OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Splošno ozadje

Evropska unija (EU) mora ukrepati, da bi se rešila iz gospodarske in finančne krize ter našla način za doseganje trajnostne rasti.

Eden od ciljev programa Evropske unije za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020 (Obzorje 2020)[1] je okrepiti evropsko industrijo z ukrepi, ki podpirajo raziskave in inovacije v različnih industrijskih sektorjih.

Steber Obzorja 2020 „Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah“ naj bi še posebej okrepil industrijsko konkurenčnost v ključnih tehnologijah, kot so IKT. Mikro- in nanoelektronika ter pametne vgrajene komponente in sistemi so v tematskem področju IKT v Obzorju 2020 opredeljeni kot prednostna področja.

Da bi podporo EU za raziskave in inovacije bolj približali industrijskim ciljem ter privabili večje industrijske naložbe v Evropi, Obzorje 2020 predvideva ustanavljanje javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, na katerih bi raziskave in inovacije lahko prispevale k doseganju konkurenčnih ciljev Evrope v širšem smislu ter pripomogle k reševanju družbenih izzivov.

Ta novi predlog za javno-zasebno partnerstvo (JZP) se nanaša na skupno podjetje (SP) na področju elektronskih komponent in sistemov. Skupno podjetje ECSEL (Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj) nadomešča predhodni skupni podjetji ENIAC[2] in ARTEMIS[3] na področju nanoelektronike in vgrajenih sistemov, ki sta bili ustanovljeni v okviru sedmega okvirnega programa[4]. Predlaga se v sklopu večletnega finančnega okvira[5], Komisijinega predloga za Obzorje 2020, sporočila Komisije Partnerstvo na področju raziskav in inovacij[6], vodilne pobude Unija inovacij[7], sporočila Komisije o ključnih omogočitvenih tehnologijah[8], Evropske strategije za ključne omogočitvene tehnologije – pot do rasti in delovnih mest ter sporočila Komisije Evropska strategija za mikro- in nanoelektronske komponente in sisteme[9]. Predlog je tudi v skladu s sporočilom Komisije Javno-zasebna partnerstva v Obzorju 2020: močno orodje za ustvarjanje inovacij in rasti v Evropi[10].

· Utemeljitev in cilji skupnega podjetja na področju elektronskih komponent in sistemov

Elektronske komponente in vgrajeni sistemi niso samo pomembna industrija z več kot 1-bilijonskim svetovnim prometom, iz njih izhaja tudi večina izboljšav produktivnosti v gospodarstvu, pripisuje pa se jim tudi ključna vloga pri reševanju družbenih izzivov. Kljub močni prisotnosti na pomembnih vertikalnih trgih (avtomobilskem, energijskem, plačilnih sistemov itn.) se industrija elektronskih komponent in sistemov v Evropi srečuje z velikimi izzivi, ki bodo vplivali na celotno gospodarstvo.

Evropa se na področju elektronskih komponent in sistemov srečuje zlasti z dvema velikima izzivoma. Po eni strani mora zagotoviti nadzor nad ključnimi elementi vrednostne verige (tj. snovanje, izdelava in integracija v končne proizvode), ki so bistveni za zagotavljanje trajnostnosti pri ustvarjanju vrednosti iz elektronskih proizvodov v Evropi, vključno s konkurenčnostjo številnih drugih evropskih industrijskih sektorjev (avtomobilskega, energijskega, zdravstvenega, spletnega itn.) Po drugi strani pa mora premostiti pomembne vrzeli v inovacijskih verigah, da se bo raziskovalna odličnost lahko bolje pretvorila v tržni uspeh.

Pri odzivanju na navedene izzive se mora Evropa soočiti z močno globalno konkurenco, vedno nižjimi tržnimi deleži svojega gospodarstva, visokimi stroški raziskav in inovacij ter hitrim tehnološkim razvojem.

Pri tem bodo cilji skupnega podjetja na področju elektronskih komponent in sistemov naslednji:

· zagotoviti zanesljivo oskrbo s ključnimi tehnologijami, ki krepijo inovacije v vseh glavnih gospodarskih sektorjih, ter zagotoviti, da Evropa te tehnologije čim bolje uporablja ter tako na splošno podpre gospodarsko rast;

· podpirati politike EU, varstvo okolja in industrijsko konkurenčnost, kot to predvideva strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020;

· premostiti dejavnike, ki ovirajo učinkovite raziskave in inovacije na tem področju, vključno z velikimi tveganji, visokimi stroški raziskav in razvoja ter nedelovanjem trga. Za povečanje zasebnih naložb je treba mobilizirati javna sredstva;

· približati strategije z državami članicami, da se pritegnejo zasebne naložbe, izogne nepotrebnem podvajanju prizadevanj in razdrobljenosti ter akterjem olajša sodelovanje v raziskavah in inovacijah, s čimer bi se prispevalo k čvrstim javnim financam;

· spodbujati industrijo, da določi dolgoročno strateško agendo za raziskave in inovacije, ustvari potrebno kritično maso, mobilizira zasebne naložbe, olajša izmenjavo znanja, zmanjša tveganja in stroške ter čas za vstop na trg.

Posebni cilji novega skupnega podjetja so zlasti:

· obdržati in povečati zmogljivosti za izdelovanje polprevodnikov in pametnih sistemov v Evropi, vključno z vodilnim položajem na področju proizvodne opreme in obdelave materialov;

· zagotoviti vodilni položaj v projektnem in sistemskem inžineringu, vključno z vgrajenimi tehnologijami;

· vsem deležnikom zagotoviti dostop do infrastrukture svetovnega razreda za snovanje in izdelovanje elektronskih komponent ter vgrajenih in pametnih sistemov;

· spodbujati razvoj ekosistemov in vanj vključiti inovativna MSP, okrepiti obstoječe grozde in podpirati ustanavljanje novih na obetajočih novih področjih.

· Pretekle izkušnje

Predlagano skupno podjetje temelji na dosežkih predhodnih skupnih podjetij (ENIAC in ARTEMIS) v okviru sedmega okvirnega programa. Cilj obeh skupnih podjetij je bil oblikovanje programa za raziskave in razvoj na področju nanoelektronike in vgrajenih sistemov za vso Evropo, za industrijo, države članice in Evropsko unijo pa naj bi predstavljala pobudo za zbliževanje strategij in povečanje naložb. Skupni podjetji sta predstavljali pomembno priložnost za sodelovanje po vsej Evropi, ustvarjanje kritične mase in mobilizacijo naložb. Dokazali sta, da sta lahko uspešna posrednika ter katalizatorja pri visoko zastavljenih projektih ter da lahko v okviru, v katerem lahko nacionalni in evropski javni organi podprejo tematska področja z velikim strateškim pomenom, povečata zavzetost vodilnih predstavnikov zasebnega sektorja. To sposobnost sta skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS prepričljivo dokazali, prvo z uspešnim dajanjem impulzov za izvajanje priporočil za nanoelektroniko in drugo s prvim izvajanjem inovacijskih pilotnih projektov velikega obsega. V obdobju 2008–2012 je okrog 2 000 udeležencev, med katerimi je bilo več kot 500 MSP, v raziskave, razvoj in inovacije skupaj investiralo več kot 2,8 EUR milijarde EUR.

V teh skupnih podjetjih sodelujejo zasebni sektor ter nacionalni in evropski organi. Pomemben izziv v tej tridelni sestavi je bil približevanje postopkov in vsebin pričakovanjem in postopkom sodelujočih držav članic.

V prvi in drugi vmesni oceni skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC je bilo močno priporočeno, da se s podobno pobudo nadaljuje v okviru Obzorja 2020, saj se posamezne organizacije ali države članice ne morejo odzvati na izzive, ki jih prinaša ta sektor. Zato se usklajeno ukrepanje na evropski ravni šteje za najprimernejši način za naprej.

Iz izkušenj s sedanjim modelom je razvidno, da skupno podjetje lahko izpolni cilje, četudi je bila krivulja učenja strmejša kot pričakovano ter je bilo treba najprej vzpostaviti zaupanje in praktičen način delovanja.

Ne glede na zgoraj omenjene uspehe je treba opozoriti na nekatere vidike trenutne sestave:

· Časovno usklajevanje med različnimi nacionalnimi postopki (tako za naročanje kot tudi za plačila) je pomanjkljivo, kar povzroča zamude pri izvajanju projektov.

· Obveznost udeležencev, da na podlagi različnih pravil (za skupno podjetje in na nacionalni ravni) sklenejo dva sporazuma o nepovratnih sredstvih, pomeni upravno breme.

· Različna nacionalna pravila vplivajo na način, kako se ustanavljajo konzorciji.

· Toga odvisnost med evropskimi in nacionalnimi obveznostmi (razmerje prispevkov DČ/EU, kot ga določa Uredba Sveta, je 1,8) zavira izvrševanje proračuna.

· Zahteve okvirne finančne uredbe za decentralizirane agencije bistveno omejujejo že tako omejene vire skupnega podjetja.

Te težave niso otežile izvajanja, vendar pa so si vsi sodelujoči morali stalno prizadevati, da je sistem lahko deloval. Novi pobudi bo zelo koristil poenostavljen model izvajanja, kar je v skladu s splošnim ciljem poenostavitve v okviru Obzorja 2020. Predlog za novo skupno podjetje vsebuje določbe za poenostavitev in prožnost poslovanja.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

· Rezultati posvetovanj

Deležniki menijo, da imata obstoječi skupni podjetji veliko vrednost za področje IKT. Na javnih posvetovanjih se je izkazalo, da sta skupni podjetji pomagali pri odpravljanju ključnih ozkih grl na zadevnih področjih ter prispevali k povečanju evropske konkurenčnosti.

V trenutnih skupnih podjetjih ENIAC in ARTEMIS sodelujejo deležniki iz gospodarstva (tako velika podjetja kot MSP) in raziskovalna skupnost (raziskovalne ustanove in ustanove za širjenje znanja) iz vse Evrope. Države članice v strukturah upravljanja sodelujejo neposredno in prispevajo finančno. Industrijsko in raziskovalno skupnost zastopata industrijski združenji AENEAS in ARTEMIS-IA.

Posvetovanja so pokazala, da so vsi akterji motivirani in predani skupnim tehnološkim pobudam. Po mnenju gospodarstva so skupne tehnološke pobude pomagale zbližati zadevne deležnike in olajšati sodelovanje pri izvajanju strateških agend za raziskave. Skupne tehnološke pobude povezujejo zasebna in javna sredstva držav članic in Evropske unije.

Pri novih skupnih tehnoloških pobudah vsi deležniki močno podpirajo naslednja dva glavna cilja:

· povezati javna in zasebna sredstva ter tako doseči kritično maso in

· zagotoviti javno podporo za predstavitvene in pilotne projekte velikega obsega.

Sodelovanje na področju inovacij bi bilo treba podpreti na vseh stopnjah vrednostnih verig in bližje trgu. Vključiti bi bilo treba snovanje kompleksnih elektronskih komponent in sistemov kot tudi njihovo izdelovanje in tehnološki razvoj.

Države članice vztrajajo, naj se javna sredstva porabijo čim bolj učinkovito, saj je to v interesu nacionalnega gospodarstva in raziskovalne skupnosti. Vse sodelujoče države članice se zavedajo, kako pomembna je močna industrija elektronskih komponent in sistemov za njihovo gospodarstvo. Države članice so pripravljene razmisliti o sodelovanju v tridelnem modelu, če stopnja financiranja zahteva povezovanje virov ter večje približevanje strategij na regionalni, nacionalni in evropski ravni.

Nekatere države članice priznavajo težave, s katerimi se trenutno srečujejo sodelujoči, zlasti pri uporabi nacionalnih meril za upravičenost ter zaradi pomanjkljivega časovnega usklajevanja in zbliževanja nacionalnih pogojev za naročanje in financiranje. Razlike v nacionalnih sporazumih ustvarjajo različne pogoje za sodelovanje in s tem povzročajo delno neučinkovitost. Deležniki so o teh težavah poročali v povezavi s tridelnim modelom za skupne tehnološke pobude.

Za MSP je še posebej pomembno, da se poenostavi sodelovanje. Močno podpirajo bolj usmerjeno podporo, kar velja tudi za sodelujoče države članice.

Veliko deležnikov je tudi izpostavilo, da so za poslovanje skupnega podjetja potrebne večletne finančne perspektive držav članic.

Pri snovanju nove skupne tehnološke pobude za elektronske komponente in sisteme so bila upoštevana različna mnenja, čeprav načina poslovanja skupnega podjetja „vse na enem mestu“ niso enako podprle vse države članice.

· Ocena učinka

Za predlagano uredbo je Komisija opravila oceno učinka, ki je priložena temu predlogu.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganega ukrepa

Predlog sestavlja Uredba Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja ECSEL, ki določa cilje, pravni položaj, pravila za poslovanje in statute za obdobje 2014–2024 (za finančno načrtovanje do leta 2020). Skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS sta bili ustanovljeni za področje nanoelektronike in vgrajenih računalniških sistemov z uredbama Sveta (ES) št. 72/2008 oziroma št. 74/2008 z dne 20. decembra 2007. Ti dve uredbi se z začetkom veljavnosti nove uredbe o skupnem podjetju razveljavita.

· Pravna podlaga

Pravna podlaga predloga je člen 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Uporabljala se bodo pravila za sodelovanje in širjenje rezultatov v okviru Obzorja 2020, vendar pa je zaradi posebnega delovanja te pobude potrebno odstopanje od teh pravil. Tega posebnega odstopanja ta predlog v tej fazi še ne določa, da ne bi tako posegal v medinstitucionalne razprave o ustrezni pravni podlagi / postopkovnih načinih za sprejem, ki v zakonodajnem postopku o Komisijinem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter razširjanje njegovih rezultatov (COM(2011) 0810 - 2011/0399 (COD) še potekajo. Posebno odstopanje bo glede na izid omenjenih razprav uvedeno pozneje.

Zaradi uporabe pravil o državnih pomočeh je potrebno odstopanje od enotne stopnje plačila na posamezen ukrep iz Uredbe (EU) št. … [pravila za sodelovanje in širjenje rezultatov v okviru Obzorja 2020]. Zaradi sofinanciranja držav članic se za javna sredstva, ki jih odobri skupno podjetje, uporabljajo pravila o državnih pomočeh s posebnimi določbami o intenzivnosti pomoči glede na vrsto udeleženca in vrsto dejavnosti.

· Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne spada v izključno pristojnost Unije.

Posamezne države članice ciljev predloga ne morejo zadovoljivo doseči iz naslednjih razlogov.

· Zaradi velikih izzivov, s katerimi se srečujeta evropska industrija in gospodarstvo, so potrebne velike naložbe, ki bi od posamezne države članice zahtevale velika prizadevanja. Zato se posamezne države članice ne glede na velikost svojega gospodarstva ne prizadevajo za raziskave in inovacije ali pa prestavljajo naložbe, ki so nepogrešljive za pritegnitev nadaljnjih zasebnih naložb ter povečanje evropskih zmogljivosti za inovacije in konkurenčnost. S povezovanjem sredstev na regionalni, nacionalni in evropski ravni se lahko Evropa, kot je bilo razvidno pri razpisih za zbiranje predlogov za skupno tehnološko pobudo ENIAC leta 2012, hitro odzove na povpraševanje po velikih naložbah oziroma jih predvidi vnaprej. Ta razpis je podprl nabor pilotnih proizvodnih linij na ključnih področjih evropske industrije.

· Evropa ima visokokakovostno specializirano tehnologijo in industrijske grozde na področju mikro- in nanoelektronskih komponent ter pametnih in vgrajenih sistemov. Inovacije ter konkurenčni proizvodi in storitve vedno pogosteje izvirajo iz večdisciplinarnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih ter zvez in partnerstev vzdolž vrednostne verige od razvoja polprevodnika do vgrajene programske opreme in omrežnih aplikacij. Če na ravni EU ne bo novih pobud, se bo razdrobljenost raziskovalnega in inovacijskega prostora v Evropi povečala. Brez usmerjenega in koherentnega programa bi prispevek Evrope na področju elektronskih komponent in sistemov predstavljal skupek okrnjenih in nestrukturiranih lokalnih prizadevanj. Napredek bodo zavirali pomanjkljiva usklajenost raziskovalnih in razvojnih ciljev v industriji, podvajanje prizadevanj, nepotreben birokratizem in nenajboljša poraba že tako omejenih sredstev za financiranje raziskav. Zato ukrepanje posameznih držav članic ne zadošča, če se želimo odzvati na izzive, s katerimi se srečuje industrija elektronskih komponent in sistemov. Noben nacionalni mehanizem ne bo zadostoval, da bi lahko zbrali vse potrebno strokovno znanje in finančna sredstva, da bi lahko zavzeli močan položaj na svetovnem konkurenčnem trgu.

Z ukrepi na ravni EU bodo želeni cilji bolje doseženi iz več razlogov. Evropsko javno-zasebno partnerstvo bo mobiliziralo finančna in tehnična sredstva, ki so bistvena za obvladovanje kompleksnosti vedno večje hitrosti inovacij na tem področju. Tako bo večji poudarek na evropskih, nacionalnih in gospodarskih prednostnih nalogah. združene pa bodo pozitivne strani čeznacionalnih in evropskih programov. S sprejetjem poenostavljenega načina poslovanja bi se moral skrajšati čas do odobritve in udeležencem prihraniti dodaten birokratizem.

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti.

· Načelo sorazmernosti

V skladu z načelom sorazmernosti določbe te uredbe ne presegajo tistega, kar je potrebno za dosego njenih ciljev.

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj je predlagano skupno podjetje edina enostavna možnost, ki upošteva omejitve in izpolnjuje zahteve za dosego ciljev ukrepa. Je trajno zastavljena struktura, ki je pravna oseba in ki zagotavlja jasen pravni okvir za sodelovanje in udeležbo akterjev s področja raziskav in razvoja, nacionalnih organov in EU v javno-zasebnem partnerstvu. Udeležba vseh deležnikov je bistvenega pomena. Ker je pobuda osredotočena na sektorske cilje, ki so odločilni za gospodarsko konkurenčnost, je bistveno, da pri določanju prednostnih raziskovalnih nalog in oblikovanju inovativnih politik sodeluje tudi industrija. Treba je vključiti države članice, da se mobilizirajo nacionalna sredstva, ki predstavljajo pretežni del javnih sredstev, namenjenih za raziskave in inovacije na tem področju. Nenazadnje ima EU ključno vlogo pri zagonu integracijskega procesa, usklajevanju različnih interesov partnerjev in ustreznem spremljanju porabe njenega finančnega prispevka.

Predlagani ukrep bo zagotovil potrebno integracijo na ravni EU, hkrati pa bo posameznim državam članicam zagotovil prožnost pri sodelovanju. Pristojnost odločanja o uporabi nacionalnih finančnih prispevkov ostane na nacionalni ravni. Skupno podjetje bo vzpostavilo okleščeno strukturo za odločanje ter za finančne in upravne postopke. Bo zelo stroškovno učinkovito, saj predvideni upravni stroški znašajo okrog 3 % celotnega prispevka EU za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih načrtuje skupno podjetje.

· Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba

Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjih razlogov: za ustanovitev skupnega podjetja, pri katerem je udeležena Evropska unija, je treba sprejeti uredbo Sveta.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

V oceni posledic na proračun, ki naj bi ga prispeval DG CONNECT iz proračuna za Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah, so za celotni obstoj skupnega podjetja ECSEL (do leta 2024) predvideni izdatki EU v višini največ 1 215 255 000 EUR[11] [12] (skupaj z EFTA), ki bi jih bilo treba odobriti do 31. decembra 2020, ko se proračun za Obzorja 2020 izteče, in izplačati do 31. decembra 2024.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

· Poenostavitev

Predlaga se poenostavljen model poslovanja, da se premostijo praktične težave, ki jih imajo udeleženci z dosedanjima skupnima podjetjema, npr. različna nacionalna pravila in prakse, ki pri obravnavi posameznih udeležencev povzročajo velike razlike. Predlagano je, da bi novo skupno podjetje enako kot pri prispevku EU lahko sklepalo sporazume o dodelitvi sredstev/opravljalo plačila namesto nacionalnih uprav. Tako bo skupno podjetje lahko opravilo „vse na enem mestu“ in financiranje časovno uskladilo za vse udeležence. Predlaga se tudi harmonizacija vseh stopenj javnega financiranja (sredstev EU in nacionalnih sredstev) za vse udeležence.

· Evropski interes

Vrhunska industrija elektronskih komponent in sistemov v Evropi je v evropskem interesu, saj bo omogočitvene elektronske tehnologije, ki spodbujajo inovacije, oskrbovala v različnih gospodarskih sektorjih, od avtomobilskega do vesoljskega in energetskega, sektorja zdravstvene opreme, gospodinjskih aparatov in vseh vrst industrijskih proizvodnih procesov. Cilji in naloge skupnega podjetja ECSEL bodo natančno določeni v smislu tehničnih podatkov in gospodarskih ciljev, odprtih in poštenih meril za izbor udeležencev, sodelovanja industrije pri naložbah, ustvarjanja delovnih mest ter ustreznih načinov upravljanja in izvajanja. Javni finančni prispevek, namenjen za dejavnosti skupnega podjetja ECSEL, bo izboljšal položaj Evropske unije na področju raziskav in inovacij na mednarodnem prizorišču. Koristil bo celotni vrednostni verigi industrije elektronskih komponent in sistemov v Evropi, med drugim številnim MSP, z nastalim prelivanjem pa tudi širšim gospodarskim akterjem. Komisija lahko na podlagi uradnega obvestila zadevne države članice ali skupine zadevnih držav članic šteje, da so pobude skupnega podjetja ECSEL pomembni projekti v skupnem evropskem interesu, pod pogojem, da so zadevni pogoji izpolnjeni.

2013/0234 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o skupnem podjetju ECSEL

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 187 in prvega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[13],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[14],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih tehnoloških pobud je prvotno določal Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[15].

(2)       Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[16] je določala posebna javno-zasebna partnerstva, ki naj se podpirajo, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi na posebnih področjih skupnih tehnoloških pobud ENIAC in ARTEMIS.

(3)       Strategija Evropa 2020[17] izpostavlja, da je treba razviti ugodne pogoje za naložbe v znanje in inovacije ter tako doseči pametno, trajnostno in vključujočo rast v Uniji. Tako Evropski parlament kot tudi Svet sta to strategijo podprla.

(4)       Uredba (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] 2013 o okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (2014–2020)[18] naj bi povečala vpliv na raziskave in inovacije z združevanjem sredstev okvirnega programa Obzorje 2020 in zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih na ključnih področjih, na katerih lahko raziskave in inovacije prispevajo k doseganju konkurenčnih ciljev Unije v širšem smislu in reševanju družbenih izzivov. Udeležba Unije v navedenih partnerstvih je mogoča v obliki finančnih prispevkov za skupna podjetja, ustanovljena na podlagi člena 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije po Sklepu št. 1982/2006/ES.

(5)       V skladu s Sklepom Sveta (EU) št. […]/2013 z dne […] 2013 o posebnem programu za izvajanje Obzorja 2020 (2014–2020)[19] naj bi se nadaljnja podpora skupnim podjetjem, ustanovljenim po Sklepu št. 1982/2006/ES, zagotovila pod pogoji iz Sklepa (EU) št. […]/2013. Prednostna naloga vodilnega položaja v industriji se nanaša na dve specifični področji dejavnosti v okviru informacijskih in komunikacijskih tehnologij: „mikro- in nanoelektroniko“ ter „novo generacijo komponent in sistemov, inženiring naprednih in pametnih vgrajenih komponent in sistemov“. Vgrajene računalniške sisteme (ARTEMIS) in nanoelektroniko (ENIAC) bi bilo treba združiti v eno pobudo.

(6)       Komisija je v sporočilu Evropska strategija za ključne omogočitvene tehnologije – pot do rasti in delovnih mest[20] ključne omogočitvene tehnologije (v nadaljnjem besedilu: KOT), med katere spadata mikro- in nanoelektronika, opredelila kot nepogrešljiva vira inovacij. Trenutno obstaja vrzel med generacijo osnovnega znanja in njegovo komercializacijo v blago in storitve. Odpraviti jo je treba z usmerjenim poudarkom na pilotnih proizvodnih linijah in inovativnih pilotnih projektih, vključno s tistimi večjega obsega, da se pod industrijskimi pogoji validirajo tehnologije in proizvodi ter doseže večja integracija in medsebojno bogatenje med različnimi KOT.

(7)       V skladu s Komisijinim sporočilom Evropska strategija za mikro- in nanoelektronske komponente in sisteme[21] mikro- in nanoelektronske komponente in sistemi krepijo inovacije in konkurenčnost v vseh glavnih gospodarskih sektorjih. Zaradi pomembnosti področja in izzivov, s katerimi se srečujejo deležniki v Uniji, je treba nujno ukrepati, da v evropski inovacijski in vrednostni verigi ne bi bilo šibkega člena. Predlaga se torej ustanovitev mehanizma na ravni EU, ki bi združeval in usmerjal podporo, ki jo za raziskave in inovacije v elektronske komponente in sisteme namenjajo države članice, Unija in zasebni sektor.

(8)       Da bi ponovno zavzeli vodilni položaj v nanoelektronskem ekosistemu v Evropi, so deležniki iz industrije in raziskovalnega področja predlagali strateški program za raziskave in inovacije s skupnimi naložbami v višini 100 milijard EUR do leta 2020, kar naj bi svetovne prihodke iz nanoelektronike v Evropi povečalo za več kot 200 milijard EUR letno ter v Evropi ustvarilo dodatnih 250 000 neposrednih in induciranih delovnih mest.

(9)       Pojem „elektronske komponente in sistemi“ obsega področje mikro- in nanoelektronike ter področje vgrajenih/kibernetsko-fizičnih in pametnih integriranih sistemov in aplikacij.

(10)     Skupno podjetje ENIAC, ki je bilo ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 72/2008 z dne 20. decembra 2007[22], je uspešno uresničilo agendo za raziskave, saj je okrepilo ustrezna področja v nanoelektroniki, na katerih je Evropa z mobilizacijo naložb v prednostna področja in vključitvijo celotnega ekosistema izboljšala konkurenčnost.

(11)     Skupno podjetje ARTEMIS, ki je bilo ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 74/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja ARTEMIS za izvedbo skupne tehnološke pobude o vgrajenih računalniških sistemih[23], je uspešno dokazalo svoj strateški pomen, ki pri obravnavanih tehničnih vprašanjih vodenje od zgoraj navzdol združuje z opredelitvijo od spodaj navzgor, s čimer je pritegnilo projekte z neposredno pomembnimi rezultati za industrijo.

(12)     V vmesnih ocenah skupnih podjetij ENIAC in ARTEMIS je bilo ugotovljeno, da sta uporabni in prilagojeni orodji za združevanje naporov ter da pomembno vplivata na pripadajoča področja. Raziskovalna področja skupnih podjetij ENIAC in ARTEMIS naj se podpirajo še naprej, da se nadalje izboljša konkurenčnost industrije elektronskih komponent in sistemov v Evropi ter prizadevanja osredotoči na nabor strateških dejavnosti, o katerih se dogovorijo zasebni in javni deležniki, vključeni v pobudi.

(13)     Pri nadaljnji podpori za programe za raziskave na področju nanoelektronike in vgrajenih računalniških sistemov bi bilo treba upoštevati izkušnje, pridobljene med poslovanjem skupnih podjetij ENIAC in ARTEMIS, vključno z izsledki njihovih vmesnih ocen, priporočili deležnikov ter potrebo po učinkovitem sodelovanju in sinergiji virov.

(14)     Interakcija se je med deležniki evropskih tehnoloških platform ARTEMIS, ENIAC in EpoSS (evropska tehnološka platforma za integracijo pametnih sistemov) povečala, kot to podrobno določa strateška agenda za raziskave in inovacije na visoki ravni, ki jo je leta 2012 objavila industrija komponent in sistemov IKT. Da bi čim bolje zajeli in poglobili sinergije, ki nastanejo s temi interakcijami, je treba ustanoviti enotno skupno podjetje (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje ECSEL), ki bo vključil elektronske komponente in sisteme, vključno s predhodnimi dejavnostmi skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC, ter uporabljal strukturo, ki bo bolj primerna njegovemu namenu, kot tudi pravila, kar bo povečalo učinkovitost in zagotovilo poenostavitev. V ta namen bi moralo skupno podjetje ECSEL v skladu s členom 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije[24] sprejeti finančna pravila v skladu s svojimi potrebami.

(15)     Izvajanje strateške agende za raziskave in inovacije na visoki ravni, ki so jo pripravili deležniki iz industrije, je odvisno od več virov podpore: nacionalnih, regionalnih in medvladnih programov, okvirnega programa Unije in skupne tehnološke pobude v obliki javno-zasebnega partnerstva.

(16)     Javno-zasebno partnerstvo za elektronske komponente in sisteme bi moralo združevati finančna in tehnična sredstva, ki so bistvena za obvladovanje kompleksnosti vedno večje hitrosti inovacij na tem področju. Zato bi morali biti člani skupnega podjetja ECSEL Unija, države članice in pridružene države okvirnega programa Obzorja 2020 (v nadaljnjem besedilu: pridružene države) na prostovoljni osnovi ter združenja v vlogi zasebnih članov, ki zastopajo gospodarske družbe v sestavi in druge organizacije, ki so v Evropi dejavne na področju elektronskih komponent in sistemov. Skupno podjetje ECSEL bi moralo biti odprto za nove člane.

(17)     Skupno podjetje ECSEL bi moralo obravnavati jasno opredeljene teme, ki bi evropskim industrijam v širšem smislu omogočile, da snujejo, izdelujejo in uporabljajo najbolj inovativne tehnologije za elektronske komponente in sisteme. Da bi raziskovalne skupine in evropske industrije ohranile vodilni položaj v zelo konkurenčnem mednarodnem prostoru, je potrebna strukturirana in usklajena finančna podpora na evropski ravni, ki bo zagotovila hitro in široko industrijsko izkoriščanje tehnološkega vodilnega položaja v Evropi, zbrala pomembna prelivanja za družbo, delila tveganja ter združila sile z zbliževanjem strategij in naložb v evropskem interesu. Komisija lahko na podlagi uradnega obvestila zadevne države članice ali skupine zadevnih držav članic šteje, da so pobude skupnega podjetja ECSEL pomembni projekti v skupnem evropskem interesu, pod pogojem, da so zadevni pogoji izpolnjeni.

(18)     Zasebna združenja AENEAS, ARTEMISIA in EpoSS so pisno privolila v raziskovalne in inovacijske dejavnosti skupnega podjetja ECSEL, ki naj bi se opravljale v strukturi, ki je dobro prilagojena značaju javno-zasebnega partnerstva. Primerno je, da zasebna združenja sprejmejo statut iz Priloge k tej uredbi s pismom o strinjanju.

(19)     Da bi doseglo svoje cilje, bi moralo skupno podjetje ECSEL finančno podporo udeležencem, ki so se odzvali na odprte in konkurenčne razpise za zbiranje predlogov, zagotoviti predvsem v obliki nepovratnih sredstev. Takšna finančna podpora mora biti usmerjena v dokazano nedelovanje trga, ki preprečuje razvoj zadevnega programa, in mora učinkovati spodbujevalno na spreminjanje prejemnikovega vedenja.

(20)     Da bi ohranili enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ki so dejavna na notranjem trgu, bi bilo treba financiranje, ki ga zagotavlja okvirni program Unije, oblikovati v skladu s pravili o državnih pomočeh, da bi zagotovili učinkovito porabo javnih sredstev in preprečili izkrivljanje konkurence na trgu, kot je izrivanje zasebnega financiranja, ustvarjanje neučinkovitih tržnih struktur ali ohranjanje neučinkovitih podjetij.

(21)     Udeležba v posrednih ukrepih, ki jih financira skupno podjetje ECSEL, bi morala biti v skladu z Uredbo (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter širjenje njegovih rezultatov (2014–2020)[25].

(22)     Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načeli čvrstega finančnega upravljanja in ustreznimi pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih za uporabo Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[26].

(23)     Revizije prejemnikov sredstev Unije po tej uredbi bi bilo treba opraviti v skladu z Uredbo (EU) št. […]/2013 [okvirni program Obzorje 2020], pri čemer bi bilo treba zmanjšati upravno breme.

(24)     Finančne interese Unije in drugih članov skupnega podjetja ECSEL bi bilo treba zaščiti s sorazmernimi ukrepi skozi izdatkovni cikel, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, vračanjem izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi upravnimi in denarnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(25)     Notranji revizor Komisije ima v zvezi s skupnim podjetjem ECSEL enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

(26)     V skladu s členom 287(1) Pogodbe lahko ustanovitveni akt organov, uradov ali agencij, ki jih ustanovi Unija, izključuje, da Računsko sodišče izvaja revizije vseh prihodkov in odhodkov teh organov, uradov ali agencij. V skladu s členom 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 računovodske izkaze organov po členu 209 navedene uredbe pregleda neodvisen revizijski organ, ki med drugim pripravi mnenje o zanesljivosti izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij. Da bi se izognili dvojnemu pregledu izkazov, Računsko sodišče izkazov skupnega podjetja ECSEL ne bi smelo pregledati.

(27)     V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, kot jih določa Pogodba o Evropski uniji v členu 5, ciljev skupnega podjetja ECSEL, tj. krepitev industrijskih raziskav in inovacij po vsej Uniji, države članice ne morejo doseči v zadostni meri in jih lahko bolje doseže Unija, saj se lahko izogne podvajanju, ohrani kritično maso in zagotovi čim boljšo porabo javnih sredstev. Ta uredba se omejuje na najmanj, kar je potrebno za dosego teh ciljev, in ne presega tistega, kar je v ta namen potrebno.

(28)     Skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS sta bili ustanovljeni za obdobje do 31. decembra 2017. Prehod s skupnih podjetij ENIAC in ARTEMIS na skupno podjetje ECSEL bi bilo treba približati in časovno uskladiti s prehodom s sedmega okvirnega programa na okvirni program Obzorje 2020, da bi bila sredstva, namenjena raziskavam, čim bolje uporabljena. Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba uredbi Sveta (ES) št. 72/2008 in št. 74/2008 razveljaviti ter določiti prehodne določbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Ustanovitev

1.           Za izvajanje skupne tehnološke pobude Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj se ustanovi skupno podjetje po členu 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje ECSEL) za obdobje do 31. decembra 2024.

2.           Skupno podjetje ECSEL nadomešča skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS, ki sta bili prvotno ustanovljeni z uredbama (ES) št. 72/2008 in št. 74/2008, in je njun naslednik.

3.           Skupno podjetje ECSEL je organ, ki se mu podeli pooblastilo za izvajanje javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

4.           Skupno podjetje ECSEL je pravna oseba. V vseh državah članicah ima najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava zakonodaja teh držav. Zlasti lahko pridobiva premično in nepremično premoženje, z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnih postopkih.

5.           Sedež skupnega podjetja ECSEL je v Bruslju v Belgiji.

6.           Statut skupnega podjetja ECSEL določa Priloga.

Člen 2 Cilji

1.           Skupno podjetje ECSEL ima naslednje cilje:

(a) prispeva k izvajanju Uredbe (EU) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … 2013 o ustanovitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (2014–2020), zlasti dela Sklepa Sveta št. …/2013/EU z dne … 2013 o ustanovitvi posebnega programa za izvajanje Obzorja 2020 (2014–2020);

(b) prispeva k razvoju močne in globalno konkurenčne industrije elektronskih komponent in sistemov v Uniji;

(c) zagotavlja razpoložljivost elektronskih komponent in sistemov za ključne trge in za reševanje družbenih izzivov, s čimer naj bi Evropa ostala med vodilnimi v tehnološkem razvoju, premostila vrzel med raziskavami in izkoriščanjem, okrepila inovacijske zmogljivosti ter ustvarila gospodarsko rast in rast delovnih mest v Uniji;

(d) z državami članicami zbližuje strategije, da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju in razdrobljenosti prizadevanj ter akterjem olajšali sodelovanje v raziskavah in inovacijah ter tako pritegnili zasebne naložbe in prispevali k učinkovitosti javne podpore;

(e) vzdržuje in povečuje zmogljivosti za izdelovanje polprevodnikov in pametnih sistemov v Evropi, vključno z vodilno vlogo na področju proizvodne opreme in obdelave materialov;

(f) zagotavlja vodilni položaj v projektnem in sistemskem inžineringu, vključno z vgrajenimi tehnologijami;

(g) vsem deležnikom zagotavlja dostop do infrastrukture svetovnega razreda za snovanje in izdelovanje elektronskih komponent ter vgrajenih/kibernetsko-fizičnih in pametnih sistemov;

(h) razvija dinamičen ekosistem in vanj vključuje inovativna mala in srednja velika podjetja (MSP), krepi obstoječe grozde in podpira ustanavljanje novih grozdov na obetajočih novih področjih.

2.           Obseg dela skupnega podjetja ECSEL bo temeljil na rezultatih, ki so jih pridobili skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS ter evropska tehnološka platforma EpoSS. Podpiralo bo nove razvojne dosežke in sinergije na naslednjih glavnih področjih:

(a) snovanje tehnologij, procesov in integracije, opreme, materialov in izdelava mikro- in nanoelektronike, da se dosežejo miniaturizacija, diverzifikacija in diferenciacija ter heterogena integracija;

(b) procesi, metode, orodja in platforme, referenčne zasnove in arhitekture za programsko opremo in/ali nadzorno intenzivne vgrajene/kibernetsko-fizične sisteme, rešitve za neprekinjeno povezljivost in interoperabilnost, funkcijska varnost, visoka razpoložljivost ter varnost naprav za profesionalno rabo in za potrošnike ter povezane storitve;

(c) večdisciplinarni pristopi za pametne sisteme, podprti z razvojem celovitega snovanja in napredno izdelavo, da se realizirajo samozadostni in prilagodljivi pametni sistemi s prefinjenimi vmesniki in kompleksnimi funkcijami, ki temeljijo na t. i. neprekinjeni integraciji zaznavanja, sproženja, obdelave, oskrbe z energijo in povezovanja v mrežo.

Člen 3 Finančni prispevek Unije

1.           Najvišji prispevek Unije za skupno podjetje ECSEL, vključno z odobritvami za prevzem obveznosti EFTA, namenjen kritju upravnih stroškov in stroškov, nastalih s poslovanjem, znaša 1 215 255 000 EUR. Prispevek se plača iz odobritev za prevzem obveznosti iz splošnega proračuna Unije, dodeljenih posebnemu programu za izvajanje Obzorja 2020 (2014–2020). Pristojnost za izvrševanje proračuna se pri prispevku Unije podeli skupnemu podjetju ECSEL, ki deluje kot organ iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 v skladu s členi 58(1)(c)(iv), 60 in 61 navedene uredbe.

2.           Ureditev o finančnem prispevku Unije se določi v delegiranem sporazumu in letnih sporazumih o prenosu sredstev, ki jih Komisija s skupnim podjetjem ECSEL sklene v imenu Evropske unije.

3.           Delegirani sporazum iz odstavka 2 ureja prvine iz člena 58(3) ter členov 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in člena 40 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 ter:

(d) zahteve za prispevek skupnega podjetja ECSEL glede ustreznih kazalnikov uspešnosti iz Priloge II k Sklepu št. …/EU [posebni program za izvajanje okvirnega programa Obzorje 2020];

(e) zahteve za prispevek skupnega podjetja ECSEL glede spremljanja iz Priloge III k Sklepu št. …/EU [posebni program za izvajanje okvirnega programa Obzorje 2020];

(f) posebne kazalnike uspešnosti, povezane z delovanjem skupnega podjetja ECSEL;

(g) ureditve za zagotavljanje podatkov, ki so potrebne, da lahko Komisija izpolni obveznosti širjenja in poročanja iz člena 22 Uredbe (EU) št. …/2013 [okvirni program Obzorje 2020];

(h) uporabo človeških virov in njihove spremembe, zlasti zaposlitve po funkcionalni skupini, razredu in kategoriji, postopek ponovnega uvrščanja in vse spremembe števila osebja.

Člen 4 Prispevki članov, ki niso člani Unije

1.           Države članice ECSEL v obdobju iz člena 1 finančno prispevajo k stroškom, nastalim s poslovanjem skupnega podjetja ECSEL, v višini najmanj 1 200 000 000 EUR.

2.           Zasebni člani v obdobju iz člena 1 za skupno podjetje ECSEL prispevajo najmanj 1 700 000 000 EUR oziroma zagotovijo, da to storijo njihovi subjekti v sestavi.

3.           Prispevke iz odstavkov 1 in 2 sestavljajo prispevki za skupno podjetje ECSEL, ki jih določajo klavzule 16(2), 16(3)(b) in 16(3)(c) statuta iz priloge.

4.           Člani skupnega podjetja ECSEL, razen Unije, vsako leto do 31. januarja upravnemu odboru poročajo o višini prispevkov iz odstavkov 1 in 2 v posameznem predhodnem proračunskem letu.

5.           Za namene ocenjevanja prispevkov iz klavzule 16(3)(c) statuta se stroški določijo v skladu z običajnimi računovodskimi praksami zadevnih subjektov, računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v državi, v kateri ima posamezni subjekt sedež, ter mednarodnimi računovodskimi standardi / mednarodnimi standardi finančnega poročanja, ki se uporabljajo. Stroške certificira neodvisni zunanji revizor, ki ga imenuje zadevni subjekt. Skupno podjetje ECSEL preveri vrednotenje prispevkov. V primeru nadaljnjih dvomov lahko skupno podjetje ECSEL izvede revizijo.

6.           Komisija lahko sprejme popravne ukrepe in finančni prispevek za skupno podjetje ECSEL ustavi, sorazmerno zmanjša ali začasno prekine oziroma sproži postopek prenehanja iz klavzule 26(2) statuta iz Priloge, če navedeni člani oziroma njihovi subjekti v sestavi prispevkov iz odstavkov 1 in 2 ne prispevajo, jih prispevajo delno ali z zamudo.

Člen 5 Finančna pravila

Skupno podjetje ECSEL sprejme svoja finančna pravila v skladu s členom 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbe (EU) št. … [delegirane uredbe o modelni finančni uredbi za JZP].

Člen 6 Osebje

1.           Za osebje, ki ga zaposluje skupno podjetje ECSEL, se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki jih določa Uredba Sveta (EGS, Euratom, ECSC) št. 259/68[27], ter pravila, ki so jih sporazumno sprejele institucije Unije, da bi te akti lahko učinkovali.

2.           Glede osebja skupnega podjetja ECSEL ima upravni odbor pooblastila, ki so bila organu za imenovanje podeljena s Kadrovskimi predpisi, organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb, pa s Pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organov za imenovanje).

Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme sklep na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlovanje drugih uslužbencev, s katerim ustrezna pooblastila organa za imenovanje prenese na izvršnega direktorja in opredeli pogoje, pod katerimi se lahko prenesena pooblastila začasno prekinejo. Izvršni direktor lahko ta pooblastila prenese naprej.

V izjemnih okoliščinah se lahko upravni odbor odloči, da začasno prekine prenesena pooblastila organa za imenovanje na izvršnega direktorja kot tudi pooblastila, ki jih je ta prenesel, ter jih izvršuje sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca skupnega podjetja ECSEL, razen na izvršnega direktorja.

3.           Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme ustrezna izvedbena pravila, s katerimi začnejo veljati Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev.

4.           Kadrovski viri se določijo na podlagi letnega proračuna v kadrovskem načrtu skupnega podjetja ECSEL, ki določa število začasnih mest po funkcionalni skupini in razredu ter število pogodbenega osebja, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa.

5.           Osebje skupnega podjetja ECSEL sestavlja začasno in pogodbeno osebje.

6.           Vse stroške v zvezi z osebjem nosi skupno podjetje ECSEL.

Člen 7 Napoteni nacionalni strokovnjaki in praktikanti

1.           Skupno podjetje ECSEL lahko sprejema napotene nacionalne strokovnjake in praktikante, ki niso zaposleni v skupnem podjetju ECSEL. Število napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, se doda osebju iz člena 6(4), pri čemer se upošteva letni proračun.

2.           Upravni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov na skupno podjetje ECSEL in sprejemanju praktikantov.

Člen 8 Privilegiji in imunitete

Za skupno podjetje ECSEL in njegovo osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 9 Odgovornost skupnega podjetja ECSEL

1.           Pogodbeno odgovornost skupnega podjetja ECSEL urejajo zadevne pogodbene določbe in zakonodaja, ki se uporablja za posamezni sporazum, sklep ali pogodbo.

2.           V primeru nepogodbene odgovornosti skupno podjetje ECSEL v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonom držav članic, povrne vso škodo, ki jo je njegovo osebje povzročilo pri opravljanju svojih dolžnosti.

3.           Vsako plačilo skupnega podjetja ECSEL v zvezi z odgovornostjo iz odstavkov 1 in 2 ter stroški in izdatki, nastali pri tem, se štejejo za izdatke skupnega podjetja ECSEL in se krijejo iz sredstev skupnega podjetja ECSEL.

4.           Skupno podjetje ECSEL je izključno odgovorno za izpolnjevanje svojih obveznosti.

Člen 10 Pristojnost Sodišča in pravni red, ki se uporablja

1.           Sodišče je pristojno pod pogoji, ki jih določa Pogodba, in v naslednjih primerih:

(i) za spore med člani skupnega podjetja ECSEL, ki se nanašajo na predmet urejanja te uredbe;

(j) na podlagi morebitnih arbitražnih klavzul v sporazumih, sklepih in pogodbah, ki jih sklene skupno podjetje ECSEL;

(k) za spore, povezane z nadomeščanjem škode, ki jo pri opravljanju svojih dolžnosti povzroči osebje skupnega podjetja ECSEL;

(l) za spore med skupnim podjetjem ECSEL in njegovim osebjem v omejitvah in pod pogoji, ki jih določajo Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

2.           V vseh zadevah, ki se nanašajo na pridružene države, se uporabljajo določbe posameznih sporazumov.

3.           V vseh zadevah, ki jih ta uredba ali druga zakonodaja Unija ne ureja, se uporablja pravo države, v kateri ima skupno podjetje ECSEL sedež.

Člen 11 Ocenjevanje

1.           Komisija do 31. decembra 2017 pripravi vmesno oceno skupnega podjetja ECSEL, pri čemer pri posrednih ukrepih oceni zlasti stopnjo udeležbe ter prispevke zasebnih članov in njihovih subjektov v sestavi kot tudi drugih subjektov. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2018 sporoči ugotovitve te ocene z opažanji.

2.           Na podlagi ugotovitev vmesne ocene iz odstavka 1 lahko Komisija sprejme ukrepe v skladu s členom 4(6) ali siceršnje primerne ukrepe.

3.           V šestih mesecih po prenehanju opravljanja dejavnosti skupnega podjetja ECSEL in ne pozneje kot dve leti po sprožitvi postopka za prenehanje opravljanja dejavnosti iz klavzule 26 statuta Komisija pripravi končno oceno skupnega podjetja ECSEL. Rezultate te končne ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 12 Razrešnica

1.           Razrešnica za izvrševanje proračuna glede prispevka Unije za skupno podjetje ECSEL je del razrešnice, ki jo Evropski parlament na priporočilo Sveta podeli Komisiji v skladu s postopkom iz člena 319 Pogodbe.

2.           Skupno podjetje ECSEL polno sodeluje z institucijami, ki so vključene v postopek razrešnice, in zagotovijo vse potrebne dodatne informacije. Pri tem se lahko od njega zahteva, da ima predstavnika na sejah ustreznih institucij ali organov ter da pomaga Komisijinemu odredbodajalcu na podlagi prenosa.

Člen 13 Naknadne revizije

1.           Naknadne revizije izdatkov za posredne ukrepe izvaja skupno podjetje ECSEL v skladu s členom 23 Uredbe (EU) št. … [okvirni program Obzorje 2020] kot del posrednih ukrepov okvirnega programa Obzorje 2020.

2.           Komisija se lahko zaradi zagotavljanja skladnosti odloči, da opravi revizije iz odstavka 1.

Člen 14 Zaščita finančnih interesov Unije

1.           Ne glede na klavzulo 22(4) statuta skupno podjetje ECSEL osebju Komisije in vsem njenim pooblaščencem kot tudi Računskemu sodišču omogoči dostop do njegovih lokacij in prostorov ter vseh informacij, vključno do informacij v elektronski obliki, ki so potrebne za opravljanje revizij.

2.           Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko na podlagi določb in postopkov iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[28], ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[29], opravlja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi s sporazumi, sklepi ali pogodbami, ki se financirajo po tej uredbi, ugotovil morebitne goljufije, korupcijo ali druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije.

3.           Ne glede na odstavka 1 in 2 sporazumi, sklepi in pogodbe, ki so posledica izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, s katerimi se Komisijo, skupno podjetje ECSEL, Računsko sodišče in OLAF glede na njihove pristojnosti izrecno pooblasti za opravljanje takih revizij in preiskav.

4.           Skupno podjetje ECSEL z izvajanjem ali naročanjem ustreznih notranjih in zunanjih kontrol zagotovi, da so finančni interesi njegovih članov primerno zaščiteni.

5.           Skupno podjetje ECSEL pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah OLAF[30]. Skupno podjetje ECSEL sprejme potrebne ukrepe, s katerimi OLAF olajša notranje preiskave.

Člen 15 Zaupnost

Ne glede na člen 16 skupno podjetje ECSEL varuje občutljive informacije, katerih razkritje bi lahko ogrozilo interese njegovih članov ali udeležencev v dejavnostih skupnega podjetja ECSEL.

Člen 16 Preglednost

1.           Za dokumente, ki so v lasti skupnega podjetja ECSEL, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[31].

2.           Upravni odbor skupnega podjetja ECSEL sprejme praktične ureditve za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.           Ne glede na člen 10 se lahko zoper odločitve, ki jih skupno podjetje ECSEL sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, pri varuhu človekovih pravic pod pogoji iz člena 228 Pogodbe vloži pritožba.

Člen 17 Pravila za sodelovanje in širjenje

Za ukrepe, ki jih financira skupno podjetje ECSEL, se uporablja Uredba (EU) št. … [Pravila za sodelovanje in širjenje v okviru Obzorja 2020]. V skladu z navedeno uredbo se skupno podjetje ECSEL šteje za organ za financiranje, ki za posredne ukrepe iz klavzule 1 statuta namenja finančno podporo.

Člen 18 Podpora države gostiteljice

Skupno podjetje ECSEL in država, v kateri ima sedež, lahko skleneta upravni sporazum o privilegijih in imunitetah ter siceršnji podpori te države skupnemu podjetju ECSEL.

Člen 19 Razveljavitev in prehodne določbe

1.           Uredba (ES) št. 72/2008 in Uredba (ES) št. 74/2008 se razveljavita z začetkom veljavnosti te uredbe.

2.           Ne glede na odstavek 1 ukrepe, ki so se začeli izvajati na podlag uredb (ES) št. 72/2008 in 74/2008, vključno z letnimi načrti izvajanja, sprejetimi na podlagi teh uredb, do njihovega zaključka še naprej urejata navedeni uredi.

3.           Poleg prispevkov iz člena 3(1) in člena 4(2) se za dokončanje ukrepov, ki so se začeli izvajati na podlagi uredb (ES) št. 72/2008 in 74/2008, v obdobju 2014–2017 plačajo naslednji prispevki za upravne stroške skupnega podjetja ECSEL: 2 050 000 EUR prispeva Unija, 1 430 000 EUR združenje AENEAS in 975 000 EUR združenje ARTEMISIA.

Vmesna ocena iz člena 11(1) vsebuje končno oceno skupnih podjetij ENIAC in ARTEMIS po uredbah (ES) št. 72/2008 in 74/2008.

4.           Na izvršnega direktorja, imenovanega na podlagi Uredbe (ES) št. 72/2008, se z začetkom veljavnosti te uredbe za preostali mandat prenesejo naloge izvršnega direktorja skupnega podjetja ECSEL, kot jih določa ta uredba. Ostali pogoji pogodbe o zaposlitvi izvršnega direktorja so nespremenjeni.

5.           Če je mandat izvršnega direktorja, ki se ga imenuje v skladu z odstavkom 4, njegov prvi mandat, se ga imenuje za preostalo trajanje mandata z možnostjo podaljšanja mandata do štirih let v skladu s klavzulo 8(4) statuta. Če je mandat izvršnega direktorja, ki se ga imenuje v skladu z odstavkom 4, njegov drugi mandat, mandata ni mogoče podaljšati. Izvršni direktor, ki se mu mandat podaljša, ob izteku celotnega obdobja ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

6.           Pogodba o zaposlitvi izvršnega direktorja, imenovanega na podlagi Uredbe (ES) št. 74/2008, se izteče pred začetkom veljavnosti te uredbe.

7.           Ne glede na odstavka 4 in 5 ta uredba ne posega v pravice in dolžnosti osebja, ki so zaposleni po uredbah (ES) št. 72/2008 in 74/2008. Njihove pogodbe se lahko na podlagi te uredbe podaljšajo v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev glede na proračunske omejitve skupnega podjetja ECSEL.

8.           Izvršni direktor skupnega podjetja ECSEL skliče prvo sejo upravnega odbora in odbora javnih organov.

9.           Če se člani skupnih podjetij ENIAC in ARTEMIS po uredbah (ES) št. 72/2008 in 74/2008 ne dogovorijo drugače, se vse pravice in dolžnosti, vključno s premoženjem, dolgovi ali obveznostmi članov skupnih podjetij na podlagi navedenih uredb prenesejo na člane skupnega podjetja ECSEL v skladu s to uredbo.

10.         Neizkoriščene odobritve na podlagi uredb (ES) št. 72/2008 in 74/2008 se prenesejo na skupno podjetje ECSEL. Zneski, ki jih prispevata združenji AENEAS in ARTEMISIA za upravne odobritve za prevzem obveznosti skupnih podjetij ENIAC in ARTEMIS v obdobju 2008–2013, se na skupno podjetje ECSEL prenesejo v skladu z ureditvami, ki jih sprejmeta s Komisijo.

Člen 20 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA STATUT SKUPNEGA PODJETJA ECSEL

1 - Naloge

Skupno podjetje ECSEL opravlja naslednje naloge:

(b) finančno podpira posredne ukrepe na področju raziskav in inovacij, predvsem v obliki nepovratnih sredstev;

(c) zagotavlja trajnostno upravljanje skupnega podjetja ECSEL;

(d) tesno sodeluje z evropskimi (zlasti z Obzorjem 2020), nacionalnimi in nadnacionalnimi dejavnostmi, organi in deležniki ter se z njimi usklajuje, s čimer spodbuja plodno inovacijsko okolje v Evropi, ustvarja sinergije ter izboljšuje izkoriščanje rezultatov raziskav in inovacij na področju elektronskih komponent in sistemov;

(e) določi in ustrezno prilagodi večletni strateški načrt;

(f) izdela in izvaja letne načrte dela za izvajanje večletnega strateškega načrta;

(g) organizira razpise za zbiranje predlogov, ocenjuje predloge ter dodeljuje razpoložljiva sredstva za posredne ukrepe v okviru omejitev;

(h) objavlja informacije o posrednih ukrepih;

(i) spremlja izvajanje posrednih ukrepov ter upravlja sporazume ali sklepe o dodelitvi sredstev;

(j) spremlja splošni napredek pri uresničevanju ciljev skupnega podjetja ECSEL;

(k) opravlja dejavnosti obveščanja, komuniciranja, izkoriščanja in širjenja ob smiselni uporabi določb člena 22 Uredbe (EU) št. …/2013 [okvirni program Obzorje 2020];

(l) opravlja vse ostale naloge, potrebne za doseganje ciljev iz člena 2 te uredbe.

2 - Člani

1.           Člani skupnega podjetja ECSEL so:

(a) Unija, ki jo zastopa Komisija,

(b) [Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo] ter

(c) po odobritvi tega statuta s pismom o strinjanju združenje AENEAS – združenje, ustanovljeno po francoskem pravu (št. vpisa 20070039) s sedežem v Parizu (Francija); združenje ARTEMISIA – združenje, ustanovljeno po nizozemskem pravu (št. vpisa 17201341) s sedežem v Eindhovnu (Nizozemska); združenje EpoSS – združenje, ustanovljeno po … (št. vpisa …) s sedežem v … .

2.           Države, ki so članice skupnega podjetja ECSEL, so v nadaljnjem besedilu navedene kot „države članice ECSEL“. Vsaka država članica ECSEL imenuje svojega predstavnika v organih skupnega podjetja ECSEL in določi nacionalne subjekte, pristojne za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z izvajanjem dejavnosti skupnega podjetja ECSEL.

3.           Države članice ECSEL in Komisija so v nadaljnjem besedilu navedene kot „javni organi“ skupnega podjetja ECSEL.

4.           Zasebna združenja so v nadaljnjem besedilu navedena kot „zasebni člani“ skupnega podjetja ECSEL.

3 - Spremembe članstva

1.           Države članice Unije ali pridružene države, ki niso navedene v klavzuli 2(1)(b), postanejo članice skupnega podjetja ECSEL, potem ko upravni odbor pisno obvestijo, da sprejmejo ta statut in druge določbe, ki urejajo opravljanje dejavnosti skupnega podjetja ECSEL.

2.           Pod pogojem, da prispevajo k financiranju iz klavzule 16(4), ki skupnemu podjetju ECSEL omogočajo, da doseže cilje iz člena 2 te uredbe, ter sprejmejo ta statut, lahko člani skupnega podjetja ECSEL postanejo naslednji subjekti:

(d) vsaka država, ki ni navedena v odstavku 1 ter ki izvaja raziskovalne in inovacijske politike ali programe na področju elektronskih komponent in sistemov;

(e) vsak drug pravni subjekt, ki neposredno ali posredno podpira raziskave in inovacije v eni od držav članic ali v eni od pridruženih držav.

3.           Vsaka vloga za novo članstvo v skupnem podjetju ECSEL se naslovi na upravni odbor v skladu z odstavkom 2. Upravni odbor oceni vlogo, pri čemer upošteva pomen in morebitno dodatno vrednost vložnika pri doseganju ciljev skupnega podjetja ECSEL. Nato se odloči o vlogi.

4.           Vsak član lahko članstvo v skupnem podjetju ECSEL prekine. Takšna prekinitev začne učinkovati šest mesecev po tem, ko so bili o tem obveščeni ostali člani, in je ni mogoče preklicati. Od tega trenutka je nekdanji član razrešen vseh obveznosti, razen tistih, ki jih je skupno podjetje ECSEL potrdilo ali prevzelo že pred prekinitvijo članstva.

5.           Članstva v skupnem podjetju ECSEL brez predhodnega soglasja upravnega odbora ni dovoljeno prenesti na tretje osebe.

6.           Skupno podjetje ECSEL na svoji spletni strani takoj po vsaki spremembi članstva na podlagi te klavzule objavi posodobljen seznam članov skupnega podjetja ECSEL in datum, na katerega začne takšna sprememba učinkovati.

4 - Organizacija skupnega podjetja ECSEL

Organi skupnega podjetja ECSEL so:

(m) upravni odbor;

(n) izvršni direktor,

(o) odbor javnih organov,

(p) odbor zasebnih članov.

5 - Sestava upravnega odbora

Upravni odbor sestavljajo predstavniki članov skupnega podjetja ECSEL.

Vsak član skupnega podjetja ECSEL imenuje svoje predstavnike in glavnega delegata, ki ima glasovalne pravice člana upravnega odbora.

6 - Delovanje upravnega odbora

1.           Glasovalne pravice se razdelijo, kot sledi: 1/3 za zasebne člane skupaj, 1/3 za Komisijo in 1/3 za države članice ECSEL skupaj. Člani si prizadevajo doseči soglasje. Če soglasja ne dosežejo, upravni odbor odloča z večino najmanj 75 % vseh glasov, vključno z glasovi neprisotnih članov.

V prvih dveh poslovnih letih se glasovalne pravice držav članic ECSEL med njimi razdelijo, kot sledi: en odstotek za vsako državo članico ECSEL, preostali odstotki pa se vsako leto razdelijo med države članice ECSEL sorazmerno z njihovimi dejanskimi finančnimi prispevki v zadnjih dveh letih, vključno z njihovimi prispevki za skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS. V naslednjih letih se glasovalne pravice držav članic ECSEL razdelijo vsako leto sorazmerno s finančnimi sredstvi, ki so jih v zadnjih dveh poslovnih letih prispevale za posredne ukrepe.

Glasovalne pravice zasebnih članov se med zasebnimi združenji razdelijo enako, razen če odbor zasebnih članov ne odloči drugače.

Glasovalne pravice vsakega novega člana skupnega podjetja ECSEL, ki ni država članica ali pridružena država, določi upravni odbor pred včlanitvijo tega člana v skupno podjetje ECSEL.

2.           Upravni odbor izvoli predsednika z najmanj enoletnim mandatom.

3.           Upravni odbor se redno sestaja najmanj dvakrat letno. Na zahtevo Komisije ali večine predstavnikov držav članic ali zasebnih članov skupnega podjetja ECSEL, na zahtevo predsednika ali izvršnega direktorja po klavzuli 16(5) lahko skliče tudi izredno sejo. Seje upravnega odbora skliče predsednik, običajno pa potekajo na sedežu skupnega podjetja ECSEL.

Upravni odbor je sklepčen, če soglašajo Komisija, zasebni člani ali najmanj trije glavni predstavniki držav članic ECSEL.

Izvršni direktor se lahko udeleži posvetovanj, vendar nima glasovalne pravice.

Upravni odbor lahko v posameznih primerih na seje kot opazovalke povabi tudi druge osebe, zlasti predstavnike regionalnih organov EU.

Predstavniki članov skupnega podjetja ECSEL niso osebno odgovorni za ukrepe, ki jih sprejmejo kot predstavniki upravnega odbora.

Upravni odbor sprejme poslovnik.

7 - Naloge upravnega odbora

1.           Upravni odbor je skupaj odgovoren za strateško usmeritev in poslovanje skupnega podjetja ECSEL ter nadzoruje opravljanje njegovih dejavnosti.

2.           Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:

(a) ocenjuje, potrjuje ali zavrača nove vloge za članstvo na podlagi klavzule 3(3);

(b) odloča o prekinitvi članstva v skupnem podjetju ECSEL, če zadevni član ne izpolnjuje obveznosti;

(c) sprejme finančna pravila skupnega podjetja ECSEL v skladu s členom 5;

(d) sprejme letni proračun skupnega podjetja ECSEL, vključno s kadrovskim načrtom, ki določa število začasnih mest po funkcionalni skupini in razredu ter število pogodbenega osebja in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa;

(e) izvaja pristojnosti organa za imenovanje osebja na podlagi člena 6(2);

(f) imenuje in razreši izvršnega direktorja, mu podaljša mandat ter mu določi smernice in nadzoruje njegovo delo;

(g) na priporočilo izvršnega direktorja potrdi organizacijsko strukturo programske pisarne iz klavzule 9(5);

(h) sprejme večletni strateški načrt iz klavzule 21(1);

(i) sprejme načrt dela in pripadajoče predvidene izdatke iz klavzule 21(2);

(j) potrdi letne zaključne račune;

(k) potrdi letno poročilo o dejavnostih, vključno s pripadajočimi izdatki iz klavzule 22(1);

(l) po potrebi zagotovi notranje revizijske zmogljivosti skupnega podjetja ECSEL;

(m) na priporočilo izvršnega direktorja oblikuje komunikacijsko politiko skupnega podjetja ECSEL;

(n) po potrebi določi izvedbena pravila po členu 6(3) te uredbe;

(o) po potrebi določi pravila o napotitvah nacionalnih strokovnjakov na skupno podjetje ECSEL in sprejemanju praktikantov po členu 7(2) te uredbe;

(p) po potrebi ustanovi svetovalne skupine poleg organov skupnega podjetja ECSEL;

(q) po potrebi Komisiji predloži zahtevke članov skupnega podjetja ECSEL za spremembo te uredbe;

(r) je pristojen za naloge, ki niso posebej dodeljene enemu od organov skupnega podjetja ECSEL; ter jih lahko dodeli enemu od njih.

8- Imenovanje, razrešitev in podaljšanje mandata izvršnega direktorja

1.           Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki ga po odprtem in preglednem izbirnem postopku predlaga Komisija. Komisija po potrebi zaprosi predstavnike ostalih članov skupnega podjetja ECSEL, da sodelujejo v izbirnih postopkih.

Zlasti v predizbirni fazi izbirnega postopka je zagotovljena ustrezna zastopanost ostalih članov skupnega podjetja ECSEL. V ta namen države članice in zasebni člani skupnega podjetja ECSEL soglasno imenujejo predstavnika in opazovalca v imenu upravnega odbora.

2.           Izvršni direktor je član osebja in se ga zaposli kot začasnega uslužbenca skupnega podjetja ECSEL po točki (a) člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.

Pri sklepanju pogodbe z izvršnim direktorjem skupno podjetje ECSEL zastopa predsednik upravnega odbora.

3.           Mandat izvršnega direktorja traja tri leta. Po koncu mandata Komisija oceni uspešnost izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive skupnega podjetja ECSEL, pri čemer po potrebi vključi države članice ECSEL in zasebne člane.

4.           Upravni odbor na predlog Komisije, pri katerem je upoštevana ocena iz odstavka 3, mandat izvršnemu direktorju enkrat podaljša za največ štiri leta.

5.           Izvršni direktor, ki se mu mandat podaljša, ob koncu celotnega obdobja ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

6.           Izvršnega direktorja se lahko razreši samo s sklepom upravnega odbora na predlog Komisije, ki po potrebi vključi države članice ECSEL in zasebne člane.

9 - Naloge izvršnega direktorja

1.           Izvršni direktor je glavni izvršni uslužbenec, ki je pristojen za dnevno vodenje skupnega podjetja ECSEL v skladu s sklepi upravnega odbora.

2.           Izvršni direktor je pravni zastopnik skupnega podjetja ECSEL. Odgovarja upravnemu odboru.

3.           Izvršni direktor izvršuje proračun skupnega podjetja ECSEL.

4.           Izvršni direktor neodvisno opravlja zlasti naslednje naloge:

(s) konsolidira osnutek večletnega strateškega načrta, ki ga sestavljata večletna strateška agenda za raziskave in inovacije, ki jo je predlagal odbor zasebnih članov, ter večletne finančne perspektive, ki so jih predlagali javni organi, ter ga upravnemu odboru predloži v sprejem;

(t) pripravi osnutek letnega proračuna, vključno s pripadajočim kadrovskim načrtom, ki določa število začasnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini ter število pogodbenega oseba in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, ter ga upravnemu odboru predloži v sprejem;

(u) pripravi osnutek letnega načrta dela, vključno z vsebino razpisov za zbiranje predlogov, ki so potrebni za izvajanje načrta raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki ga je predlagal odbor zasebnih članov, in pripadajoče predvidene izdatke, ki so jih predlagali javni organi, ter ga upravnemu odboru predloži v sprejem;

(v) upravnemu odboru v odobritev predloži zaključne račune;

(w) pripravi letno poročilo o dejavnostih, vključno s pripadajočimi izdatki, in ga upravnemu odboru predloži v odobritev;

(x) podpisuje posamezne sporazume ali sklepe o dodelitvi sredstev;

(y) podpisuje pogodbe o javnih naročilih;

(z) izvaja komunikacijsko politiko skupnega podjetja ECSEL;

(aa) organizira, vodi in nadzira poslovanje in osebje skupnega podjetja ECSEL v okviru pooblastil, ki mu jih podeli upravni odbor v skladu s členom 6(2) te uredbe;

(bb) vzpostavi uspešen in učinkovit notranji kontrolni sistem, zagotovi njegovo delovanje in vse bistvene spremembe sporoči upravnemu odboru;

(cc) zagotovi ocenjevanje in upravljanja tveganja;

(dd) sprejme vse druge ukrepe, ki so potrebni za ocenjevanje napredka skupnega podjetja ECSEL pri doseganju njegovih ciljev iz člena 2;

(ee) opravlja vse druge naloge, ki jih izvršnemu direktorju podeli ali naloži upravni odbor.

5.           Izvršni direktor ustanovi programsko pisarno, ki pod njegovo pristojnostjo opravlja vse podporne naloge, ki izhajajo iz te uredbe. Programsko pisarno sestavlja osebje skupnega podjetja ECSEL, opravlja pa zlasti naslednje naloge:

(ff) podpira uvedbo in upravljanje ustreznega računovodskega sistema v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja ECSEL;

(gg) upravlja razpise za zbiranje predlogov, določene v načrtu dela, in sporazume ali sklepe o dodelitvi sredstev;

(hh) članom in drugim organom skupnega podjetja ECSEL zagotavlja vse pomembne informacije in podporo, ki jih ti potrebujejo za opravljanje nalog, ter se odziva na njihove posebne zahteve;

(ii) je sekretariat organov skupnega podjetja ECSEL in zagotavlja podporo vsem svetovalnim skupinam, ki jih ustanovi upravni odbor.

10 - Sestava odbora javnih organov

Odbor javnih organov sestavljajo predstavniki javnih organov skupnega podjetja ECSEL.

Vsak javni organ imenuje predstavnika in glavnega delegata, ki ima glasovalne pravice v odboru javnih organov.

11 - Delovanje odbora javnih organov

1.           Glasovalne pravice v odboru javnih organov se javnim organom dodelijo vsako leto sorazmerno z njihovimi finančnimi prispevki, ki jih v skladu s klavzulo 18(4) v zadevnem letu namenijo za dejavnosti skupnega podjetja ECSEL, pri čemer nobeden od članov v odboru javnih organov ne sme imeti več kot 50 % vseh glasovalnih pravic.

Če so manj kot tri države članice ECSEL izvršnemu direktorju sporočile svoj finančni prispevek v skladu s klavzulo 18(4), ima Komisija 50 % glasovalnih glasov, preostalih 50 % pa se med države članice ECSEL razdeli enako.

Javni organi si prizadevajo doseči soglasje. Če soglasja ne dosežejo, odbor javnih organov odloča z večino najmanj 75 % vseh glasov, vključno z glasovi neprisotnih članov držav članic ECSEL.

Vsak javni organ ima pravico do veta pri vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabo lastnega prispevka za skupno podjetje ECSEL.

2.           Odbor javnih organov izvoli predsednika z enoletnim mandatom.

3.           Odbor javnih organov se redno sestaja najmanj dvakrat letno. Na zahtevo Komisije, večine predstavnikov držav članic ECSEL ali predsednika držav članic ECSEL lahko skliče izredno sejo. Seje odbora upravnih organov skliče predsednik, običajno pa potekajo na sedežu skupnega podjetja ECSEL.

Odbor javnih organov je sklepčen, če soglašajo Komisija in najmanj trije glavni predstavniki držav članic ECSEL.

Izvršni direktor se lahko udeleži posvetovanj, vendar nima glasovalne pravice.

Vsaka država članica ali pridružena država, ki ni članica skupnega podjetja ECSEL, lahko sodeluje v odboru javnih organov kot opazovalka. Opazovalci prejmejo vse relevantne dokumente in lahko svetujejo pri vseh odločitvah, ki jih sprejme odbor javnih organov.

Odbor javnih organov lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj koordinira eden ali več javnih organov.

Odbor javnih organov sprejme poslovnik.

12 - Naloge odbora javnih organov

Odbor javnih organov:

(q) zagotavlja, da se pri dodeljevanju javnih sredstev udeležencem posrednih ukrepov spoštujeta načeli poštenosti in preglednosti;

(r) odobri postopkovna pravila za razpise za zbiranje predlogov ter za ocenjevanje, izbiranje in spremljanje posrednih ukrepov;

(s) potrdi objavo razpisov za zbiranje predlogov v skladu z letnim programom dela;

(t) na podlagi izbirnih in dodelitvenih meril po vrstnem redu razvrsti predloge, pri čemer upošteva njihov prispevek pri doseganju ciljev razpisa in sinergije z nacionalnimi prednostnimi nalogami;

(u) odloča o dodeljevanju javnih sredstev za izbrane predloge v okviru proračunskih omejitev, pri čemer upošteva preverjanja, opravljena v skladu s klavzulo 18(5). Odločitev je za države članice ECSEL zavezujoča brez nadaljnjih ocenjevalnih ali izbirnih postopkov.

13 - Sestava odbora zasebnih članov

Odbor zasebnih članov sestavljajo predstavniki zasebnih članov skupnega podjetja ECSEL.

Vsak zasebni član imenuje svoje predstavnike in glavnega delegata, ki ima glasovalne pravice v odboru zasebnih članov.

14 - Delovanje odbora zasebnih članov

1.           Odbor zasebnih članov se sestane vsaj dvakrat letno.

2.           Organ zasebnih članov lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj koordinira eden ali več članov.

3.           Odbor zasebnih članov izvoli predsednika.

4.           Odbor zasebnih članov sprejme poslovnik.

15 - Naloge odbora zasebnih članov

Odbor zasebnih članov:

(v) pripravi in redno posodablja osnutek večletne strateške agende za raziskave in inovacije iz klavzule 21(1) za doseganje ciljev skupnega podjetja ECSEL iz člena 2;

(w) vsako leto pripravi osnutek načrta raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti za naslednje leto, ki je podlaga za razpise za zbiranje predlogov iz klavzule 21(2);

(x) izvršnemu direktorju v rokih, ki jih določi upravni odbor, predloži osnutek večletne strateške agende za raziskave in inovacije ter letni osnutek raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti;

(y) organizira posvetovalni forum za deležnike, ki se ga lahko udeležijo vsi javni in zasebni deležniki z interesom na področju elektronskih komponent in sistemov, da jih obvešča o osnutku večletne strateške agende za raziskave in inovacije ter osnutku raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti za posamezno leto.

16 - Viri financiranja

1.           Skupno podjetje ECSEL skupaj financirajo njegovi člani s finančnimi prispevki v obrokih in prispevki v naravi, ki jih sestavljajo stroški, nastali zasebnim članom ali njihovim subjektom v sestavi pri izvajanju posrednih ukrepov, ki jih skupno podjetje ECSEL ne povrne.

2.           Upravni stroški skupnega podjetja ECSEL ne presegajo 39 420 000 EUR in se krijejo s finančnim prispevkom Unije iz člena 3(1) v višini največ 15 255 000 EUR, finančnim prispevkom zasebnih članov iz člena 4(2) v višini največ 19 710 000 EUR in finančnim prispevkom iz člena 19(2) za dokončanje ukrepov, ki se izvajajo na podlagi uredb št. 72/2008 in št. 74/2008. Če se del prispevka za upravne stroške ne porabi, se lahko porabi za kritje stroškov, nastalih s poslovanjem skupnega podjetja ECSEL.

3.           Stroški, nastali s poslovanjem skupnega podjetja ECSEL, se krijejo s:

(a) finančnim prispevkom Unije;

(b) finančnimi prispevki držav članic ECSEL.

(c) prispevki v naravi zasebnih članov ali njihovih subjektov v sestavi, ki jih sestavljajo stroški, ki so tem nastali pri izvajanju posrednih ukrepov, pri čemer se odštejejo prispevki skupnega podjetja ECSEL, držav članic ECSEL in ostali prispevki Unije za te stroške.

4.           Sredstva skupnega podjetja ECSEL, ki se prispevajo v njegov proračun, sestavljajo naslednji prispevki:

(d) finančni prispevki članov za upravne stroške;

(e) finančni prispevki članov za stroške, nastale s poslovanjem, vključno s stroški držav članic ECSEL, ki skupno podjetje pooblastijo v skladu s klavzulo 17(1);

(f) vsi prihodki, ki jih ustvari Skupno podjetje ECSEL;

(g) vsi drugi finančni prispevki, sredstva in prihodki.

Obresti od prispevkov, ki jih prejme skupno podjetje ECSEL, se štejejo za njegove prihodke.

5.           Če člani skupnega podjetja ECSEL ne izpolnijo obveznosti v zvezi z dogovorjenim finančnim prispevkom, jih izvršni direktor o tem pisno obvesti in določi sprejemljiv rok, do katerega morajo obveznosti poravnati. Če obveznosti do navedenega roka ne izpolnijo, izvršni direktor skliče sejo upravnega odbora, na kateri se odloča o tem, ali naj se članstvo tega člana prekliče oziroma ali naj se sprejmejo drugi ukrepi, dokler ta član obveznosti ne izpolni.

6.           Vsa sredstva in dejavnosti skupnega podjetja ECSEL so namenjene doseganju ciljev iz člena 2 te uredbe.

7.           Skupno podjetje ECSEL ima v lasti vsa sredstva, ki jih ustvari ali ki so bili nanj preneseni za izpolnjevanje ciljev iz člena 2 te uredbe, razen če ni določeno drugače.

8.           Razen v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti skupnega podjetja ECSEL v skladu s klavzulo 26 se presežki prihodkov članom skupnega podjetja ECSEL ne izplačajo.

17- Prispevki držav članic ECSEL

1.           Države članice ECSEL lahko skupno podjetje ECSEL pooblastijo za izvajanje njihovih prispevkov za udeležence v posrednih ukrepih s sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstvih z udeleženci, ki jih sklene skupno podjetje ECSEL. Skupno podjetje ECSEL lahko pooblastijo tudi za izplačevanje njihovih prispevkov za udeležence ali pa plačila opravijo sami na podlagi preverjanj, ki jih opravi skupno podjetje ECSEL.

2.           Če država članica ECSEL skupnega podjetja ECSEL ne pooblasti, kot to določa odstavek 1, sprejme vse potrebne ukrepe, da v časovnem okviru, ki ustreza časovnemu okviru sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev skupnega podjetja ECSEL, sklene lastne sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev na način, da popolnoma upošteva pogoje za upravičenost stroškov iz Uredbe (EU) št. … [pravila za sodelovanje in širjenje rezultatov v okviru Obzorja 2020]. Preverjanje upravičenosti stroškov, ki ga opravi skupno podjetje ECSEL v skladu s klavzulo 18(7), lahko države članice ECSEL uporabijo kot del lastnega plačilnega postopka.

3.           Sodelovanje med državami članicami ECSEL in skupnim podjetjem ECSEL se določi v upravnem sporazumu, ki ga sklenejo subjekti, ki jih v ta namen imenujejo države članice ECSEL in skupno podjetje ECSEL.

4.           Če države članice pooblastijo skupno podjetje ECSEL v skladu z odstavkom 1, se upravne ureditve iz odstavka 3 dopolnijo z letnimi ureditvami med subjekti, ki jih v ta namen imenujejo države članice ECSEL in skupno podjetje ECSEL ter v katerih določijo pogoje za finančni prispevek držav članic ECSEL in skupnega podjetja ECSEL.

5.           Države članice, pridružene države in tretje države, ki niso članice skupnega podjetja ECSEL, lahko s skupnim podjetjem ECSEL sklenejo podobne ureditve.

18- Financiranje posrednih ukrepov

1.           Skupno podjetje ECSEL posredne ukrepe podpira z odprtimi in konkurenčnimi razpisi za zbiranje predlogov, javna sredstva pa se dodeljujejo v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Javne podpore v okviru te pobude ne posegajo v postopkovna in materialnopravna pravila o državnih pomočeh.

2.           Finančni prispevek javnih organov je prispevek iz klavzule 16(3)(a) in klavzule 16(3)(b), ki se upravičencem posrednih ukrepov izplača kot vračilo upravičenih stroškov. Prispevek javnih sredstev na ukrep skupaj ne presega omejitev, ki jih določa Uredba (EU) št. ... [pravila za sodelovanje in širjenje rezultatov v okviru Obzorja 2020].

3.           Merila za upravičenost do financiranja s sredstvi Unije določa Uredba (EU) št. ... [pravila za sodelovanje in širjenje rezultatov v okviru Obzorja 2020].

Posebna merila za upravičenost do financiranja s sredstvi držav članic ECSEL lahko določijo pristojni nacionalni organi za financiranje in se vključijo v načrt dela.

4.           Javni organi izvršnemu direktorju pravočasno za pripravo osnutka proračuna skupnega podjetja ECSEL sporočijo svoje finančne obveznosti, ki so jih rezervirali za posamezne razpise za zbiranje predlogov iz načrta dela, po potrebi v skladu s klavzulo 17(1), pri čemer upoštevajo obseg raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki jih določa načrt dela.

5.           Izvršni direktor preveri upravičenost vložnikov do financiranja Unije, države članice ECSEL pa upravičenost vložnikov glede na vnaprej določena nacionalna merila za financiranje ter rezultate sporočijo izvršnemu direktorju.

6.           Na podlagi preverjanj iz odstavka 5 izvršni direktor sestavi predlagani seznam posrednih ukrepov, izbranih za financiranje, po vložnikih in ga predloži odboru javnih organov, ki odloča o najvišjem dodeljenem znesku javnih sredstev v skladu s klavzulo 12(e) ter izvršnega direktorja pooblasti, da z zadevnimi udeleženci sklene sporazume.

7.           Skupno podjetje ECSEL sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s preverjanjem upravičenosti stroškov, da zadevnim udeležencem zagotovi javna sredstva v skladu z ureditvami iz klavzule 17(3) in (4).

8.           Države članice ECSEL lahko zahtevajo samo tista poročila o spremljanju in tehnični reviziji, ki jih zahteva skupno podjetje ECSEL.

19- Finančne obveznosti

Finančne obveznosti skupnega podjetja ECSEL ne smejo biti višje od zneska finančnih sredstev, ki ga v proračun zagotovijo ali namenijo njihovi člani.

20 – Poslovno leto

Poslovno leto traja od 1. januarja do 31. decembra.

21 – Operativno in finančno načrtovanje

1.           Večletni strateški načrt določa strategijo in načrte za doseganje ciljev skupnega podjetja ECSEL iz člena 2, ki jih v večletni strateški agendi za raziskave in inovacije določi odbor zasebnih članov, v večletnih finančnih perspektivah pa javni organi. Določa prednostne naloge na področju raziskav in inovacij za razvoj in prevzem ključnih kompetenc za elektronske komponente in sisteme na različnih področjih uporabe, da bi povečali evropsko konkurenčnost ter pomagali ustvariti nove trge in družbene uporabe. Pregleduje se redno glede na razvoj potreb gospodarstva v Evropi.

2.           Izvršni direktor upravnemu odboru predloži v sprejem osnutek letnega ali večletnega načrta dela, ki vsebuje načrt raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, upravne dejavnosti ter pripadajoče predvidene izdatke.

3.           Načrt dela se sprejme do konca leta pred letom njegovega izvajanja. Načrt dela je javno dostopen.

4.           Izvršni direktor pripravi osnutek letnega proračuna za prihodnje leto in ga upravnemu odboru predloži v sprejetje.

5.           Letni proračun za posamezno leto upravni odbor sprejme do konca predhodnega leta.

6.           Letni proračun se ob sprejetju prilagodi višini prispevka EU, ki ga določa proračun EU.

22 – Operativno in finančno poročanje

1.           Izvršni direktor letno poroča upravnemu odboru o izpolnjevanju svojih obveznosti v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja ECSEL.

Izvršni direktor vsako leto do 15. februarja upravnemu odboru v odobritev predloži letno poročilo o napredku pri dejavnostih skupnega podjetja ECSEL v predhodnem koledarskem letu, pri čemer se sklicuje zlasti na letni načrt leto za navedeno leto. To poročilo med drugim vsebuje informacije o:

(h) izvedenih raziskovalnih, inovacijah in drugih ukrepih ter pripadajočih izdatkih;

(i) predloženih ukrepih, vključno z razčlenitvijo glede na vrsto udeleženca, vključno z MSP, in glede na državo;

(j) ukrepih, izbranih za financiranje, skupaj z razčlenitvijo glede na vrsto udeleženca, vključno z MSP, in glede na državo, ter prispevek skupnega podjetja ECSEL za posamezne udeležence in posredne ukrepe.

2.           Potem ko upravni odbor odobri letno poročilo o dejavnostih, se to objavi.

3.           Skupno podjetje ECSEL letno poroča Komisiji v skladu s členom 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

4.           Izkaze skupnega podjetja ECSEL pregleda neodvisen revizijski organ v skladu s členom 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Računsko sodišče izkazov skupnega podjetja ECSEL ne preverja.

23 - Notranja revizija

Notranji revizor Komisije ima v zvezi s skupnim podjetjem ECSEL enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

24 - Odgovornost članov in zavarovanje

1.           Finančna odgovornost članov skupnega podjetja ECSEL za dolgove skupnega podjetja ECSEL je omejena na prispevke, ki so jih ti že plačali.

2.           Skupno podjetje ECSEL sklene in ima ustrezno zavarovanje.

25 - Nasprotje interesov

1.           Skupno podjetje ECSEL se pri opravljanju dejavnosti izogiba vsakršnemu nasprotju interesov.

2.           Upravni odbor skupnega podjetja ECSEL lahko za svoje člane, organe in osebje sprejme pravila o preprečevanju in reševanju nasprotij interesov. Ta pravila vsebujejo določbe za izogibanje nasprotjem interesov pri predstavnikih članov skupnega podjetja ECSEL, ki so zastopani v upravnem odboru ali odboru javnih organov.

26 - Prenehanje

1.           Skupno podjetje ECSEL preneha delovati ob koncu obdobja, ki ga ta uredba določa v členu 1.

2.           Postopek prenehanja se začne samodejno, če se Komisija ali vsi zasebni člani odpovejo članstvu v skupnem podjetju ECSEL.

3.           Za vodenje postopkov v zvezi s prenehanjem skupnega podjetja ECSEL upravni odbor imenuje enega ali več likvidacijskih upraviteljev, ki zagotavljajo skladnost s sklepi upravnega odbora.

4.           Pri prenehanju skupnega podjetja ECSEL se njegovo premoženje uporabi za kritje odgovornosti in izdatkov, nastalih s prenehanjem. Vsi presežki se razdelijo med člane, ki so ob prenehanju udeleženi v skupnem podjetju ECSEL, sorazmerno z njihovimi finančnimi prispevki. Vsi presežki, preneseni na Evropsko unijo, se vrnejo v proračun EU.

5.           Za ustrezno upravljanje sporazumov ali sklepov skupnega podjetja ECSEL ter pogodb o naročilih, ki veljajo dlje po prenehanju opravljanja dejavnosti skupnega podjetja ECSEL, se uvede ad hoc postopek.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Uredba Sveta o skupnem podjetju ECSEL

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[32]

Področje politike: Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020)

Dejavnost: Obzorje 2020: raziskave in inovacije, povezane s komunikacijskimi omrežji, vsebinami in tehnologijami

1.3.        Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[33].

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

þ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Strategija EU za rast Evropa 2020 – prispevati k doseganju cilja, da se 3 % BDP EU investira v raziskave in inovacije.

Unija inovacij – osredotočanje instrumentov EU za financiranje na prednostne naloge Unije inovacij

Digitalna agenda za Evropo – prispevati k stebru V, tj. v raziskave in inovacije na področju IKT, in sicer ukrepa 50 (večja mobilizacija zasebnih naložb v raziskave in inovacije na področju IKT) in 51 (okrepitev usklajevanja in povezovanje virov)

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št.

1. Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Vodilni položaj v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Gospodarski učinek:

•        Konkurenčnost – povečanje in osredotočanje naložbenega obsega z mobilizacijo javnih in zasebnih sredstev, sodelovanjem vzdolž inovacijske in vrednostne verige in premoščanjem vrzeli med tehnologijami in inovacijami.

•        Raziskave in inovacije – sinergija med prednostnimi nalogami industrije in nacionalnimi prednostnimi nalogami, odličnost, zmanjšanje podvajanja prizadevanj in razdrobljenosti.

•        Deležniki – vključitev širokega spektra vrednostnih verig: Industrije – ponudnikov in uporabnikov tehnologij, vključno z MSP, raziskovalnimi ustanovami in ustanovami za širjenje znanja, EU, državami članicami in regijami.

Družbeni učinek:

•        zaposlovanje – ustvarjanje delovnih mest za visoko usposobljene strokovnjake in strokovnjake na tehničnih področjih, ki v številnih gospodarskih sektorjih omogočajo rast ter spodbujajo inovacije in produktivnost;

•        reševanje družbenih izzivov na področjih, pomembnih za evropske državljane (npr. promet, zdravje, energija), ki so nepogrešljiva gonilna sila za družbo.

Okoljski vpliv:

•        zmanjševanje porabe energije

•        usmerjanje uporabe materialnih virov

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Kazalniki rezultatov in učinkov pri posamičnem cilju „Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah“, ki jih določa okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, se spremljajo in letno poročajo Komisiji.

Dodatno se uporabljajo naslednji posebni kazalniki za merjenje napredka pri doseganju ciljev skupnega podjetja ECSEL:

Cilji || Ključni kazalniki uspešnosti || Merilne velikosti (merjeno v obdobju 2014–2024)

Strukturiranje in izvajanje odličnih večdisciplinarnih raziskav || Inovativni projekti in projekti z najnovejšim stanjem tehnike || Ø Kakovost rezultatov, merjena npr. s številom strokovno pregledanih objav Ø Inovativne raziskave in inovacije, najmanj 2 patenta na financiranje v višini 10 mio. EUR Ø Število in učinek prebojnih tehnologij

Zbliževanje strategij || Strateška agenda za raziskave in inovacije s prednostnimi nalogami || Ø Zavezanost vseh članov skupnega podjetja Ø Primerna osredotočenost strateške agende za raziskave in inovacije glede na razpoložljiva sredstva

Mobilizacija in povezovanje virov || Izvrševanje proračuna || Ø Finančne obveznosti za vse člane skupnega podjetja Ø Prispevki za doseganje 3-odstotnega cilja za raziskave in inovacije

Ohranjanje in povečanje izdelave v EU || Ustvarjanje delovnih mest v industriji elektronike Povečanje števila proizvodnih obratov v Evropi || Ø Število neposrednih in induciranih delovnih mest v Evropi – napredek pri doseganju cilja, da se ustvari 250 000 induciranih delovnih mest Ø Število obratov z najnovejšimi stanji tehnike v Evropi, merjeno glede na tehnološka vozlišča in velikost rezin

Vodilni položaj pri opremi in materialih || Strateško sodelovanje pri vprašanjih v zvezi z opremo in materiali || Ø Razvrstitev po vrstnem redu in tržni delež/obseg evropskih dobaviteljev opreme in materialov

Podpiranje visokih TRL || Obseg in učinek projektov || Ø Število novih/nadgrajenih pilotnih linij v Evropi – najmanj 3 na leto Ø Število predstavitvenih projektov za integrirane rešitve – najmanj 3 na leto Ø Dostop in uporaba s strani akterjev, ki niso neposredno udeleženi v izvajanje pilotnih linij/predstavitvenih projektov

Razpoložljivost elektronskih komponent || Prevzem novih tehnologij v evropskih sektorjih uporabe || Ø Evropski tržni delež/obseg za nove rešitve

Vodilni položaj v sistemskem inženiringu || Strateško sodelovanje na področju vgrajenih in pametnih sistemov || Ø Razvrstitev po vrstnem redu in tržni delež/obseg evropskih dobaviteljev elektronskih sistemov

Za merjenje uspešnosti skupnega podjetja ECSEL se uporabljajo naslednji posebni kazalniki:

Cilji || Ključni kazalniki uspešnosti || Merilne velikosti (merjeno v obdobju 2014–2024)

Priprava strateške agende za raziskave in inovacije || Strateška agenda za raziskave in inovacije || Ø Sprejetje strateške agende s strani vseh ključnih udeležencev Ø Jasnost in osredotočanje z vidika deležnikov

Učinkovito izvajanje programa || Poslovanje skupnega podjetja || Ø Čas za dodelitev (od oddaje predloga do podpisa sporazuma) ) < 270 dni Ø Čas do izplačila < 90 dni Ø Dejavnosti širjenja Ø Rezultati projekta

Sinergije za izkoriščanje rezultatov in spodbujanje rasti MSP || Uporaba projektnih rezultatov v industriji || Ø Število odcepljenih podjetij Ø Rast MSP glede na promet in zaposlovanje

Lažja udeležba v projektih z veliko evropsko razsežnostjo || Poenostavlja pravila za udeležbo || Ø Udeležba industrije in MSP – slednja ≥ 30 % Ø Zmanjšanje upravnih izdatkov

Dostop do snovalne in proizvodne infrastrukture || Razpoložljivost in odprt dostop do struktur z najnovejšim stanjem tehnike || Ø Dostop in uporaba pri MSP, vključno s sistemskimi integratorji

Sodelovanje in usklajevanje deležnikov || Partnerstva || Ø Nastajanje konzorcijev – nastajanje strateških zvez

Ohranjanje človeških spretnosti || Razpoložljivo strokovno znanje v Evropi || Ø Razpoložljivost študijskih programov/tečajev in učinkovita udeležba na strokovnih usposabljanjih glede na potrebe gospodarstva

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Evropa se na področju elektronskih komponent in sistemov srečuje z dvema glavnima izzivoma:

•        Nujnost nadzora nad ključnimi elementi vrednostne verige, tj. „snovanje komponent in sistemov“, „izdelava komponent“ in „integracija elektronskih komponent v končne izdelke“. V elektroniki se vrednostna veriga ne konča pri proizvodnji, ampak se podaljša na celotno industrijo uporabe, od avtomobilskega do vesoljskega sektorja do sektorja spletnih storitev. Vsi elementi so bistveni za zagotavljanje trajnosti pri ustvarjanju vrednostne verige na področju elektronike v Evropi. Še zlasti če Evropa izgubi svoje izdelovalne zmogljivosti v elektronskem sektorju, to ne bo pomenilo samo, da se lahko ustrezne dobavne verige in snovanje preselijo izven Evrope, resno izpodkopana je lahko tudi konkurenčnost celotne gospodarske strukture, ki je odvisna od elektronike.

•        Izziv predstavlja tudi izboljšanje učinkovitosti evropske vrednostne verige, kot je bilo poudarjeno v poročilu o ključnih omogočitvenih tehnologijah, v katerem je bila ugotovljena vrzel med generacijo osnovnega znanja in njegovo komercializacijo v tržne izdelke. Zato je treba okrepiti faze do inovacij in industrijske proizvodnje, da bodo lahko podjetja in državljani imeli koristi od vrhunskih tehnologij.

Da bi zagotovili nadzor nad vrednostno verigo in izboljšali inovacijski sistem, mora Evropa premostiti naslednje težave:

•        hudo globalno konkurenco in spreminjajoče se poslovne modele;

•        vedno nižje tržne deleže;

•        visoke stroške raziskav in inovacij ter razdrobljeno evropsko okolje in

•        veliko hitrost inovacij.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Finančna podpora za sodelovalne raziskave in inovacije, v katere sta vključeni industrija in akademska skupnost iz vse Evrope, da se:

•        ohrani vodilni položaj evropskih javnih raziskovalnih skupin v elektronskem sektorju ter zagotovi hitro in široko industrijsko izkoriščanje tehnološkega vodilnega položaja po vsej Evropi.

•        glede na velikanski učinek prelivanja na rast in delovna mesta v gospodarstvu ter učinek pri reševanju prihodnjih družbenih izzivov stroški tveganja, ki nastanejo pri nadaljnjem razvijanju tehnologije in njenem širšem izkoriščanju, delijo z industrijo elektronskih komponent in sistemov pri prevzemanju tveganj.

•        združijo moči. Države članice imajo lastne prednostne naloge pri spodbujanju svojih sektorjev, vendar pa stopnja podpore, ki jo potrebuje ta industrija, presega njihove vire. Razdrobljenost navadno povzroča podvajanje prizadevanj na področju raziskav in inovacij. Poleg tega je v Evropi samo nekaj svetovno vodilnih grozdov s pomembno industrijsko dejavnostjo na področju elektronskih komponent in vgrajenih sistemov. To pomeni, da morajo akterji v EU združiti moči. Boljše sodelovanje na podlagi sodelovalnih uporabniških podjetij in ponudnikov tehnologij pospešuje inovacije izdelkov na obeh straneh z usklajevanjem poslovnega poudarka, raziskovalni grozdi pa ustvarjajo regionalno podporno mrežo za MSP s sodelovanjem med akademsko skupnostjo in velikimi proizvajalci originalne opreme.

•        okrepijo obstoječi evropski grozdi na področju elektronskih komponent in dejavno podpira ustvarjanje novih, da se bo lahko Evropa primerjala z ostalimi svetovnimi akterji. Za to so potrebni ukrepi na evropski ravni, da se povežejo sredstva in akterji ter tako doseže pravi obseg in uporabijo prava sredstva, ki bodo okrepila industrijo. Ta podpora mora biti trajnostna in zadostna, da se bo Evropa lahko odzvala na mednarodno konkurenco. Ta ukrep bo pripomogel k skupni uporabi obstoječih in prihodnjih platform ter tako ustvaril boljše okolje za industrijske akterje, vključno z MSP in končnimi uporabniki, ter okrepil njihovo mednarodno konkurenčnost.

•        strukturirajo in uskladijo raziskave in inovacije v Evropi ter tako zagotovi, da bo Evropa zanimiva lokacija za izdelavo ter da bodo evropski akterji, vključno z uporabniki, imeli dostop do najsodobnejšega tehnološkega razvoja in infrastrukture. Za dosego tega cilja je nujno učinkovito združevanje javnih sredstev na evropski in nacionalni ravni.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Zdajšnji skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS sta predstavljali pomembno priložnost za sodelovanje po vsej Evropi, ustvarjanje kritične mase in mobilizacijo naložb. V njuni prvi vmesni oceni je bilo močno priporočeno, da se s podobno pobudo nadaljuje v okviru Obzorja 2020, saj se posamezne organizacije ali države članice ne morejo odzvati na izzive, ki jih prinaša ta sektor. Zato se usklajeno ukrepanje na evropski ravni šteje za najprimernejši način za naprej.

Skupni podjetji sta dokazali, da sta lahko uspešna posrednika in katalizatorja za visoko zastavljene projekte ter da lahko v okviru, v katerem lahko nacionalni in evropski javni organi podprejo tematska področja z velikim strateškim pomenom, povečata zavzetost vodilnih predstavnikov zasebnega sektorja. To sposobnost sta skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS prepričljivo dokazali, prvo z uspešnim dajanjem impulzov za izvajanje priporočil za nanoelektroniko in drugo s prvim izvajanjem inovacijskih pilotnih projektov velikega obsega pri razpisih za zbiranje predlogov v letu 2012.

Pri tridelni sestavi obeh skupnih podjetij predstavlja pomemben izziv zbliževanje vsebin in postopkov s pričakovanji in postopki udeleženih držav članic. Omogočata razpise za zbiranje predlogov z vnaprejšnjim prevzemanjem obveznosti do finančnih prispevkov ter določanjem nacionalnih pogojev za upravičenost in stopenj financiranja.

Iz izkušenj s sedanjim modelom je razvidno, da skupno podjetje lahko izpolni cilje, četudi je bila krivulja učenja strmejša kot pričakovano ter je bilo treba najprej vzpostaviti zaupanje in praktičen način delovanja.

Ne glede na navedene uspehe je treba opozoriti na nekatere vidike trenutne sestave:

•        Časovno usklajevanje med različnimi nacionalnimi postopki (tako za naročanje kot tudi za plačila) je pomanjkljivo, kar povzroča zamude pri izvajanju projektov.

•        Obveznost udeležencev, da sklenejo dva sporazuma o nepovratnih sredstvih (za skupno podjetje in na nacionalni ravni), pomeni upravno breme.

•        Različna nacionalna pravila vplivajo na način, kako se ustanavljajo konzorciji.

•        Nacionalne obveznosti se po rezultatih razpisov pogosto prilagodijo – to velja za obe smeri, tj. od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor.

•        Toga odvisnost med evropskimi in nacionalnimi obveznostmi (razmerje DČ/EU 1,8) zavira izvrševanje proračuna, če je bila nacionalna vključenost nizka ali če so nacionalne stopnje financiranja odstopale od prvotno dogovorjenega razmerja 1/3 (skupno podjetje) – 2/3 (na nacionalni ravni), kot se je to zgodilo pri pilotnih projektih.

•        Zahteve okvirne finančne uredbe za decentralizirane agencije bistveno omejujejo že tako omejena sredstva skupnega podjetja.

Te težave niso otežile izvajanja, vendar pa so si vsi sodelujoči morali stalno prizadevati, da je sistem lahko deloval. Vsaki podobni pobudi v prihodnosti bi koristilo obravnavanje po poenostavljenem modelu poslovanja, kar bi bilo tudi v skladu s splošnim ciljem Obzorja 2020.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

S pobudo naj bi se razvile sinergije z dopolnilnimi mehanizmi financiranja, vključno s politiko Evropske komisije za pametno specializacijo, katere cilj je spodbujati in podpirati obstoječe in nove znanstvene in tehnološke grozde v regijah Evropske unije.

Pobuda je namenjena tudi dopolnjevanju dejavnosti, ki jih Obzorje 2020 predvideva za „Vodilni položaj v industriji“, tj. podpiranje naprednejših, dolgoročnejših raziskav.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

þ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– þ  trajanje predloga/pobude od [1. 1. ] 2014 do 31. 12. 2024

– þ  finančne posledice med letoma 2014 in 2020 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2014 in 2024 za odobritve plačil.

¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja

Iz proračuna za leto 2014

¨ Neposredno upravljanje – Komisija:

– ¨  izvajalske agencije,

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami:

þ posredno upravljanje s prenašanjem nalog v zvezi z izvrševanjem proračuna na:

– ¨  mednarodne organizacije in njihove agencije (navedite);

– ¨  Evropska investicijska banka;

– þ  organi iz člena 209;

– ¨  subjekti javnega prava;

– ¨  subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

– ¨  subjekti zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

– ¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

Države članice sofinancirajo posredne ukrepe.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Komisija bo do 31. decembra 2017 pripravila vmesno oceno skupnega podjetja ter do 30. junija 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila ugotovitve skupaj s pripombami.

V šestih mesecih po prenehanju opravljanja dejavnosti skupnega podjetja, vendar ne pozneje od dveh let po sprejetju sklepa o prenehanju bo Komisija pripravila končno oceno skupnega podjetja. Rezultate končne ocene bo predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

Izvršni direktor vsako leto do 15. februarja upravnemu odboru v odobritev predloži letno poročilo o napredku pri dejavnostih skupnega podjetja v predhodnem koledarskem letu, pri čemer se sklicuje zlasti na načrt dela za navedeno leto. Poročilo vsebuje informacije o opravljenih raziskavah, inovacijah in drugih ukrepih ter pripadajoče izdatke, predložene ukrepe, skupaj z razčlenitvijo glede na vrsto udeleženca, vključno z MSP, in glede na državo; posredne ukrepe, izbrane za financiranje, skupaj z razčlenitvijo glede na vrsto udeleženca, vključno z MSP, in glede na državo, ter prispevek skupnega podjetja za posamezne udeležence in ukrepe.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Glavno ugotovljeno tveganje je nepravilno plačevanje sredstev udeležencem. Glede na velikost skupnega podjetja je 1-odstotna stopnja napake realističen cilj.

Posebno tveganje nasprotij interesov, ki običajno obstaja pri javno-zasebnih partnerstvih, naj bi bilo odpravljeno z jasno delitvijo pristojnosti odločanja med upravnim odborom, ki določi strategijo in načrte dela (z udeležbo industrije), in odborom javnih organov, ki določi pogoje razpisov in odloča o dodeljevanju javnih sredstev (brez udeležbe industrije).

2.2.2.     Načrtovani načini kontrole

Notranji revizor Komisije ima v zvezi s skupnim podjetjem ECSEL enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo. Poleg tega upravni odbor po potrebi zagotovi notranje revizijske zmogljivosti skupnega podjetja. Stroški notranje revizijske službe (predvidoma naj bi znašali manj kot pol milijona EUR v obstoju skupnega podjetja) so sorazmerno s skupnimi plačili, ki jih opravi skupno podjetje (pri 1,2 milijardah pomeni 1-odstotna stopnja napak 12 milijonov EUR), ugodni.

V skladu s členom 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 bo skupno podjetje spoštovalo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter bo zaščitilo finančne interese svojih članov, kot to določa navedena uredba.

Naknadne revizije izdatkov za posredne ukrepe se bodo opravile v skladu z okvirnim programom Obzorje 2020 kot del posrednih ukrepov okvirnega programa Obzorje 2020.

Da bi zaščitila finančne interese Unije, bo Komisija v skladu s finančno uredbo nadzorovala dejavnosti skupnega podjetja, zlasti z revizijami in ocenami izvajanja programa, uporabila postopke za preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov ter iz financiranja Unije izključila plačila, ki niso bila opravljena v skladu s pravili, ki se uporabljajo. Prav tako lahko plačila začasno zaustavi ali prekine.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki prejmejo sredstva Unije.

Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumi, sklepi ali pogodbami o financiranju s sredstvi EU prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Brez poseganja v prejšnje pododstavke se s sklepi, sporazumi in pogodbami, ki so posledica izvajanja te uredbe, Komisiji, vključno z uradom OLAF, in Računskemu sodišču izrecno dovoli izvajanje takih revizij, preverjanj na kraju samem in inšpekcij.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

število 09 04 02 01 – matična vrstica || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

1a Konkurenčnost za rast in delovna mesta || 09 04 07 21 Vodilni položaj v industriji – skupna tehnološka pobuda ECSEL || Dif. || DA || DA || NE || DA

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || 1a || Konkurenčnost za rast in delovna mesta

Skupno podjetje ECSEL[34][35] || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020[36] || Leto 2021 || Leto 2022 || Leto 2023 || Leto 2024 || SKUPAJ

Naslov 1 || obveznosti || (1) || 0,310 || 0,310 || 0,550 || 0,715 || 1,210 || 1,210 || 4,350 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 8,655

plačila || (2) || 0,310 || 0,310 || 0,550 || 0,715 || 1,210 || 1,210 || 1,170 || 1,170 || 0,970 || 0,670 || 0,370 || 8,655

Naslov 2 || obveznosti || (1a) || 0,500 || 0,500 || 0,500 || 0,700 || 0,800 || 0,800 || 2,800 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 6,600

plačila || (2a) || 0,500 || 0,500 || 0,500 || 0,700 || 0,800 || 0,800 || 0,800 || 0,600 || 0,600 || 0,500 || 0,300 || 6,600

Naslov 3 || obveznosti || (3a) || 135,000 || 145,000 || 160,000 || 175,000 || 185,000 || 195,000 || 205,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 1200,000

|| plačila || (3b) || 33,750 || 70,000 || 116,750 || 140,750 || 166,000 || 178,000 || 189,000 || 145,750 || 99,500 || 40,000 || 20,500 || 1200,000

Odobritve za skupno podjetje ECSEL SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3a || 135,810 || 145,810 || 161,050 || 176,415 || 187,010 || 197,010 || 212,150 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 1215,255

plačila || =2+2a +3b || 34,560 || 70,810 || 117,800 || 142,165 || 168,010 || 180,010 || 190,970 || 147,520 || 101,070 || 41,170 || 21,170 || 1215,255

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD CONNECT || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || Leto 2023 || Leto 2024 || SKUPAJ

Ÿ Človeški viri (2 EPDČ FONCT, 1 EPDČ AC)[37] || 0,332 || 0,332 || 0,332 || 0,332 || 0,332 || 0,332 || 0,332 || || || || || 2,324

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || || || || || 0

GD CONNECT SKUPAJ || odobritve || 0,332 || 0,332 || 0,332 || 0,332 || 0,332 || 0,332 || 0,332 || || || || || 2,324

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD CONNECT || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || Leto 2023 || Leto 2024 || SKUPAJ

Ÿ Človeški viri (2 EPDČ FONCT, 1 EPDČ AC) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

GD CONNECT SKUPAJ || odobritve || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Odobritve za za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || Leto 2023 || Leto 2024 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 136,142 || 146,142 || 161,382 || 176,747 || 187,342 || 197,342 || 212,482 || || || || || 1217,579

plačila || 34,892 || 71,142 || 118,132 || 142,497 || 168,342 || 180,342 || 191,302 || 147,520 || 101,070 || 41,170 || 21,170 || 1217,579

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve skupnega podjetja ECSEL

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– þ  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR

Cilji in realizacije ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leta 2021-2024 || SKUPAJ

|| REALIZACIJE

Vrsta || povprečni stroški[38] || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj

POSEBNI CILJ št. 1 Vodilni položaj v omogočitvenih in industrijskih tehnologijah || || || || || || || || || || || || || || || || ||

realizacija[39] || raziskovalni in inovacijski ukrepi skupnega podjetja ECSYEL || 15 || 9 || 135 || 10 || 145 || 11 || 160 || 11 || 175 || 12 || 185 || 13 || 195 || 14 || 205 || 0 || 0 || 80 || 1200

STROŠKI SKUPAJ || 9 || 135 || 10 || 145 || 11 || 160 || 11 || 175 || 12 || 185 || 13 || 195 || 14 || 205 || 0 || 0 || 80 || 1200

3.2.3.     Ocenjene posledice za človeške vire skupnega podjetja ECSEL

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– þ  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Število osebja (v osebah/EPDČ)[40]

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || Leto 2023 || Leto 2024 || SKUPAJ

Uradniki (razredi AD) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Uradniki (razredi AST) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Pogodbeni uslužbenci || 13 || 13 || 12 || 11 || 11 || 11 || 11 || 11 || 9 || 6 || 3 || 111

Začasni uslužbenci (razredi AD) || 14 || 14 || 13 || 12 || 12 || 12 || 12 || 12 || 10 || 7 || 4 || 122

Napoteni nacionalni strokovnjaki || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 6

SKUPAJ || 28 || 28 || 26 || 24 || 24 || 24 || 23 || 23 || 19 || 13 || 7 || 239

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Uradniki (razredi AD) || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000

Uradniki (razredi AST) || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000

Pogodbeni uslužbenci || 0,910 || 0,910 || 0,840 || 0,770 || 0,770 || 0,770 || 0,770 || 0,770 || 0,630 || 0,420 || 0,210 || 7,770

Začasni uslužbenci (razredi AD) || 1,834 || 1,834 || 1,703 || 1,572 || 1,572 || 1,572 || 1,572 || 1,572 || 1,310 || 0,917 || 0,524 || 15,982

Napoteni nacionalni strokovnjaki || 0,078 || 0,078 || 0,078 || 0,078 || 0,078 || 0,078 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,468

SKUPAJ || 2,822 || 2,822 || 2,621 || 2,420 || 2,420 || 2,420 || 2,342 || 2,342 || 1,940 || 1,337 || 0,734 || 24,220

Pogodbe o zaposlitvi osebja se prenesejo z obstoječih podjetij ARTEMIS in ENIAC. Veljavne so od prvega dne novega skupnega podjetja.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– þ  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leta 2021–2024* || Skupaj

|| Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) ||

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

XX 01 01 02 (delegacije) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

09 01 05 01 (posredne raziskave) || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || p.m. || 14

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| || || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[41] ||

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

XX 01 04 ll[42] || na sedežu[43] || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

na delegacijah || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

09 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || p.m. || 7

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Druge proračunske vrstice (navedite) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || p.m. || 21

* Število osebja za obdobje po letu 2020 bo določeno pozneje.

Ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Članstvo v vodilnih organih in spremljanju dejavnostih/njihovem poročanju

Zunanje osebje || Podpora za uradnike

3.2.3.3.  Ocenjene potrebe po človeških virih za skupno podjetje ECSEL[44]

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– þ  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– Ocenjene potrebe po človeških virih, ki naj bi se financirali iz odobritev iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || Leto 2023 || Leto 2024 || Skupaj

|| Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) ||

09 04 07 21(organ JZP) || || || || || || || || || || || ||

Uradniki (razredi AD) || 6 || 6 || 7 || 9 || 12 || 12 || 12 || 12 || 10 || 7 || 4 || 97

Uradniki (razredi AST) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[45] ||

09 04 07 21(organ JZP) || || || || || || || || || || || ||

PU || 8 || 8 || 8 || 8 || 11 || 11 || 11 || 11 || 9 || 6 || 3 || 94

NNS || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 6

ZU || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 15 || 15 || 16 || 18 || 24 || 24 || 23 || 23 || 19 || 13 || 7 || 197

|| || || || || || || || || || || ||

Ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Programski ali upravni menedžment

Zunanje osebje || Podpora za začasno osebje

– Človeški viri, financirani z odobritvami iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 (kot informacija).

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Skupaj

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) ||

09 04 01 03 (skupno podjetje ARTEMIS)[46] || || || || ||

Uradniki (razredi AD) || 8 || 8 || 6 || 3 || 25

Uradniki (razredi AST) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) ||

09 04 01 03 (skupno podjetje ARTEMIS)8 || || || || ||

PU || 5 || 5 || 4 || 3 || 17

NNS || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

ZU || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 13 || 13 || 10 || 6 || 42

Ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

c. Konsolidirani pregled človeških virov iz točk a) in b)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || Leto 2023 || Leto 2024 || Skupaj

|| Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) ||

09 04 07 21(organ JZP) || 14 || 14 || 13 || 12 || 12 || 12 || 12 || 12 || 10 || 7 || 4 || 122

Uradniki (razredi AD) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Uradniki (razredi AST) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[47] ||

09 04 07 21(organ JZP) || 13 || 13 || 12 || 11 || 11 || 11 || 11 || 11 || 9 || 6 || 3 || 111

PU || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

NNS || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 6

ZU || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

SKUPAJ || 28 || 28 || 26 || 24 || 24 || 24 || 23 || 23 || 19 || 13 || 7 || 239

|| || || || || || || || || || || ||

d. Prispevki za tekoče stroške za postopno prenehanje organa JZP v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Skupaj[48]

Denarni prispevek EU[49] || 0,600 || 0,600 || 0,550 || 0,300 || 2,050

Denarni prispevek tretjih oseb – združenje AENEAS || 0,500 || 0,500 || 0,300 || 0,130 || 1,430

Denarni prispevek tretjih oseb – združenje ARTEMISIA || 0,300 || 0,300 || 0,210 || 0,165 || 0,975

SKUPAJ || 1,400 || 1,400 || 1,060 || 0,595 || 4,455

Prispevke združenj AENEAS in ARTEMISIA sestavljajo zneski, ki jih ti dolgujeta kot prispevek za tekoče stroške skupnih podjetij ENIAC in ARTEMIS zaradi sporazumov s Komisijo v skladu z naslednjim dogovorom o razdelitvi tekočih stroškov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2008–2013 || Skupno podjetje ARTEMIS || Skupno podjetje ENIAC

Tekoči stroški skupaj || EK || ARTEMISIA || Tekoči stroški skupaj || EK || AENEAS

Dejanski prispevki ob koncu leta 2013 || 8,664 || 3,864 || 4,800 || 9,255 || 4,514 || 4,741

Ponovno izračunani prispevki za izvajanje razdelitve na 2/3 (industrija) in 1/3 (EK) || 2,889 || 5,775 || 3,084 || 6,171

Razlika (prilagojena – dejanska) || || -0,975 || 0,975 || || -1,430 || 1,430

Zneski, ki se dolgujejo Komisiji, se bodo v obdobju 2014–2017 izravnali z znižanjem prispevkov Komisije, kot je razvidno iz razdelka 3.2.1.

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– þ  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

-

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira .

-

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || Leto 2023 || Leto 2024 || Skupaj

Zasebni člani – denarni prispevki za upravne stroške[50] || 2,210 || 2,210 || 2,110 || 2,010 || 2,010 || 2,010 || 1,970 || 1,770 || 1,570 || 1,170 || 0,670 || 19,710

Države članice ECSEL – denarni prispevki za stroške, nastale s poslovodenjem[51] || 135,000 || 145,000 || 160,000 || 175,000 || 185,000 || 195,000 || 205,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 0,000 || 1200,000

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 137,210 || 147,210 || 162,110 || 177,010 || 187,010 || 197,010 || 206,970 || 1,770 || 1,570 || 1,170 || 0,670 || 1219,710

Skupni prispevek zasebnih članov določa Uredba Sveta o skupnem podjetju ECSEL v členu 4(2).

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– þ  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         za lastna sredstva,

– ¨         za razne prihodke.

[1]               COM(2011) 809 final, 30.11.2011.

[2]               Uredba (ES) št. 72/2008, 4.2.2008, UL L 30/21.

[3]               Uredba (ES) št. 74/2008, 4.2.2008, UL L 30/52.

[4]               Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006.

[5]               [sklic na večletni finančni okvir].

[6]               COM(2011) 572 final, 21.9.2011.

[7]               COM(2010) 546 final, 6.10.2010.

[8]               COM(2012) 341 final, 26.6.2012.

[9]               COM(2013) 298 final, 23.5.2013.

[10]             COM(2013) … [Sporočilo o javno-zasebnih partnerstvih v okviru Obzorja 2020].

[11]             V tekočih cenah.

[12]             Znesek je okviren in bo odvisen od končnega zneska, ki ga bo DG CONNECT namenil za ta izziv.

[13]               UL C [mnenje EESO], str. .

[14]               UL C [mnenje EESO], str. .

[15]               UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

[16]               UL L 400, 30.12.2006, str. 86.

[17]               COM(2010) 2020 final.

[18]               UL [OP Obzorje 2020].

[19]               UL [OP Obzorje 2020].

[20]               COM(2012) 341, 26.6.2012.

[21]               COM(2013) 298, 23.5.2013.

[22]             UL L 30, 4.2.2008, str. 21.

[23]             UL L 30, 4.2.2008, str. 52.

[24]             UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

[25]             UL [Obzorje 2020 Pravila za udeležbo in širjenje rezultatov].

[26]             UL L 362, 31.12.2012, str. 1.

[27]             UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

[28]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[29]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2–5.

[30]             UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

[31]             UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[32]               ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[33]               Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[34]               Zneski pod naslovoma 1 in 2 predstavljata prispevek EU (50 %) za upravne stroške skupnega podjetja ECSEL. Preostalih 50 % prispevajo zasebni člani, kot to določa razdelek 3.2.5. Prispevki za postopno ukinitev organa JZP v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, ki so prikazani v razdelku 3.2.3.3(d), se za obdobje 2014–2017 dodajo zneskom za isto obdobje iz naslova 1 tabele. Upravni stroški se določijo na podlagi izkušenj s skupnima podjetjema ENIAC in ARTEMIS, pri čemer se upoštevajo prihranki, nastali z odvečnimi funkcijami. Obdobje 2021–2024 je faza krčenja brez izvajanja novih ukrepov.

[35]               Odobritve za plačila pod naslovoma 1 in 2 temeljijo na letni porabi vseh pripadajočih odobritev, medtem ko se pod naslovom 3 določajo na podlagi tipičnega 3-letnega načrta za izvajanje plačil za projekte: 50 % predfinanciranja (polovica za porabo v letu razpisa, polovica za porabo v letu po razpisu), 30 % za vmesna plačila v drugem letu po razpisu, 10 % za vmesna plačila v tretjem letu in 10 % za končna plačila v četrtem letu po razpisu.

[36]               Naslova 1 in 2 za leto 2020 vsebujeta obveznosti za leto (1,170 + 0,800) in vnaprejšnja plačila za preostala leta skupnega podjetja v obdobju 2021–2024, tj. 1,170 + 0,600 za leto 2021, 0,970 + 0,600 za leto 2022, 0,670 + 0,500 za leto 2023 in 0,370 + 0,300 za leto 2024.

[37]               Število osebja za obdobje po letu 2020 bo določeno pozneje. Stroški EPDČ se določijo na podlagi povprečnih letnih stroškov za osebje AD (131 000 EUR) in AST (70 000 EUR).

[38]               Povprečni stroški so znesek prispevka EU za financiranje realizacij.

[39]               Realizacije skupnega podjetja ECSEL so raziskovalni in inovacijski projekti, ki jih sofinancirajo EU in udeležene države članice. Število realizacij na leto je zaokrožena številka, s katero se lažje predvidi število projektov, ki bi jih podprli z navedenimi stroški.

[40]               Pri organih JZP po členu 209 finančne uredbe je ta tabela informativne narave.

[41]               PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak. ZU = začasni uslužbenec (vmesni uslužbenec).

[42]               Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[43]               Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[44]               Pri organih PPP po členu 209 finančne uredbe je ta tabela informativne narave.

[45]               PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak. ZU = začasni uslužbenec (vmesni uslužbenec).

[46]               Ti človeški viri se sofinancirajo s prispevki združenj ARTEMISIA in AENEAS (glej točko d spodaj).

[47]               PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak. ZU = začasni uslužbenec (vmesni uslužbenec).

[48]               Denarni prispevki EU predstavljajo skupaj znesek, ki je v proračunu za leto 2013 predviden za dokončanje dejavnosti organa v obdobju 2007–2013.

[49]             Ustrezna proračunska vrstica je 09 04 01 03.

[50]               V trenutne zneske niso vključeni prispevki AENEAS in ARTEMISIA v obdobju 2014–2017, ki so podrobno navedeni v razdelku 3.2.3.3(d).

[51]               Skupna višina nacionalnih prispevkov je enaka višini skupnega prispevka EU.