov od 13 do 15, lahko pomenijo dopusten dokaz v upravnih in sodnih postopkih države članice prejemnice informacij na enak način, kot če bi bili pridobljeni v državi članici, v kateri potekajo postopki.“ [Sprememba 10]

2b.

v prvem pododstavku člena 18(1) se doda naslednja alinea:

2c.

zadnji stavek prvega pododstavka člena 18(1) se nadomesti z naslednjim:

„ti organi Komisiji čimprej, najpozneje pa v treh tednih, na lastno pobudo ali na njeno utemeljeno zahtevo sporočijo vse ustrezne informacije, po potrebi v obliki dokumentov ali izvodov oziroma izvlečkov dokumentov, ki so potrebne za poznavanje dejstev, zato da lahko Komisija uskladi ukrepe, ki jih izvajajo države članice.“ [Sprememba 12]

2d.

Prvi pododstavek člena 18(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.     Če Komisija oceni, da je do nepravilnosti prišlo v eni ali več državah članicah, to sporoči zadevni ali zadevnim državam članicam in ta ali te uvedejo čimprej, ko je mogoče, najpozneje pa v treh tednih po prejemu informacij, preiskavo, pri kateri so lahko pod pogoji iz člena 9(2) in člena 11 te uredbe navzoči uradniki Komisije.“ [Sprememba 13]

3.

člen 18a se spremeni:

4.

člen 18b se spremeni:

5.

vstavijo se členi:

„Člen 18c

1.   Javni ali zasebni ponudniki storitev, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, iz člena 18a(1) Pomorski prevozniki , ki hranijo podatke o premikih in statusu zabojnikov ali imajo dostop do takih podatkov, Komisiji sporočajo sporočila o statusu zabojnikov. [Sprememba 24]

2.   Zahtevana sporočila o statusu zabojnikov se poročajo v vseh naslednjih primerih za zabojnike, ki bodo iz tretje države s plovili vstopili na carinsko območje Unije .

3.   Zahtevana sporočila o statusu zabojnikov poročajo o dogodkih iz člena 18f, če so znana javnemu ali zasebnemu ponudniku storitev, katerega dejavnosti so povezane z mednarodno dobavno verigo, ki jih sporoča , in za katere so bili podatki ustvarjeni ali zbrani z elektronsko opremo za sledenje zabojnikom . [Sprememba 27]

4.   Komisija bo oblikovala in upravljala ‚podatkovno bazo sporočil o statusu zabojnikov‘, o katerih se poroča. Podatkovna baza sporočil o statusu zabojnikov je del podatkovne baze iz člena 18a in ne sme vsebovati osebnih podatkov. [Sprememba 28]

Člen 18d

1.   Če naj bi zabojnik, vključno z zabojniki, ki ne bodo iztovorjeni v Uniji, s plovilom vstopil na carinsko območje Unije iz tretje države, javni ali zasebni ponudniki storitev, za katere velja obveznost iz člena 18c(1), poročajo sporočila o statusu zabojnikov za vse dogodke od trenutka, ko je bil zabojnik razglašen za praznega pred vstopom na carinsko območje Unije, do trenutka, ko je zabojnik ponovno razglašen za praznega.

2.   V primerih, ko posebna sporočila o statusu zabojnikov, potrebna za določanje zadevnih dogodkov v zvezi s praznim zabojnikom, niso na voljo v elektronski evidenci ponudnika za noben primer, ponudnik poroča sporočila o statusu zabojnikov za dogodke, ki potekajo vsaj tri mesece pred fizičnim prihodom na carinsko območje Unije do meseca po vstopu na carinsko območje Unije ali do prihoda na cilj zunaj carinskega območja Unije, kar je prej.

Člen 18e

1.   Če zabojnik s plovilom zapušča carinsko območje Unije in je namenjen v tretjo državo, javni ali zasebni ponudniki storitev, za katere velja obveznost iz člena 18c(1), poročajo sporočila o statusu zabojnikov za vse dogodke od trenutka, ko je bil zabojnik razglašen za praznega na carinskem območju Unije, do trenutka, ko je zabojnik razglašen za praznega zunaj carinskega območja Unije.

2.   V primerih, ko posebna sporočila o statusu zabojnika, potrebna za določanje zadevnih dogodkov v zvezi s praznim zabojnikom, niso na voljo v elektronski evidenci ponudnika za noben primer, ponudnik lahko poroča sporočila o statusu zabojnikov za dogodke, ki so potekali v obdobju najmanj treh mesecev po izstopu s carinskega območja Unije.

Člen 18f

1.   Komisija ima pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43, ki določa dogodke v zvezi s statusom zabojnika, za katere je treba poročati sporočila o statusu zabojnikov v skladu s členom 18c, najmanjše elemente podatkov, o katerih se poroča v sporočilih o statusu zabojnikov, ter pogostostjo poročanja.

2.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe o obliki podatkov v sporočilih o statusu zabojnikov in metodi posredovanja teh sporočil ter o statusu zabojnikov tem, katere obveznosti lahko veljajo za zabojnike, ki vstopijo na območje EU zaradi preusmeritev . Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 43a(2). [Sprememba 29]

2a.     Komisija v skladu s členom 18a(1) z izvedbenim aktom določi način za pridobitev soglasja ponudnika storitev pred prenosom njegovih vnesenih sporočil o statusu zabojnikov drugim organizacijam ali organom. [Sprememba 30]

2b.     Komisija je pozvana, naj se tesno posvetuje s poslovnimi predstavniki pomorskega sektorja za linijski prevoz zabojnikov glede oblikovanja delegiranih in izvedbenih aktov iz tega člena. Lahko jih povabi k sodelovanju na srečanjih odbora in v strokovnih skupinah, namenjenih oblikovanju takšnih aktov. [Sprememba 31]

Člen 18 g

1.   Komisija oblikuje in upravlja podatkovno bazo s podatki o uvozu, izvozu in tranzitu blaga, vključno o tranzitu znotraj države članice, kot je podrobno opisano v Prilogah 37 in 38 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (*4), („podatkovna baza o uvozu, izvozu, tranzitu“). Države članice Komisijo pooblastijo, da sistematično kopira podatke o uvozu, izvozu in tranzitu iz virov, ki jih upravlja Komisija na podlagi Uredbe (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti. Države članice Komisiji čim prej posredujejo podatke o tranzitu blaga znotraj države članice in neposrednem izvozu. Informacije o fizičnih in pravnih osebah se uporabljajo samo za namene te uredbe. [Sprememba 32]

2.   Podatkovna baza se uporablja za pomoč pri preprečevanju, preiskovanju in pregonu operacij, ki kršijo ali za katere se zdi, da kršijo carinsko zakonodajo, ter za namen obvladovanja tveganja, vključno s carinskimi kontrolami, ki temeljijo na tveganju, kot je opisano v točkah 25 in 26 člena 4 in točki 2 člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

3.   Do podatkovne baze dostopajo izključno službe Komisije in nacionalni organi iz člena 29. Znotraj Komisije in nacionalnih organov so za obdelavo osebnih podatkov iz te podatkovne baze pooblaščeni le za to imenovani analitiki.

Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 45/2001 Komisija lahko Komisija po dogovoru z državo članico, ki posreduje podatke, izbrane podatke, pridobljene v skladu s postopkom iz odstavka 1, posreduje mednarodnim organizacijam in/ali institucijam/agencijam EU kot so Svetovna carinska organizacija, Mednarodna pomorska organizacija, Mednarodna organizacija civilnega letalstva in Mednarodno združenje letalskih prevoznikov, ter Europolu , ki prispevajo k zaščiti finančnih interesov Unije in pravilni uporabi carinske zakonodaje ter s katerimi je Komisija sklenila ustrezni dogovor ali memorandum o soglasju. [Sprememba 33]

Podatki se v skladu s tem odstavkom posredujejo le za splošne namene te uredbe, ki vključujejo tudi zaščito finančnih interesov Unije, in/ali za namene obvladovanja tveganja, kot je to določeno v točkah 25 in 26 člena 4 in točki 2 člena 13 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

Dogovor ali memorandum o soglasju, na podlagi katerega se v skladu s tem odstavkom lahko posredujejo podatki, med drugim vključuje načela varstva podatkov, kot sta možnost posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da uveljavljajo svoje pravice do dostopa in popravkov ter do upravnega in sodnega varstva, ter neodvisni nadzorni mehanizem, da se zagotovi skladnost z zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov.

3a.     V skladu s členom 51a Komisija vsako leto predloži rezultate iz te podatkovne baze Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 34]

4.   Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru podatkov v tej podatkovni bazi. [Sprememba 35]

Komisija se šteje za upravljavca podatkov v smislu člena 2d Uredbe (ES) št. 45/2001.

Podatkovno bazo o uvozu, izvozu in tranzitu predhodno preveri evropski nadzornik za varstvo podatkov v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 45/2001. [Sprememba 36]

Podatki v podatkovni bazi o uvozu, izvozu in tranzitu se hranijo le toliko časa, da se doseže namen, za katerega so bili vneseni, rok hrambe pa ne sme presegati deset let. Če se osebni podatki hranijo več kot pet let, se v skladu s tem ustrezno obvesti evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

5.   Podatkovna baza o uvozu, izvozu in tranzitu ne vključuje posebnih kategorij podatkov v smislu člena 10(5) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Komisija izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo ali nepooblaščenim razkritjem, spremembo in dostopom ali drugimi nezakonitimi oblikami obdelave. [Sprememba 37]

Člen 18h

1.   Komisija lahko na podlagi predhodne zahteve državi članici iz odstavka 1a tega člena in v skladu s členom 14 Uredbe (EGS) št. 2913/92 neposredno od gospodarskih subjektov pridobi dokumente o uvoznih in izvoznih tranzitnih deklaracijah , ki jih ti gospodarski subjekti ustvarijo ali zberejo v zvezi s preiskavami, povezanimi z izvajanjem carinske zakonodaje, kot je opredeljeno v členu 2(1) te uredbe , bodisi z izrecnim dovoljenjem države članice bodisi s tihim dovoljenjem iz člena 18h(1b) te uredbe . Komisija o zahtevi sočasno z njeno izdajo obvesti vse države članice, ki bodo verjetno vključene v nadaljnjo preiskavo. Sočasno z izdajo zahteve državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, zagotovi kopijo zahteve. Komisija v enem tednu od prejema odgovora državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, zagotovi kopije odgovora in podpornih dokumentov gospodarskega subjekta . [Sprememba 38]

1a.     Po izdaji zahteve za dokumente o uvoznih ali tranzitnih deklaracijah, ki jo Komisija naslovi na državo članico, ima država članica v skladu s členom 14 Uredbe (EGS) št. 2913/92 na voljo štiri tedne, da:

1b.     Če država članica:

se šteje, da je podala tiho dovoljenje, da Komisija dokumente o uvoznih ali tranzitnih deklaracijah zahteva neposredno od gospodarskega subjekta. [Sprememba 40]

2.    Gospodarski subjekti v obdobju, ko morajo gospodarski subjekti hraniti zadevne dokumente, gospodarski subjekti Komisiji na zahtevo v treh tednih zagotovijo informacije iz odstavka 1. [Sprememba 41]

(*4)  Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).“"

5a.

člen 21(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.     Ugotovitve in informacije, pridobljene v okviru akcij Skupnosti iz člena 20, predvsem v obliki dokumentov, ki jih posredujejo pristojni organi zadevnih tretjih držav, ter informacije, pridobljene med upravno preiskavo, tudi od služb Komisije, se obravnavajo skladno s členom 45.“ [Sprememba 42]

6.

v členu 23 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Komisija ima v skladu s členom 43 pooblastila za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo navedena dejanja o izvajanju kmetijske zakonodaje, za katere je treba vnesti informacije v CIS.“

7.

v členu 25 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe v zvezi s podatki, ki se vnesejo v CIS, povezanimi z vsako kategorijo iz točk od (a) do (h) člena 24, do mere, ko je to potrebno za doseganje cilja sistema. Osebni podatki ne smejo biti vključeni v kategorijo iz točke (e) člena 24. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 43a(2).“

8.

člen 29 se spremeni:

9.

v členu 30(3) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija na spletu objavi seznam imenovanih organov ali služb.“

9a.

v členu 30 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.     Podatki iz CIS se lahko s predhodnim dovoljenjem države članice, ki jih je vnesla v sistem, in ob pogojih, ki jih je ta določila, posredujejo nacionalnim organom, ki niso določeni v odstavku 2, tretjim državam ter mednarodnim ali regionalnim organizacijam in/ali agencijam Unije, ki prispevajo k zaščiti finančnih interesov Unije in pravilni uporabi carinske zakonodaje. Vsaka država članica sprejme posebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov ob njihovem posredovanju ali zagotavljanju službam, ki so zunaj njenega ozemlja.

Določbe iz prvega pododstavka se smiselno uporabljajo za Komisijo, če je ta vnesla podatke v sistem.“ [Sprememba 44]

10.

naslov poglavja 4 se nadomesti z naslednjim:

„Poglavje 4

Hramba podatkov“.

11.

člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„člen 33

Podatki v CIS se hranijo le toliko časa, da se doseže namen, za katerega so bili vneseni, rok hrambe pa ne sme preseči deset let. Če se osebni podatki hranijo več kot pet let, se v skladu s tem ustrezno obvesti evropskega nadzornika za varstvo podatkov.“[Sprememba 45]

12.

člen 37 se spremeni:

13.

člen 38 se spremeni:

14.

člen 41d se spremeni:

15.

člen 43 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.   Pooblastilo za sprejetje sprejemanje delegiranih aktov iz členov člena 18a ( 6), člena  18f(1) , člena 18 g(3 ) in  člena  23(4) se Komisiji podeli prenese na Komisijo za nedoločen čas od …  (*6) [dd. mm. llll] [vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe]. [Sprememba 49]

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov člena 18a(6), člena  18f(1) , člena 18 g(3) in  člena  23(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati podelitev prenos pooblastila, navedena naveden v zadevnem sklepu tej odločitvi . Preklic Odločitev začne veljati učinkovati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum dan , ki je v njem naveden njej določen . Sklep Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 50]

4.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov  v skladu s členom 18a ( 6), členom 18f(1) , členom 18 g(3) in členom  23(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament ali niti Svet ne nasprotujeta nasprotuje delegiranemu aktu v  roku dveh mesecih mesecev od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka oba tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“[Sprememba 51]

(*6)   Datum začetka veljavnosti te uredbe. "

16.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 43a

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*7).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*7)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“"

—

ali je treba podatkovno bazo iz člena 18a Uredbe (ES) št. 515/97 razširiti in vanjo vključiti podatke o izvozu ter

—

ali je mogoče podatkovno bazo iz člena 18a Uredbe (ES) št. 515/97 razširiti in vanjo vključiti podatke o uvozu in tranzitu blaga po kopnem in zraku. [Sprememba 52]