31.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 251/33

Poročevalec:

Carmelo CEDRONE

1.1

EESO se strinja z navedbami Komisije (1) in s potrebo po korektivnih ukrepih za izboljšanje delovanja Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Poleg tega meni, da bi bilo treba uporabiti sistematičen srednje- do dolgoročen pristop in pospešiti oblikovanje strukturnih rešitev, ki bi lahko najbolj racionalizirale delovanje evropskih nadzornih organov. Po mnenju EESO je prednostnega pomena omogočiti, da nova nadzorna in regulativna ureditev zagotovi stabilnost finančnega sistema in rast – ob upoštevanju proticikličnih standardov – ter zavre asimetričen razvoj bančnega sistema v senci.

1.2

EESO ocenjuje, da je treba povečati učinkovitost delovanja Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) in evropskih nadzornih organov; zato so po njegovem mnenju potrebni pregled regulativne vloge evropskih nadzornih organov in konkretno izvajanje analize stroškov in koristi struktur, upravljanja ter postopkov odločanja ESRB in evropskih nadzornih organov, izboljšanje operativnih instrumentov, ki so jim na voljo, in racionalizacija celotne strukture ESFS.

1.3

Po mnenju EESO bi moralo biti cilj takšnih izboljšav predvsem čim večje zmanjšanje procikličnega učinka predpisov o nadzoru ter navzkrižij interesov EU in nacionalnih interesov, pa tudi optimizacija razmerja med stroški in koristmi strukture nadzora ter zaščita potrošnikov pred morebitnimi nepoštenimi praksami posrednikov. EESO meni, da zaenkrat ostajata odprti še dve vprašanji:

1.4

Glede ESRB in njegovega upravljanja je EESO naklonjen predlogu Komisije, da je predsednik Evropske centralne banke (ECB) tudi predsednik ESRB, uvede pa se nova funkcija poslovodje, ki je zadolžen za operativne naloge ter povezavo med predsednikom in splošnim odborom ESRB, pri čemer se upoštevajo tudi morebitna navzkrižja interesov. Kar zadeva potrebo po kvantitativnem in kvalitativnem prestrukturiranju organov ESRB, EESO ocenjuje, da je sicer primerna, vendar meni, da je treba razmisliti in ohraniti zastopanost držav članic v splošnem odboru ter podpreti neodvisnost članov svetovalnega znanstvenega odbora.

1.5

Glede delovanja in procesov, ki jih je uvedel ESRB, EESO meni, da je nujno zagotoviti oblike usklajevanja med ESRB, ECB in enotnim mehanizmom nadzora (EMN), ki upoštevajo posebnosti Odbora za sistemska tveganja, ki zastopa tudi države, ki niso uvedle euro, obenem pa ima tudi pristojnosti za celoten finančni sistem. EESO je naklonjen večjemu vključevanju ESRB v zakonodajni postopek na ustreznih področjih ter tudi večjemu usklajevanju z evropskimi nadzornimi organi.

1.6

Glede evropskih nadzornih organov EESO meni, da bi bile koristne izboljšave, s katerimi se zagotovi sprejemanje ukrepov v interesu EU; zato ocenjuje, da bi morali evropski nadzorni organi imeti upravljanje, ki omogoča učinkovito uporabo medsebojnega strokovnega posvetovanja in zavezujoče mediacije, da se zagotovi konvergenca sistemov in utrdi kultura skupnega nadzora.

1.7

Regulativno vlogo evropskih nadzornih organov bi po mnenju EESO morali spremljati bolj pregledni postopki – tudi glede javnih posvetovanj, ki jih spodbujajo ti organi –, katerih cilj je večje vključevanje zastopnikov potrošnikov in zaposlenih v tem sektorju; EESO nadalje meni, da je treba evropske nadzorne organe tesneje vključiti v pripravo primarne zakonodaje. Potrebno je večje usklajevanje med evropskimi nadzornimi organi ter med njimi in ESRB, pri tem pa je treba bolj izkoristiti vlogo Skupnega odbora evropskih nadzornih organov.

1.8

EESO meni, da je treba racionalizirati strukturne in organizacijske stroške evropskih nadzornih organov, kar mora spremljati pregleden proces odgovornosti, usmerjen v logistično in funkcijsko racionalizacijo.

1.9

Po mnenju EESO bi bilo za izboljšanje zmogljivosti predvidevanja ekonomskih in finančnih tveganj koristno, če bi ESFS vzpostavil učinkovito interakcijo z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi institucijami, da bi lahko skupaj upravljali sistemska tveganja.

1.10.1

Enotni trg: spodbujanje ukrepov za lažje usklajevanje ESFS z novo ureditvijo EMN in enotnega mehanizma za reševanje, da se omogoči razvoj učinkovitega in uspešnega evropskega sistema nadzora.

1.10.2

Poenostavitev, preglednost in učinkovitost: racionalizacija regulativne vloge institucij ESFS za poenostavitev regulativnega okvira ter večjo preglednost in učinkovitost postopkov.

1.10.3

Upravljanje: spodbujanje srednjeročne strategije za uresničitev procesa organizacijske in funkcijske konsolidacije nadzornih organov, ki bi lahko omogočila ekonomijo obsega, pri čemer se razmisli o možnosti enotnega sedeža in sprejetju pristopa „dveh vrhov“.

1.10.4

EMU: podpiranje mehanizmov za upoštevanje prioritet držav članic euroobmočja, ki se nanašajo posebej na bančni trg in enotni mehanizem nadzora, ki predvideva konkretne pogoje za pristop držav, ki niso uvedle euro.

1.10.5

Po mnenju EESO bi bilo na podlagi ugotovitev iz tega mnenja potrebno naslednje:

2.1

Ekonomska in finančna kriza sta v Evropi pokazali, da je treba ponovno zastaviti okvir nadzora in regulacije bančnih in finančnih posrednikov; precejšen poudarek je bil dan delovanju ESFS in učinkovitosti ukrepanja institucij, ki ga sestavljajo.

2.2

Na podlagi priporočil iz de Larosièrovega poročila iz leta 2009 (2) je Komisija pripravila obsežen sveženj ukrepov za okrepitev medsebojne odvisnosti in usklajevanja med nacionalnimi nadzornimi organi in za upoštevanje pomena makrobonitetnega nadzora.

2.3

Januarja 2010 je EESO pripravil mnenje o uredbah o ustanovitvi ESRB in evropskih nadzornih organov (3). V njem je poudaril pomen sistema enotnega nadzora nad finančnim sistemom Evropske unije in podal specifične predloge za spremembo uredb o ustanovitvi ESRB in evropskih nadzornih organov.

2.4

Evropski parlament in Svet sta z ustreznimi uredbami leta 2010 ustanovila Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) ter tri evropske nadzorne organe: Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki skupaj s Skupnim odborom evropskih nadzornih organov in ESRB sestavljajo Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS).

2.5

ESFS je začel delovati januarja 2011, uredbe o ustanovitvi ESFS (4) pa so od Komisije zahtevale, da objavi poročila o delovanju ESRB in evropskih nadzornih organov v prvih treh letih delovanja, ki se je začelo januarja 2011.

2.6

Komisija se je te naloge lotila tako, da je pripravila javno razpravo (maj 2013) in javno posvetovanje (april–julij 2013) v zvezi s pregledom ESFS.

2.7

Na podlagi ugotovitev, ki so bile rezultat sodelovanja interesnih skupin, samoocen, ki so jih zagotovili evropski nadzorni organi (5), resolucije Evropskega parlamenta o pregledu ESFS iz marca 2014 (6) ter študij, ki sta jih izvedla Mednarodni denarni sklad (IMF) (7) in Evropski parlament (8), je Komisija pripravila dve ločeni poročili, o ESRB ter o evropskih nadzornih organih in ESFS.

3.1

V tem mnenju o poročilih Komisije o delovanju ESRB in evropskih nadzornih organov se EESO opira na oceno delovanja ESRB in evropskih nadzornih organov ter pospešitev, ki jo je proces enotnega nadzora doživel v zadnjem letu.

3.2

EESO je ESFS že večkrat podprl in želi ponoviti, da ceni delovanje ESRB in evropskih nadzornih organov v prvih treh letih od njihove ustanovitve.

3.3

Ugotovljene so bile možnosti za izboljšanje delovanja Evropskega sistema finančnega nadzora tako z vidika organizacije in upravljanja kot operativnih procesov in instrumentov. EESO se strinja s področji, ki jih je za morebitno ukrepanje v poročilih opredelila Komisija, poudarja pa, da je treba sprejeti sistematičen, srednje- do dolgoročen pristop, ter opozarja, da je treba okrepiti predloge o varstvu potrošnikov in zaposlenih.

3.4

Po mnenju EESO je delovanje ESRB pokazalo, da je treba preučiti možnost drugačne kvantitativne in kvalitativne sestave njegovih organov – splošnega odbora, pripravljalnega odbora, svetovalnega tehničnega odbora in svetovalnega znanstvenega odbora – ter poiskati rešitev za imenovanje drugega predsednika ESRB, saj bo prvemu mandat potekel decembra 2015. Z vidika procesa so bile ugotovljene možnosti za izboljšanje tako načina vključevanja ESRB v zakonodajni postopek kot časovnih okvirov notranjih postopkov odločanja.

3.5

Po mnenju EESO je delovanje evropskih nadzornih organov poudarilo potrebo po ponovnem razmisleku o regulativni in nadzorni vlogi, po večjem varstvu potrošnikov ter spremembi sestave organov, da se doseže boljše ravnotežje med interesi EU in interesi posameznih držav. Izkazalo se je, da je celotna struktura nadzora morda potrebna ponovnega razmisleka, tako glede mehanizmov financiranja različnih organov kot glede logistične strukture in samega modela nadzora. Omenja se vprašanje racionalizacije sedežev in organizacije po funkcijah in področjih pristojnosti.

4.1.1

EESO meni, da ima lahko ESRB še naprej pomembno vlogo pri preprečevanju sistemskih tveganj, tudi po uvedbi enotnega mehanizma nadzora (EMN). Za to so najmanj trije razlogi: (a) uvedba skupnega sistema nadzora terja večje usklajevanje tudi med finančnimi trgi, ki niso bančni; (b) nadzor nad velikimi bančnimi skupinami, ki so sistemskega pomena, potrjuje vlogo ESRB, tudi zaradi interakcije z ECB, ter (c) sodelovanje predstavnikov držav članic euroobmočja in držav, ki niso članice, v ESRB pomeni, da lahko ta opravlja tudi funkcijo stabilizatorja glede spremenljivk izven monetarne unije. V tem primeru velja, da lahko spremembe glede upravljanja in spremembe notranjih procesov izboljšajo delovanje ESRB ter njegovo interakcijo z evropskimi nadzornimi organi in ECB.

4.1.2

EESO je naklonjen možnosti drugačne kvantitativne in kvalitativne sestave organov ESRB, vendar meni, da bi bilo treba oceniti učinek, ki bi ga imelo zmanjšanje števila članov splošnega odbora na zastopanost posameznih držav članic. Morebitno zmanjšanje števila članov odbora bi morala spremljati ustanovitev tematskih odborov in delovnih skupin. Poleg tega je po mnenju EESO treba ohraniti uravnoteženo zastopanost različnih interesnih skupin ter poudariti vlogo svetovalnega znanstvenega odbora; možnost, da se ta odbor združi s svetovalnim tehničnim odborom, se tako ne zdi primerna.

4.1.3

EESO ocenjuje, da bi lahko večjo prodornost ukrepanja ESRB zagotovil predlog Komisije, da se za predsednika ESRB imenuje predsednik ECB, hkrati pa predvidi nova funkcija poslovodje, ki bi bil zadolžen za operativne naloge ter povezavo med predsednikom in splošnim odborom.

4.1.4

Po mnenju EESO je treba okrepiti vključenost ESRB v zakonodajni postopek in predvideti jasne mehanizme za posvetovanje z ESRB pred sprejetjem zakonodajnih predlogov na povezanih področjih. EESO je pri tem naklonjen predlogu o uradnem sodelovanju predstavnika ESRB na zasedanjih Sveta ECOFIN ter Ekonomsko-finančnega odbora po pogojih, ki jih je treba še določiti.

4.1.5

S hitrejšim in enostavnejšim postopkom odločanja bi se morala povečati učinkovitost delovanja ESRB; po mnenju EESO bi bilo ESRB koristno priporočiti, naj svetovalnemu znanstvenemu odboru zaupa samooceno lastnega notranjega postopka, da se predlaga drugačen model, ki funkcionalno bolj ustreza dinamiki finančnega sistema. EESO tudi ugotavlja, da bi moral ESRB uvesti postopke za okrepitev spremljanja opozoril in priporočil.

4.1.6

Delovanje ESRB mora temeljiti na večji interakciji z drugimi evropskimi organi, zlasti z različnimi evropskimi nadzornimi organi. Po mnenju EESO je ESRB nujno pozvati, naj čim prej pripravi predlog z možnostmi komuniciranja in izmenjave informacij med različnimi institucijami ESFS. Za EESO je tudi nujno vzpostaviti oblike usklajevanja med ESRB in nacionalnimi makrobonitetnimi nadzorniki, tudi zato, da se prepreči podvajanje zastopanja v ESRB. EESO meni, da je treba vzpostaviti tudi podlago za plodno interakcijo med ESRB in ECB, ker je Evropska centralna banka dobila nove pristojnosti na področju makrobonitetnega nadzora.

4.2.1

EESO meni, da bo za boljše delovanje evropskih nadzornih organov nujno spremeniti sedanjo institucionalno in operativno ureditev. Zlasti so potrebni ukrepi za večjo učinkovitost njihove regulativne vloge, varstva potrošnikov, upravljanja in postopkov; izboljšati bo treba tudi mehanizme financiranja teh organov in njihovo organizacijsko strukturo.

4.2.2

Regulativno vlogo morajo spremljati bolj pregledni postopki, ki bodo zagotovili bolj prilagojen časovni okvir za faze javnega posvetovanja in ocen učinka, ki statistično-računovodski pristop združuje s pristopom glede kakovosti. Pri tem EESO meni, da morajo evropski nadzorni organi vzpostaviti učinkovite mehanizme za interakcijo z zastopniki potrošnikov in zaposlenih v tem sektorju. Po mnenju EESO je treba evropske nadzorne organe tesneje vključiti v postopek priprave zakonodaje na prvi stopnji; nujno je tudi predvideti pregleden mehanizem posvetovanja z evropskimi nadzornimi organi pred sprejetjem zakonodajnih predlogov na ustreznih področjih, kar bi lahko Parlamentu in Komisiji pomagalo pri ocenjevanju učinka ukrepov in pri odločanju glede časovnega okvira, da se doseže njihovo točno in učinkovito izvajanje. EESO je tudi naklonjen možnosti uradnega sodelovanja predsednikov evropskih nadzornih organov na Svetu ECOFIN.

4.2.3

EESO podpira poziv Komisije evropskim nadzornim organom, da se v okviru sedanjega upravljanja okrepijo funkcije in mehanizmi, ki bodo pomagali zagotoviti pravočasne ukrepe v interesu celotne EU. Predvsem je treba izkoristiti mehanizem za reševanje sporov med nacionalnimi organi, razjasniti njegovo sedanje delovanje in oceniti morebitne popravljalne ukrepe.

4.2.4

Srednjeročno bi bilo po mnenju EESO treba preučiti strukturne popravke sedanjega načina upravljanja evropskih nadzornih organov, s ciljem okrepitve neodvisnih zastopnikov na različnih ravneh odločanja.

4.2.5

Vsak posamezni organ bi moral imeti možnost, da svoje dejavnosti tesneje usklajuje z ukrepi drugih evropskih nadzornih organov; po mnenju EESO bi bilo dobro, če bi evropski nadzorni organi oblikovali odbor ali strokovno skupino, ki bi čim prej opravila samooceno, katere namen bi bil ovrednotiti mehanizem medsebojnega strokovnega pregleda, okrepiti vlogo Skupnega odbora ter pripraviti jasne postopke usklajevanja in izmenjave informacij. EESO tudi meni, da bi bilo treba evropskim nadzornim organom naložiti obveznost, da čim prej racionalizirajo lastno dejavnost in pripravijo priporočila za morebitno prestrukturiranje pristojnosti, ki se jih dodeli posameznemu organu in Skupnemu odboru.

4.2.6

Usklajevanje med evropskimi nadzornimi organi bi moralo temeljiti na enakovrednem sistemu funkcij in pooblastil; po mnenju EESO bi morali vsi evropski nadzorni organi imeti možnost izvajanja stresnih testov na podlagi modela EBA. Usklajevanje med evropskimi nadzornimi organi bi moralo primerno upoštevati različne stopnje integracije in harmonizacije različnih nadzorovanih sektorjev na ravni EU.

4.2.7

EESO se strinja s poudarkom, ki ga Komisija daje nujnosti tesnejšega sodelovanja evropskih nadzornih organov na področju varstva potrošnikov, pri čemer se posebna pozornost posveča vrsti ponujenih proizvodov in njihovi skladnosti s profilom strank; treba pa bi bilo okrepiti tudi ukrepe za finančno izobraževanje. Poleg tega meni, da bi bilo treba naloge evropskih nadzornih organov uradno razširiti tudi na varstvo zaposlenih v tem sektorju, zlasti glede učinka, ki ga imajo modeli prodaje in sistemi nagrajevanja, ki jih uporabljajo finančni posredniki. V tem okviru se predlaga, da evropski nadzorni organi sprejmejo etični kodeks glede svojih dejavnosti, letno pa objavijo skupno poročilo o varstvu potrošnikov in zaposlenih. Po mnenju EESO bi moral pri tem imeti primarno vlogo Skupni odbor, s ciljem poenotenja standardov varstva potrošnikov in zaposlenih v tem sektorju horizontalno po različnih sektorjih, ki so v pristojnostih različnih organov.

4.2.8

Zaradi nalog, zaupanih evropskim nadzornim organom, in najsodobnejših trendov na finančnih trgih je treba okrepiti:

4.2.9

Glede načina financiranja evropskih nadzornih organov EESO meni, da bi bilo treba uporabo modela financiranja iz zasebnih virov oceniti s poglobljeno analizo relativnih prednosti in morebitnih slabosti. EESO predlaga, da se možnost povečanja deleža proračuna evropskih nadzornih organov, ki se krije s pobiranjem pristojbin in dajatev, obravnava kot prehodna možnost za pet let, da se z dodatnimi viri, ki se morda dodelijo evropskim nadzornim organom, pokrijejo dodeljene večje pristojnosti; EESO poziva Komisijo, naj v prehodnem obdobju petih let opravi oceno učinka tudi zato, da se ocenijo drugačni mehanizmi financiranja, ki bi omejili nevarnost podvajanja stroškov nadzora, omogočili racionalizacijo namenjenih javnih sredstev in preprečili prenašanje bremen na končnega potrošnika.

4.2.10

Racionalizacija stroškov, ki bi jo prinesla logistična reorganizacija, bi lahko koristila vzdržnosti evropskih nadzornih organov. EESO se strinja s predlogom Komisije o enotnem sedežu evropskih nadzornih organov, tudi zaradi večje učinkovitosti dialoga in usklajevanja med temi organi.

4.2.11

EESO ocenjuje, da je logistično-operativna racionalizacija tesno povezana s samim modelom nadzora; zato poziva Komisijo, naj srednjeročno oceni možnosti za pregled strukture evropskega sistema nadzora, da se izboljša glede treh spremenljivk, tj. funkcij, trgov in posrednikov, in morda razmisli o uvedbi pristopa „dveh vrhov“.

4.2.12

Nazadnje EESO ugotavlja, da je treba okrepiti sistem demokratičnega nadzora ter spremljanja dejavnosti ESRB in evropskih nadzornih organov.