15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 468/33

—

ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o opredelitvi meril za določitev, kdaj predelani papir preneha biti odpadek v skladu s členom 6(1) Direktive 2008/98/ES o odpadkih (COM(2013)0502),

—

ob upoštevanju znanstvenega in tehničnega poročila Skupnega raziskovalnega središča, objavljenega marca 2011, z naslovom „End-of-waste criteria for waste paper: technical proposals“ (Prenehanje statusa odpadka za odpadni papir: tehnični predlogi),

—

ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (1) ter zlasti njenega člena 6(1),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov (2) ter zlasti njenega člena 49,

—

ob upoštevanju Sklepa Komisije 2011/753/EU o pravilih in metodah izračuna za preverjanje izpolnjevanja ciljev iz člena 11(2) Direktive 2008/98/ES (3), ter zlasti njenega člena 2(2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 z naslovom „Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0021),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je dne 9. julija 2012 pripravil odbor iz člena 39 Direktive 2008/98/ES,

—

ob upoštevanju člena 5a(4)(e) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4),

—

o upoštevanju členov 88(2), (3) in (4)(c) Poslovnika,

A.

ker je lahko oblikovanje meril za prenehanje statusa odpadka v skladu z Direktivo 2008/98/ES pomemben instrument za spodbujanje recikliranja in trga sekundarnih surovin in lahko izboljša učinkovito rabo virov;

B.

ker predlagana uredba Sveta določa, da odpadni papir z vsebnostjo nepapirnih sestavnih delov, ki je manjša ali enaka 1,5 % suhe teže zraka, preneha biti odpadek, ko je namenjen za uporabo papirnih vlaken za proizvodnjo papirja, če so izpolnjena nekatera dodatna merila;

C.

ker naj bi papir iz več materialov, ki vsebuje več kot 30 % nepapirnih materialov suhe teže zraka, v celoti štel za nepapirni sestavni del; ker običajna papirna posoda iz več materialov vsebuje ravno 30 % ali manj nepapirnih sestavnih delov (24 % polietilena, 6 % aluminija) in zato ne bi štela za nepapirni sestavni del; zato bi tok odpadnega papirja lahko vseboval poljubno količino posod iz papirja iz več materialov (z visoko vsebnostjo nepapirnih sestavnih delov in nezanemarljivim ostankom tekočin, živil in drugih organskih materialov) in ne bi več veljal za odpadek, temveč za izdelek;

D.

ker je „recikliranje“ v členu 3(17) Direktive 2008/98/ES opredeljeno kot „vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene“;

E.

ker osnutek uredbe opredeljuje trenutek, ko preneha status odpadka, kot trenutek, ko je predelani papir namenjen za uporabo papirnih vlaken v proizvodnji papirja, ter ga s tem postavi pred dejansko predelavo v tovarni papirja; ker je to v nasprotju z veljavno opredelitvijo „recikliranja“, ki zahteva predelavo odpadnih snovi;

F.

ker se take odpadne snovi, pridobljene po zbiranju in razvrščanju, zgolj predobdelajo (in ne predelajo) ter jih zato ni mogoče uporabljati brez nadaljnje predelave;

G.

ker bi opredelitev, da status odpadka preneha pred dejanskim recikliranjem, povzročila težave v zvezi z obsežno obstoječo zakonodajo Skupnosti, na primer o okoljski oznaki, javnih naročilih, okoljsko primerni zasnovi ter v zvezi z uredbo REACH, v kateri „recikliranje“ pomeni, da gre za že recikliran izdelek, ki je pripravljen za uporabo, ter torej nasprotuje členu 2(2) Sklepa Komisije 2011/753/EU, v katerem je „postopek priprave“ jasno ločen od „končnih postopkov recikliranja“;

H.

ker v skladu s členom 6(1) Direktive 2008/98/ES nekateri odpadki prenehajo biti odpadki, ko preidejo postopek predelave, vključno z recikliranjem, ter izpolnjujejo posebna merila, ki bodo pripravljena v skladu s pogoji iz tega člena; med te pogoje sodi, da a) snov ali predmet izpolnjuje zahteve obstoječe zakonodaje in standarde, ki veljajo za proizvode (člen 6(1)(c)), ter (b)) da uporaba snovi ali predmeta ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi (člen 6(1)(d));

I.

ker 1,5-odstotna meja za nepapirne sestavne dele temelji na evropskem standardu EN 643; ker je v študiji Skupnega raziskovalnega središča zapisano, da je ta standard osrednji element trgovine odpadnega papirja in da določa seznam standardnih evropskih kategorij odpadkov; ker je opiranje na ta standard za določitev meril o tem, kdaj preneha status odpadka, jasna kršitev člena 6(1)(c) Direktive 2008/98/ES, ki izrecno omenja „standarde, ki veljajo za proizvode“ in ne standarde, ki veljajo za odpadke;

J.

ker ustrezni standardi za papirnate izdelke, kot so ISO 1762 za anorganske nečistoče, ISO 5350/1 in 5350/2 za vidno umazanijo in ISO 624 za ekstrakte (ogljikovi hidrati z nizko molekularno težo) zahtevajo stopnjo čistosti 1 del na milijon, kar je 15 000 krat manj od predlagane stopnje;

K.

ker je vključitev papirja iz več materialov v nasprotju z izrecnim priporočilom iz študije Skupnega raziskovalnega središča, ki je večplastni papir na podlagi dodatnega, neločljivo povezanega tveganja za okolje, če se material izvaža, zlasti iz EU, izvzela iz področja uporabe meril za prenehanje statusa odpadka;

L.

ker člen 49(2) Uredbe (ES) št. 1013/2006 določa, da pristojni Unije za odpremo v primeru izvoza zunaj EU zahteva in si prizadeva zagotoviti, da se z vsemi odpadki, ki se izvažajo v ciljno tretjo državo, ravna na okolju varen način, med drugim tako, da se lahko dokaže, da bo objekt, ki je prejemnik odpadkov, deloval v skladu s standardi varovanja zdravja ljudi in okolja, ki so na splošno enakovredni standardom iz zakonodaje EU;

M.

ker bi bilo v primeru, da za star papir, vključno z odpadnim papirjem iz več materialov, status odpadka preneha veljati, preden je bil ustrezno recikliran, s temi snovmi mogoče prosto trgovati na svetovnih trgih, zaščitni ukrepi iz uredbe o pošiljkah odpadkov glede okolju prijaznega ravnanja pa ne bi več veljali; ker bi v primeru izvzetja tokov odpadkov z visoko stopnjo nepapirnih snovi, ki bi povrhu tega lahko močno presegla 1,5-odstotno mejo zaradi izvzetja sedanjega papirja iz več materialov, iz zahtev uredbe o pošiljkah odpadkov, obstajalo jasno tveganje kršitve člena 6(1)(d) Direktive 2008/98/ES, ki določa, da uporaba snovi ne sme privesti do splošnih škodljivih vplivov na okolje;

N.

ker je verjetno, da bo predlagani sistem za dokazovanje skladnosti z merili iz člena 3 osnutka uredbe Sveta, zlasti določba o tem, da so nepapirni materiali v pošiljkah papirja iz več materialov namenjeni za predelavo, skoraj nemogoče izvajati za odpadke, ki jim je prenehal status odpadka, in se z njimi prosto trguje, kar pomeni, da po možnosti večkrat zamenjajo lastnika, in v vsakem primeru okolju prijazna obdelava zanje ni več zahtevana;

O.

ker spodbujanje svetovne trgovine s tako imenovanim papirjem, ki več nima statusa odpadka, z izmikanjem zaščitnim ukrepom na področju okolja in zdravja ne bi imelo zgolj negativnih okoljskih posledic med prevozom, temveč bi lahko zaradi manjše razpoložljivosti odpadnega papirja tudi znižalo stopnjo recikliranja papirja v Evropi, zaradi česar bi proizvajalci papirja morda morali vsaj delno povečati svojo proizvodnjo neobdelanih vlaken v Evropi, to pa bi zahtevalo večjo porabo energije in porast s tem povezanih emisij CO2, kar bi bilo spet v nasprotju z merilom, da naj se ne privede do splošnih škodljivih vplivov na okolje;

P.

ker sporočilo Komisije o Evropi, gospodarni z viri, vključuje strategijo, s katero bi EU postala „krožno gospodarstvo“, ki bo temeljilo na reciklirajoči družbi, da se zmanjša količina nastalih odpadkov in da se ti uporabijo kot energetski vir; ker obstaja tveganje, da bo predlagano merilo v zvezi s prenehanjem statusa odpadka resno ogrozilo nadaljnjo rast stopenj recikliranja v EU in zato ne bi bilo skladno s členom 6(1)(d) Direktive 2008/98/ES;

1.

nasprotuje sprejetju uredbe Sveta o opredelitvi meril za določitev, kdaj predelani papir preneha biti odpadek v skladu s členom 6(1) Direktive 2008/98/ES o odpadkih;

2.

meni, da osnutek uredbe Sveta ni skladen s ciljem in vsebino temeljnega akta;

3.

meni, da osnutek uredbe Sveta presega izvedbena pooblastila, podeljena Komisiji s temeljnim aktom;

4.

meni, da Komisija ni ustrezno ocenila vpliva osnutka uredbe o recikliranju papirja na vrednostno verigo odpadnega papirja, pošiljke odpadnega papirja in splošne učinke osnutke uredbe na okolje; spodbuja Komisijo, naj ponovno pretehta osnutek uredbe in izboljša predlagana merila za prenehanje statusa odpadka glede na cilje, opredeljene v tej resoluciji;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.