52013DC0716

KAZALO

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Strelno orožje in notranja varnost EU: zaščita državljanov in preprečevanje nezakonite trgovine

1........... Uvod.............................................................................................................................. 3

2........... Potreba po ukrepanju na ravni EU.................................................................................. 6

3........... Prednostna naloga 1: zaščita zakonitega trga.................................................................... 9

3.1........ Naloga 1: pojasniti, katero strelno orožje je prepovedano in za katero je treba imeti dovoljenje            10

3.2........ Naloga 2: vzpostaviti standard EU za označevanje......................................................... 11

3.3........ Naloga 3: poenostaviti predpise o izdaji dovoljenj za strelno orožje................................ 11

4........... Prednostna naloga 2: od dovoljenega k nedovoljenemu: omejevanje možnosti preusmerjanja strelnega orožja v roke storilcev kaznivih dejanj........................................................................................ 12

4.1........ Naloga 1: okrepiti nadzor nad prodajo in nezakonito proizvodnjo strelnega orožja.......... 13

4.2........ Naloga 2: preprečiti kraje in izgube............................................................................... 13

4.3........ Naloga 3: izboljšati zunanje ukrepe in procese širitve za zmanjšanje grožnje preusmerjanja iz tretjih držav         13

4.4........ Naloga 4: podpreti uničenje kot prednostni način odstranjevanja presežnega strelnega orožja   14

5........... Prednostna naloga 3: povečanje pritiska na nezakonite trge............................................ 15

5.1........ Naloga 1: smernice za uradnike organov kazenskega pregona........................................ 15

5.2........ Naloga 2: čezmejno sodelovanje za zaustavitev nezakonitega posedovanja in prometa strelnega orožja 15

5.3........ Naloga 3: vzpostaviti sodelovanje za spremljanje strelnega orožja, ki ga uporabljajo storilci kaznivih dejanj       16

5.4........ Naloga 4: okrepiti odvračilne ukrepe proti zlorabi strelnega orožja................................. 16

6........... Prednostna naloga 4: oblikovanje boljše slike o obveščevalni dejavnosti......................... 17

6.1........ Naloga 1: zbrati natančnejše in izčrpnejše podatke o kaznivih dejanjih, povezanih s strelnim orožjem, v EU in po svetu............................................................................................................................ 17

6.2........ Naloga 2: osredotočiti se na usposabljanje na področju kazenskega pregona, kjer je to najpotrebnejše            18

7........... Zaključek..................................................................................................................... 18

PRILOGA 1: Prednostne naloge in naloge................................................................................... 20

PRILOGA 2: Statistični podatki.................................................................................................. 21

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Strelno orožje in notranja varnost EU: zaščita državljanov in preprečevanje nezakonite trgovine

1.           Uvod

Strelno orožje se lahko zakonito in odgovorno uporablja za civilne namene, proizvodnja, prodaja in nakup strelnega orožja pa so del notranjega trga EU[1]. V napačnih rokah pa ima strelno orožje lahko pogubne posledice za državljane in skupnosti. V EU je še vedno preveč žrtev nasilja, povezanega z orožjem[2]. V prvem desetletju 21. stoletja je bilo v 28 državah članicah EU več kot 10 000 žrtev umorov ali ubojev s strelnim orožjem[3], vsako leto pa s strelnim orožjem stori samomor še 4 000 ljudi[4]. V povprečju se v EU zgodi 0,24 umora in 0,9 samomora s strelnim orožjem na 100 000 prebivalcev na leto[5]. Obstoj nevarnega in pogosto nezakonito posedovanega strelnega orožja, zlasti na socialno ogroženih mestnih območjih, lahko med državljani vzbudi občutek pomanjkanja varnosti.

Strelci, odgovorni za strahotne strelske napade v zadnjih letih v šolah v krajih Tuusula (2007), Kauhajoki (2008), Cumbria (2010) in Alphen aan den Rijn (2011), so bili duševno neuravnovešeni odrasli, ki pa so kljub temu imeli dovoljenje za posedovanje strelnega orožja. V Winnendenu (2009) je najstnik uporabil pištolo, ki sta jo njegova starša hranila na nezavarovanem mestu v svoji spalnici. V napadih v Liègeu leta 2011 je strelec uporabil obsežno osebno zalogo orožja, vključno z vojaškim orožjem in zbirateljskimi primerki, ki jih je kupil in predelal. Samo ti incidenti so zahtevali življenje 61 ljudi, med katerimi je bilo 19 otrok[6].

Nezakonito posedovano strelno orožje se pogosto uporablja tudi za prisilo in ustrahovanje žrtev organiziranega kriminala. Nezakonit uvoz in prodaja takšnega orožja ter njegova proizvodnja predstavljajo donosen posel za približno 3 600 skupin organiziranega kriminala v EU[7]. Teroristi in skrajneži uporabljajo strelno orožje, da bi vlivali strah in ubijali: v napadih v Toulousu in Montaubanu je leta 2012 umrlo sedem ljudi, leta 2011 pa sta dva človeka umrla v incidentu na frankfurtskem letališču[8].

Ocenjuje se, da je v EU 80 milijonov kosov nezakonito posedovanega civilnega strelnega orožja. Čeprav natančni statistični podatki niso na voljo, številni kosi strelnega orožja pridejo v nezakonit obtok zaradi kraje ali preusmerjanja iz njihovega zakonitega življenjskega cikla, zaradi nezakonitega uvoza iz tretjih držav in predelave drugih predmetov v strelno orožje. Skoraj pol milijona kosov strelnega orožja, ki so se izgubili ali so bili ukradeni v EU, še vedno ni evidentiranih, po podatkih schengenskega informacijskega sistema pa največji del tega orožja predstavlja civilno strelno orožje[9]. Organi v eni od držav članic, tj. Franciji, poročajo o 40-odstotnem povečanju števila zasegov ukradenega civilnega in vojaškega orožja v obdobju od leta 2010 do leta 2011[10]. V EU so z Zahodnega Balkana in nekdanjih držav sovjetskega bloka[11] od sredine 90. let prejšnjega stoletja prišle velike količine nevarnega vojaškega orožja, ki se je pogosto preprodajalo v majhnih količinah in skrivalo v vozilih, kot so avtobusi za prevoze na dolge razdalje, da bi ostalo neodkrito[12]. Zadnji nemiri v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu prinašajo tveganje, da bodo presežne količine vojaškega orožja in ukradeno vojaško orožje po podobnih poteh prišli na evropske nezakonite trge. Strelno orožje in njegovi sestavni deli se prav tako v čedalje večjem obsegu prodajajo prek spleta in na podlagi naročila dobavljajo po pošti ali z ekspresno dostavo. Organi kazenskega pregona v EU so zaskrbljeni, da se strelno orožje, ki je onesposobljeno, nezakonito ponovno usposoblja in prodaja za kazniva dejanja, da se predmeti, kot so plašilne pištole, zračno orožje in pištole s slepimi naboji, predelujejo v nezakonito smrtonosno strelno orožje in da bodo storilci kaznivih dejanj prav kmalu lahko izrabljali tehnologijo tridimenzionalnega tiskanja za sestavljanje orožja na domu ali za proizvodnjo sestavnih delov, ki se bodo uporabljali za ponovno usposobitev strelnega orožja. Pregled nekaterih poti trgovine z orožjem, o katerih poročajo strokovnjaki za strelno orožje v državah članicah, je prikazan spodaj.

Poti nedovoljene trgovine s strelnim orožjem iz poročila evropske strokovne skupine za strelno orožje[13]

Zloraba strelnega orožja[14], bodisi zakonito posedovanega civilnega orožja bodisi civilnega ali vojaškega orožja, ki je bilo nezakonito proizvedeno ali pridobljeno, je resna grožnja tako notranji kot zunanji varnosti EU[15]. To sporočilo vsebuje predlog celostne politike za obravnavanje te grožnje s pomočjo zakonodaje, operativnih ukrepov, usposabljanja in sredstev EU. Na podlagi ukrepov, ki so že bili sprejeti na mednarodni ravni, ravni EU in nacionalni ravni, se osredotoča na štiri prednostne naloge (glej Prilogo 1, kjer so navedeni vsi predlagani ukrepi):

(1) zaščita zakonitega trga s civilnim strelnim orožjem z novimi standardi EU, ki določajo, katere vrste strelnega orožja se smejo prodajati za civilno uporabo, kako bi bilo treba označevati strelno orožje ter katero dovoljenje izdati osebam, ki želijo strelno orožje posedovati in ga uporabljati;

(2) omejevanje možnosti preusmerjanja strelnega orožja v roke storilcev kaznivih dejanj z oblikovanjem učinkovitih standardov o varnem shranjevanju civilnega strelnega orožja in o tem, kako onesposobiti civilno in vojaško orožje, ter z večjimi prizadevanji za omejevanje nedovoljene trgovine s strelnim orožjem (bodisi civilnim bodisi vojaškim) iz držav zunaj EU;

(3) povečanje pritiska na nezakonite trge z boljšim čezmejnim sodelovanjem med organi policije, carine in mejne kontrole ter ocenjevanjem potrebe po skupnih pravilih EU, ki določajo, katere kršitve, povezane s strelnim orožjem, bi bilo treba kazensko preganjati in kako hude kazenske sankcije morajo uvesti države članice;

(4) zagotavljanje boljših obveščevalnih podatkov z zbiranjem in izmenjavo več informacij o kaznivih dejanjih s strelnim orožjem ter ciljno usmerjenim usposabljanjem uradnikov organov kazenskega pregona.

Te prednostne naloge temeljijo na razpravah z organi kazenskega pregona in mnenjih žrtev strelskih napadov, nevladnih organizacij, pooblaščenih proizvajalcev in prodajalcev ter uporabnikov, poleg tega pa tudi na odgovorih z javnega posvetovanja, ki ga je Komisija opravila v obdobju od marca do junija leta 2013[16].

To sporočilo je odgovor na poziv Evropskega parlamenta k učinkovitejšemu ukrepanju za določitev in obravnavanje ranljivih točk v življenjskem ciklu strelnega orožja, zaščito zakonite proizvodnje, prodaje in posedovanja strelnega orožja, prekinitev nezakonitih dobavnih verig in odvračanje od nedovoljene uporabe[17]. Poročilo dopolnjuje ukrepe EU na drugih ključnih varnostnih področjih, vključno z bojem proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, ter strategijo EU iz leta 2005 za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom[18].

Komisija bo opravila nadaljnjo temeljito analizo, da bi lahko bolje razumela težave, ki so opisane v tem sporočilu, in vzroke zanje. Posvetovala se bo z zainteresiranimi stranmi, vključno z Evropskim parlamentom, državami članicami, zakonitimi proizvajalci in zvezami uporabnikov civilnega strelnega orožja, da bi leta 2015 predstavila nove sorazmerne predloge, ki bodo po potrebi tudi predlogi zakonodajnih aktov, pripravljeni na podlagi ocene učinka[19].

2.           Potreba po ukrepanju na ravni EU

EU je v zadnjem desetletju sprejela številne ukrepe, da bi obravnavala varnostno grožnjo, ki jo strelno orožje predstavlja notranji varnosti EU.

Letos je EU (v okviru svojih pristojnosti) podpisala Protokol ZN o strelnem orožju[20], s katerim se bo povečal nadzor nad prenosom revolverjev, pištol in drugih vrst osebnega orožja iz EU in znotraj nje. Na svetovni ravni se pričakuje, da se bo nedavno sprejeta Pogodba o trgovini z orožjem[21] izkazala kot mejnik v nadzoru nad trgovino z orožjem. Pogodba zavezuje države pogodbenice, da preverjajo ves izvoz zaradi izkoreninjenja nedovoljene trgovine z orožjem in s tem prispevajo k miru in stabilnosti ter preprečijo resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava ali mednarodnega prava človekovih pravic.

Ti mednarodni sporazumi kljub svojemu bistvenemu pomenu predstavljajo prvi korak k popolnoma učinkovitem odzivu. EU si zato prizadeva za usklajen pristop k urejanju zakonitega prometa s civilnim (tj. nevojaškim) strelnim orožjem na notranjem trgu, preprečevanju nedovoljenega prometa s civilnim strelnim orožjem in njegove uporabe ter standardom za prenos in posredovanje konvencionalnega vojaškega orožja.

V zakonodajnem smislu direktiva o strelnem orožju (Direktiva Sveta 91/477/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51/ES) določa pravila o nabavi in posedovanju nevojaškega orožja ter uvaja „evropsko dovoljenje za strelno orožje“ za lovce, športne strelce, zbiratelje in trgovce, s katerim lahko potujejo znotraj EU. EU z Uredbo št. 258/2012 (v nadaljnjem besedilu: uredba o strelnem orožju) določa, da morajo biti dovoljenja za izvoz nevojaškega strelnega orožja v države zunaj EU skladna s Protokolom ZN o strelnem orožju. Od leta 1998 je EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike uporabljala Kodeks ravnanja glede izvoza orožja, ki ga je leta 2008 nadomestilo skupno stališče, vključno s skupnim seznamom vojaškega orožja in minimalnimi standardi, ki so usmerjali nacionalne politike na področju izdaje dovoljenj[22]. Cilj Direktive 2009/43/ES je poenostaviti postopke za izdajo dovoljenj za prenos takšnega orožja znotraj EU[23]. Sprejeti so tudi minimalni standardi o posredovanju konvencionalnega orožja tretjim državam, ki poteka na ozemlju države članice[24].

EU je kot carinska unija v zadnjih letih oblikovala skupen okvir, ki vsebuje merila tveganja in sisteme IT za obvladovanje tveganj pri pretoku blaga prek zunanje meje EU v okviru dobavne verige. Komisija je pred kratkim poudarila izzive pri obvladovanju tveganja, s katerimi se spopadajo carinski organi EU, in podala več predlogov za izboljšanje carinskih zmogljivosti, med drugim boljšo uporabo informacij, virov podatkov in drugih orodij ter postopkov za določitev tveganj in analizo tržnega gibanja blaga v dobavni verigi[25].

Na operativni ravni je EU ustanovila evropsko strokovno skupino za strelno orožje, da bi spodbudila izmenjavo informacij in sodelovanje[26], leta 2010 pa je sprejela akcijski načrt za lažje spremljanje strelnega orožja in sodelovanje v boju proti nedovoljeni trgovini z njim[27]. Države članice in Komisija so na podlagi ocene ogroženosti zaradi hudih in organiziranih oblik kriminalitete, ki jo je Europol pripravil leta 2013, preprečevanje nedovoljene proizvodnje in trgovine s strelnim orožjem opredelile kot eno od devetih prednostnih nalog organov kazenskega pregona v EU v obdobju 2014–2017[28].

V smislu zunanjega ukrepanja je EU leta 2005 sprejela strategijo za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom. Strategija določa tri načela, ki podpirajo ukrepe EU na področju osebnega in lahkega orožja, tj. preprečevanje, sodelovanje s partnerji in podporo večstranskosti. To je dopolnilo in prispevek k izvajanju akcijskega programa ZN o nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter mednarodnega instrumenta za izsleditev[29] z združevanjem vseh instrumentov in politik, ki jih ima EU na razpolago pri reševanju vseh vidikov problematike strelnega orožja. V obdobju 2011–2013 je bilo iz različnih proračunskih postavk EU razporejenih skupaj približno 21 milijonov EUR za podporo razoroževanju, demobilizaciji in ponovnemu vključevanju ter za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem ter osebnim in lahkim orožjem po vsem svetu. EU na primer podpira dejavnosti fizične zaščite in upravljanja zalog v Libiji in širši regiji[30], Center jugovzhodne in vzhodne Evrope za nadzor osebnega in lahkega orožja, regionalne centre za nadzor strelnega orožja v Srednji Ameriki (CASAC) in Afriki (RECSA), sekretariat OVSE, Urad Združenih narodov za razorožitev, več organizacij civilne družbe[31] in Interpolov sistem za spremljanje strelnega orožja (glej spodaj). Komisija je skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje pripravila predlog[32] instrumenta za stabilnost za obdobje 2014–2020, v okviru katerega bi se lahko dodatna denarna sredstva za reševanje vprašanja trgovine s strelnim orožjem usmerila v partnerske države ob dodatni pomoči organov kazenskega pregona držav članic. Države kandidatke za pristop k EU pa morajo uskladiti nacionalno zakonodajo z veljavnimi pravnimi akti[33] v zvezi z izvozom, posredovanjem, nabavo, posedovanjem in trgovino z orožjem.

Kot kažejo zgoraj navedeni primeri in statistični podatki, pa je potrebnih še več ukrepov. Po mnenju strokovnjakov za strelno orožje storilci kaznivih dejanj izkoriščajo razlike v nacionalnih zakonodajah držav članic o strelnem orožju, s čimer se povečuje tveganje nedovoljenega čezmejnega prometa[34]. Zato je treba nacionalne zakonodaje držav članic o strelnem orožju uskladiti. Pomanjkanje dobrih vseevropskih statističnih in obveščevalnih podatkov ovira učinkovito politiko in operativne odzive ter prispeva k razvrednotenju strelnega orožja glede na druge hude oblike kaznivih dejanj kljub priznanju, da je strelno orožje eden ključnih dejavnikov pri izvajanju kaznivih dejanj, kot je trgovina s prepovedanimi drogami. Zadnje skupne carinske operacije, osredotočene na strelno orožje, so potekale leta 2006[35], ko zaradi pomanjkanja preiskovalnih sledi in nenatančnega poznavanja poti trgovine s strelnim orožjem ni bilo mogoče opraviti nobenih zasegov. Ukrepi na ravni EU lahko pomagajo oblikovati navedeno podlago obveščevalnih in statističnih podatkov, da bi se odpravile vrzeli v poznavanju trgovine s strelnim orožjem in zagotovile informacije za dialog med državami članicami o dobrih praksah.

EU mora tudi proučiti, kaj je mogoče storiti za neposrednejše preprečevanje nedovoljene trgovine s strelnim orožjem. Življenjski cikel orožja se začne z njegovo proizvodnjo in konča z njegovim uničenjem. Na vsaki vmesni stopnji, kot so prodaja, posedovanje, trgovanje, skladiščenje in onesposobitev, je orožje izpostavljeno preusmerjanju v roke storilcev kaznivih dejanj. Učinkovitejše ukrepanje, usmerjeno v najšibkejše točke življenjskega cikla strelnega orožja od proizvodnje do uničenja, bi olajšalo zakonito trgovino na notranjem trgu ter sodelovanje organov kazenskega pregona pri odkrivanju in uničenju skupin organiziranega kriminala, kar je prednostna naloga notranje varnostne strategije EU ter „političnega cikla“ za boj proti hudim in organiziranim oblikam kriminalitete[36].

3.           Prednostna naloga 1: Zaščita zakonitega trga s civilnim strelnim orožjem

Dosledni nadzor strelnega orožja na notranjem trgu zagotavlja pravno varnost zakonitim proizvajalcem in lastnikom strelnega orožja ter olajšuje čezmejno sodelovanje policije pri oviranju dejavnosti kriminalitete. Še vedno pa obstajajo precejšnja razhajanja pri nacionalni uporabi predpisov o izdaji dovoljenj za strelno orožje, postopkih za jasno prepoznavne oznake ter izdaji dovoljenj za trgovanje z orožjem in njegovo posedovanje.

3.1.        Naloga 1: pojasniti, katero strelno orožje je prepovedano in za katero je treba imeti dovoljenje

Direktiva o strelnem orožju potrjuje, da so nekatere vrste strelnega orožja, na primer avtomatsko orožje (razred A), tako nevarne in je njihova zakonita civilna korist tako zanemarljiva, da ne bi smele biti dovoljene za civilno uporabo[37]. EU določa, da lahko druge vrste orožja (razred B), kot so polavtomatske in enostrelne puške, ki veljajo za manj nevarne, uporabljajo športni strelci in lovci na podlagi dovoljenja. Za druge vrste strelnega orožja nizkega tveganja (razred C), kot je enostrelno dolgocevno strelno orožje z eno ali več risanimi cevmi, veljajo manj stroge zahteve, kot so podaja izjave pred pristojnim organom o tem, kje je orožje shranjeno. Nobenih zahtev (razred D) pa ni določenih na primer za enostrelno dolgocevno strelno orožje z gladkimi cevmi. To so minimalne zahteve, države članice pa se lahko odločijo za uporabo strožjih standardov.

Komisija je na podlagi zadnje ocene obsega poenostavitve teh pravil[38] (v kateri ni predlagala zmanjšanja števila razredov) začela z obravnavo tega vprašanja v širšem okviru, vključno z možnostjo zmanjšanja obsega nedovoljene trgovine med državami članicami, ki uporabljajo različne predpise, in omogočanja lažjega čezmejnega sodelovanja med organi kazenskega pregona.

Kot naslednji ukrep bo Komisija na tehnični ravni ob upoštevanju varnostnih tveganj presojala koristnost določenih vrst strelnega orožja, ki so trenutno dovoljene za civilno uporabo (kot je na primer polavtomatsko orožje), in proučila, ali bi bilo primerneje dodatno omejiti dostop do tega orožja.

Dodaten ukrep Komisije bo tudi ocenitev potrebe po razširitvi trenutnega področja uporabe direktive o strelnem orožju in po tem, da se na podlagi izkušenj držav članic obravnava potreba po ureditvi prodaje in posedovanja predmetov, kot so zračne puške, replike, starinsko orožje in onesposobljeno orožje, ki bi jih bilo mogoče predelati ali uporabljati kot strelno orožje[39]. Vzporedno s tem bo Komisija predlagala skupne smernice o standardih za onesposobitev orožja, ki zagotavljajo popolno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja.

Ker strelno orožje lahko povzroči škodo samo s strelivom, bo Komisija proučila načine, na katere bi se storilcem kaznivih dejanj preprečila pridobivanje in zloraba streliva, na primer z označevanjem in uvedbo omejitev glede največje velikosti skladišč streliva za zakonito civilno orožje.

Komisija bo tudi proučila načine za zagotavljanje večje pravne varnosti gospodarskim subjektom in organom kazenskega pregona, tako da bo v okviru prava EU opredelila in pojasnila različne tehnične pojme, povezane s strelnim orožjem, ki so opredeljeni v obstoječem glosarju evropske strokovne skupine za strelno orožje (na primer v zvezi s sistemi za onesposabljanje in označevanje).

3.2.        Naloga 2: vzpostaviti standard EU za označevanje

Strelno orožje, dano na trg EU, ima različne oznake, ki vsebujejo simbole in/ali številke, vtisnjene ali vgravirane na kraju proizvodnje, uvoza ali prodaje[40]. Namen oznak je predvsem zagotoviti skladnost izdelka z veljavnimi zahtevami glede kakovosti in varnosti ter omogočiti prepoznavo strelnega orožja in njegovo spremljanje v primeru izgube, kraje, zlorabe ali nezakonitega prenosa.

Direktiva o strelnem orožju vsebuje osnovne določbe za omogočanje prepoznavanja in spremljanja. Od držav članic se zahteva, da zagotovijo označevanje vseh temeljnih sestavnih delov strelnega orožja in da lahko opredelijo postopke označevanja na nacionalni ravni, vključno z vprašanji kakovosti in varnosti. Pri zahtevah v zvezi z nedovoljenim orožjem in označevanjem so bile prepoznane številne težave. Oznake se lahko izbrišejo ali spreminjajo. Obstajajo tudi dokazi, da je onesposobljeno strelno orožje mogoče sestaviti z neoznačenimi deli, ki jih je nato težko ali nemogoče spremljati. Organi kazenskega pregona poročajo, da obstaja večja verjetnost, da bodo preiskovalci krajev zločina odkrili uporabljeno strelivo in naboje, ki so na splošno neoznačeni, kot pa samo orožje.

Komisija bo zato v posvetovanju z industrijo in Stalno mednarodno komisijo za preizkušanje strelnega orožja (t. i. C.I.P.)[41] proučila izvedljivost standarda označevanja EU za vse vrste orožja, vključno s civilnimi in vojaškimi, temeljne sestavne dele, strelivo in embalaže za strelivo, da bi se zmanjšalo tveganje ponarejanja oznak.

Njen cilj bo ta, da z mednarodnimi partnerji razvije svetovni standard označevanja, ki izhaja iz mednarodnega instrumenta za izsleditev, ki so ga decembra 2005 sprejele vse države članice ZN[42].

3.3.        Naloga 3: poenostaviti pravila o izdaji dovoljenj za strelno orožje

V interesu varnosti državljanov in neoviranega delovanja notranjega trga je, da se oblikuje dosleden pristop k izdaji dovoljenj za trgovce s strelnim orožjem[43] ter posrednike in lastnike orožja po vsej EU. Direktiva o strelnem orožju obravnava neopredeljene pojme „licence“ (licences) in „dovoljenje“ (authorisation) (za strelno orožje razreda B), „dovoljenja“ (permits) (za razreda C in D) in potrebo po „prijavi“ (declaration) (razred C) ali „registraciji“ (registration) (v zvezi s posredniki). Storilci kaznivih dejanj lahko iščejo načine za nabavo strelnega orožja, kadar nacionalni postopki veljajo za najprožnejše.

Komisija bo proučila možnost obravnave možnih vrzeli v opredelitvah pojmov. V tesnem sodelovanju z evropskimi združenji proizvajalcev in lastnikov orožja bo tudi ocenila koristi zahteve po zdravstvenih pregledih in preverjanju kazenske evidence kot pogoja za zakonit nakup in posedovanje katere koli vrste strelnega orožja ter časovno omejenih dovoljenj, ki jih je treba podaljševati, kar je že praksa v mnogih državah članicah, ki se izvaja na podoben način kot pri vozniških dovoljenjih. Koristno bi lahko bilo tudi sprejeti splošnejše standarde EU o legitimnih namenih posesti ali uporabe strelnega orožja in o tem, kdaj bi bilo treba zavrniti izdajo dovoljenja.

Medtem ko direktiva o strelnem orožju že določa pravila o registraciji in izdaji dovoljenj za lastnike in trgovce, registracija posrednikov poteka na nacionalni ravni, predhodno dovoljenje za posredniške transakcije pa se zahteva samo za transakcije med tretjimi državami. Na ta način lahko nezakonite dejavnosti sežejo tudi do držav članic, kjer so predpisi manj strogi[44]. Nedovoljeno posredovanje, ki je izredno donosno in po svetu redko urejeno, je potencialni ključni dejavnik pri trgovini z orožjem v EU[45]: v eni državi članici (Združeno kraljestvo) je bilo od leta 2007 opravljenih že 15 uspešnih postopkov kazenskega pregona zaradi nedovoljenega posredovanja orožja[46]. Komisija bo zato proučila potrebo po obvezni registraciji in preverjanju posrednikov.

Direktiva o strelnem orožju od trgovcev zahteva, da policiji prijavijo vsako izgubo ali krajo strelnega orožja, njegovih sestavnih delov ali streliva ter da vodijo posodobljeno evidenco o vrstah, količinah, izvoru in lokaciji strelnega orožja. Za lažje nadaljnje spremljanje izgubljenega, ukradenega ali zlorabljenega strelnega orožja bo Komisija proučila, ali bi bilo treba podobno zahtevo uporabiti za vsakogar, ki zaprosi za dovoljenje za prodajo ali nakup strelnega orožja oziroma za njegovo dajanje na razpolago drugim.

4.           Prednostna naloga 2: od dovoljenega k nedovoljenemu: omejevanje možnosti preusmerjanja strelnega orožja v roke storilcev kaznivih dejanj

Storilci kaznivih dejanj bodo iskali načine, da bi omajali celo najstrožji nadzor na zakonitem trgu, nedavne ocene tveganja (glej zemljevid v oddelku 1) pa so opozorile na tok nedovoljenega orožja z območij spopadov v sosedskih državah Evrope in možno zlorabo sejmov orožja, spletne prodaje in tehnologije tridimenzionalnega tiskanja orožja. EU mora znati opredeliti možne šibke točke na trgu, kjer se strelno orožje proizvaja za namene kaznivih dejanj ali kjer se strelno orožje, proizvedeno za civilno ali vojaško uporabo, preusmerja na nezakonite trge na kraju prodaje, uporabe ali onesposobljenja. Te šibke točke, ki se bodo upoštevale v ocenjevalnem poročilu o direktivi o strelnem orožju, napovedanem za leto 2015, bi bilo treba obravnavati v okviru pravilnega izvajanja in po potrebi dopolnjevanja direktive o strelnem orožju, v okviru izgradnje zmogljivosti in projektov pomoči v tretjih državah na področjih, kot so uničenje presežnih zalog, upravljanje in varnost zalog, ter z odgovornim nadzorom prenosov.

4.1.        Naloga 1: okrepiti nadzor nad prodajo in nezakonito proizvodnjo strelnega orožja

Sejmi orožja se pogosto organizirajo v številnih državah članicah EU in sosednjih državah ter predstavljajo priložnost za nabavo onesposobljenega, vadbenega, imitacijskega in starinskega strelnega orožja, vključno s cevnim orožjem, ki ni starinsko in je v nekaterih državah članicah prepovedano. Komisija bo zagotovila izvrševanje standardov EU o prenosih orožja in sodelovala z državami članicami, da bi razvila smernice o načinih omejevanja preusmerjanja nedovoljenega strelnega orožja na sejmih orožja, v primeru kršitve teh standardov pa bo začela postopke za ugotavljanje kršitev.

Elektronsko poslovanje se hitro širi, nekatere države članice pa so izpostavile težave pri izvajanju učinkovitih ukrepov kazenskega pregona pri spletni prodaji orožja. Europol bi moral v okviru svoje širše ocene tveganja proučiti naravo in razširjenost tega spletnega trga, vključno z izzivi, ki jih predstavlja možnost tridimenzionalnega tiskanja orožja in streliva. V skladu z akcijskim načrtom Sveta iz leta 2010 bo Europol pripravil priročnik za boj proti nedovoljeni spletni trgovini s strelnim orožjem[47]. Komisija bo podprla vzpostavitev spletnih patrulj v državah članicah ob tistih, ki se uporabljajo za boj proti trgovini s prepovedanimi drogami. Z varnostnega vidika bo proučila tudi izvedljivost in sorazmernost dokončne prepovedi prodaje in spletnega nakupa vseh ali nekaterih vrst strelnega orožja, sestavnih delov in streliva v EU[48].

Glede na pomisleke, ki so jih izrazile številne države članice, se bo Komisija posvetovala z nacionalnimi organi in poštnimi družbami o tem, kako zmanjšati nezakonito dobavo strelnega orožja prek poštnih storitev, pri čemer bo gradila na obstoječem sodelovanju pri odkrivanju eksplozivov.

4.2.        Naloga 2: preprečiti kraje in izgube

Strožji nadzor trgov lahko privede do večje izpostavljenosti zakonito posedovanega orožja krajam s strani storilcev kaznivih dejanj. Komisija bo ocenila obseg minimalnih standardov za varno shranjevanje pri lastnikih strelnega orožja v EU, vključno z možnostjo obvezne uporabe trezorjev, kar je že predpisano v nekaterih državah članicah. Komisija bo sodelovala z industrijo strelnega orožja, da bi raziskala tehnološke rešitve (kot so biometrični senzorji, v katerih so v strelnem orožju shranjeni osebni podatki), s čimer bi zagotovila, da sme kupljeno strelno orožje uporabljati samo njegov zakoniti lastnik. V zvezi z vprašanjem obvezne uvedbe takšnih varnostnih lastnosti „pametnega orožja“ za strelno orožje, ki se zakonito prodaja v EU, bo opravila podrobno analizo stroškov in koristi.

4.3.        Naloga 3: izboljšati zunanje ukrepe in procese širitve za zmanjšanje grožnje preusmerjanja iz tretjih držav

Na podlagi zadnjih ocen tveganja bi morala EU še naprej zagotavljati pomoč sosednjim državam ter konfliktnim in pokonfliktnim območjem po svetu, da bi s strožjimi nacionalnimi sistemi nadzora nad izvozom orožja preprečila preusmerjanje in krajo osebnega in lahkega orožja ter trgovino z njim[49]. V skladu z zadnjimi priporočili s konference za nadzor nad orožjem[50] med posebnim predstavnikom Evropske unije in Programom ZN za razvoj bodo morale države kandidatke pripraviti in izvajati strategijo za osebno in lahko orožje, vključno z uničenjem ali zavarovanjem skladišč orožja ter sprejetjem standardov EU na področju zmanjšanja tveganja, ki ga povzroča strelno orožje. Komisija bo vključila varnostna vprašanja v druge ustrezne dialoge, kot so sporazumi o vizumih, in ocenjevala trdnost nacionalnih pravnih okvirov ter dogovorov o sodelovanju policijskih in carinskih organov v boju proti trgovini z orožjem. EU bo še naprej vključevala določbe o urejanju področja osebnega in lahkega orožja v vse svoje ustrezne mednarodne sporazume ter še naprej izvajala ukrepe vključevanja, povezane z osebnim in lahkim orožjem v okviru geografskih in tematskih instrumentov sodelovanja.

Poleg tega bo EU v skladu s svojim dolgoročnim programom pomoči pri nadzoru nad izvozom orožja spodbujala splošno, celovito in učinkovito izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem ter učinkovito večstransko sodelovanje pri spopadanju z nedovoljeno dobavo in destabilizirajočim širjenjem osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva. Za sodelovanje s tretjimi državami bodo zlasti na voljo proračunska sredstva skupne zunanje in varnostne politike, instrument za sodelovanje in razvoj, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč in instrument za stabilnost[51].

4.4.        Naloga 4: podpreti uničenje kot prednostni način odstranjevanja presežnega strelnega orožja

Komisija se zaveda bistvenih razlik v standardih uničenja med državami članicami, obstajajo pa tudi poročila o umorih s strelnim orožjem, ki je bilo ponovno usposobljeno na nezakonit način. To je lahko posledica neustreznega izvajanja direktive o strelnem orožju[52], na primer takrat, kadar se deli, ki so bili v skladu s predpisi ene države članice onesposobljeni, prenesejo v drugo državo članico, ki uporablja strožje standarde. Komisija bo pri pregledu smernic za onesposobljenje v skladu z direktivo o strelnem orožju ocenila učinkovitost nacionalnih standardov za onesposobitev civilnega in vojaškega orožja ter potrebo po pravno zavezujočih skupnih standardih za celotno EU.

Komisija meni, da je onesposobitev najučinkovitejša in najcenejša metoda odprave tveganja, ki ga predstavlja strelno orožje. Proučila bo, kako najbolje podpreti in spodbuditi uničenje namesto onesposobitve. Na tej podlagi bo EU še naprej nudila pomoč tretjim državam pri zmanjševanju njihovih presežnih zalog osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva z uničenjem in krepitvijo ustreznega upravljanja in varnosti preostalih zalog.

5.           Prednostna naloga 3: povečanje pritiska na nezakonite trge

Operativno sodelovanje na ravni EU je v zadnjih letih privedlo do zasegov nezakonito posedovanega strelnega orožja, običajno v okviru ukrepov, usmerjenih v trgovino s prepovedanimi drogami, ali operacij prometne policije, vendar pa izčrpnih statističnih podatkov ni. Za tihotapljenje orožja v EU se uporablja lažna, ponarejena ali zavajajoča dokumentacija, zato morajo organi, ki želijo orožje odkriti, preveriti fizično vsebino pošiljk, ki vstopajo v EU, tako na zunanji meji, kot v carinskih uradih na krajih, kjer se blago carini. Odločitev, da se strelnemu orožju v okviru svežnja politike o hudih in organiziranih oblikah kriminalitete za obdobje 2014–2017 nameni posebna pozornost, zdaj nudi edinstveno priložnost za večletno usklajeno ukrepanje EU.

5.1.        Naloga 1: smernice za uradnike organov kazenskega pregona

Ta nov zagon potrebuje podporo v obliki jasnih smernic za uradnike organov kazenskega pregona. Svet si je prizadeval za standardizacijo postopkov, povezanih s čezmejnimi preiskavami zaseženega ali odvzetega strelnega orožja, povezanega s kaznivimi dejanji[53]. Te smernice je treba oceniti in po potrebi dopolniti.

5.2.        Naloga 2: čezmejno sodelovanje za zaustavitev nezakonitega posedovanja in prometa strelnega orožja

Strokovnjaki za strelno orožje in carino iz držav članic ter Europol so v okviru svežnja politik pripravili celovit načrt za dosledno operativno ukrepanje[54]. Ta načrt vključuje:

· usklajeno zbiranje in izmenjavo informacij o kaznivih dejanjih s strelnim orožjem, pri čemer sodelujejo organi policije, mejne straže in carine znotraj držav članic in zunaj njih,

· operacije policijske kontrole za spopadanje z glavnimi viri in potmi nezakonitega strelnega orožja (vključno s tistimi na Zahodnem Balkanu) ter za oceno tveganja trgovine z orožjem, ki poteka prek vzhodne meje EU in iz severne Afrike (v skladu z nalogo 3 prednostne naloge 2),

· spodbujanje usklajenega nadaljnjega spremljanja razpisov ukrepov, povezanih s strelnim orožjem, v drugi generaciji schengenskega informacijskega sistema, da bi se preprečil nadaljnji porast števila nerešenih razpisov ukrepov,

· program skupnih operacij policijskih in carinskih organov pod vodstvom držav članic in Europola ter v sodelovanju s Komisijo, da bi se prepoznala tveganja, ki jih predstavlja strelno orožje, s katerim se nezakonito trguje s pomočjo gibanj potnikov po državah članicah.

Komisija in Svet bosta skupaj z Europolom spremljala učinkovitost teh operativnih dejavnosti. Vzpostavljen bo sklad EU za notranjo varnost, da bi se podprlo izvajanje ukrepov v okviru političnega cikla za obdobje 2014–2017[55].

5.3.        Naloga 3: vzpostaviti sodelovanje za spremljanje strelnega orožja, ki ga uporabljajo storilci kaznivih dejanj

Eno področje sodelovanja organov kazenskega pregona, ki ga je treba posebej omeniti, je spremljanje strelnega orožja. Spremljanje je bistvenega pomena, da bi se ugotovilo, kdo je odgovoren za kazniva dejanja s strelnim orožjem in kako je prišel do strelnega orožja. S spremljanjem je mogoče razkriti strukture trgovine z orožjem in odkriti storilce kaznivih dejanj, vladam pa pomaga, da vzpostavijo učinkovite in ciljno usmerjene politike o strelnem orožju. Trenutno ni jasno, ali so organi držav članic ustrezno pripravljeni za sistematično preiskovanje vseh vrst orožja, ki ga odkrijejo ali zasežejo; pri tem bi jim morala pomagati EU s presojo ustreznosti obstoječega priročnika za spremljanje in ovir pri njegovem izvajanju. Komisija bo proučila potrebo po zavezujočih pravilih na tem področju na podlagi mednarodnega instrumenta za izsleditev in mednarodnih dobrih praks, razvitih s pomočjo mednarodnih standardov Združenih narodov za nadzor nad osebnim orožjem (ISACS)[56]. Smernice in pravila o spremljanju bi lahko vključevali zahtevo po posredovanju bistvenih informacij o zaseženem strelnem orožju v Interpolovo evidenco nedovoljenega strelnega orožja in sistem upravljanja spremljanja (iARMS)[57], ki pripravlja tudi poročila o tveganju preusmerjanja orožja za kaznivo uporabo in odgovarja na mednarodne zahteve za spremljanje.

Komisija si bo prizadevala tudi za okrepitev zmogljivosti balistične identifikacije. Z lažjo izmenjavo informacij in dobrih praks med državami članicami se bodo nove tehnike na tem področju kazenskega pregona hitreje širile po vsej EU. Dodatna možnost bi bila vzpostavitev osrednje spletne evidence dejanskih informacij o balistiki in vrstah orožja, ki bi jo vodil Europol, temeljila pa bi na Interpolovi obstoječi referenčni preglednici strelnega orožja in mreži balističnih informacij, da bi pomagala policiji in carini prepoznati strelivo in orožje.

5.4.        Naloga 4: okrepiti odvračilne ukrepe proti zlorabi strelnega orožja

Posameznike, ki načrtujejo kazniva dejanja s strelnim orožjem, bi lahko od tega odvrnile kazenske sankcije, vendar pa so v kriminalizaciji kaznivih dejanj med državami članicami EU bistvene razlike: neoznačevanje strelnega orožja na kraju proizvodnje v šestih državah članicah na primer ne velja za kaznivo dejanje[58]. Večja doslednost v zakonodajah držav članic o tem, katera kazniva dejanja s strelnim orožjem je treba kazensko sankcionirati, in o višini sankcij bi lahko pomagala pri spopadanju s povpraševanjem na nezakonitih trgih. Na podlagi izkušenj držav članic in v skladu z oceno o tem, ali so se predpisane nacionalne kazni izkazale za „učinkovite, sorazmerne in odvračilne“[59], bo Komisija na podlagi člena 83(1) PDEU proučila potrebo po zakonodaji EU s skupnimi opredelitvami kaznivih dejanj, povezanih s strelnim orožjem, in minimalnimi kazenskimi sankcijami. Skupno opredeljena kazniva dejanja bi lahko vključevala nedovoljeno proizvodnjo, trgovino, spreminjanje oznak, nezakonito posedovanje strelnega orožja in namen nezakonite dobave strelnega orožja.

6.           Prednostna naloga 4: oblikovanje boljše slike o obveščevalni dejavnosti

Zaseženo strelno orožje nudi dokaze o njegovi morebitni uporabi v predhodnih kaznivih dejanjih, na podlagi spremljanja njegove zgodovine pa je tudi mogoče začeti preiskavo povezanih kaznivih dejanj in kriminalnih organizacij[60]. Vodenje evidenc in spremljanje strelnega orožja v EU zaenkrat poteka le delno in ni zadosti usklajeno. Zasegi se na primer lahko vnesejo samo v zbirke podatkov policije, ne pa tudi carine, ali obratno, medtem ko oblike zapisa podatkov in pravila o dostopu za različne sisteme EU, kot so carinski sistem obvladovanja tveganja, carinski informacijski sistem in Europolov informacijski sistem, niso interoperabilni[61]. Spodaj navedeni predlogi bi lahko (skupaj z boljšimi smernicami ali usposabljanjem o tem, kako bi lahko uradniki organov kazenskega pregona na terenu v celoti izkoristili podatkovne sisteme v razpoložljivem času in z razpoložljivimi sredstvi) dejansko pomagali pri reševanju teh težav.

6.1.        Naloga 1: zbrati natančnejše in izčrpnejše podatke o kaznivih dejanjih, povezanih s strelnim orožjem, v EU in po svetu

Zagotoviti je treba skupno in pametno uporabo obstoječih orodij IT in informacijskih virov na operativni ravni na ustreznih stopnjah preiskave kaznivih dejanj. Ti sistemi lahko tudi omogočijo EU, da oblikuje jasnejšo celovito sliko pojava kaznivega dejanja s strelnim orožjem. Komisija se bo posvetovala z evropsko skupino strokovnjakov za strelno orožje, enotnimi kontaktnimi točkami držav članic za trgovino s strelnim orožjem, nacionalnimi koordinacijskimi središči za nadzor meja, pravosodnimi organi, carinskimi organi, Interpolom, kontaktnimi točkami akcijskega programoma ZN v državah članicah in tretjih državah ter evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. EU bi morala pripraviti načrt zbiranja podatkov o strelnem orožju in smernice za končne uporabnike za uporabo sinergij in izboljšanje nacionalnih ocen o kaznivih dejanjih. Načrt bo sestavljalo pet glavnih stebrov.

Prvič, države članice morajo imeti možnost za izvajanje nacionalnih ocen tveganja, ki ga predstavlja strelno orožje. Vzpostavitev računalniško podprtih sistemov vnosa podatkov o zakonito posedovanem strelnem orožju do konca leta 2014 (zahteva na podlagi direktive o strelnem orožju[62]) bi morala v tem smislu pomagati državam članicam, ki bi si morale deliti izkušnje pri vzpostavitvi teh sistemov, da bi se izognile podvajanju prizadevanj.

Drugič, vse zaseženo ali odvzeto strelno orožje morajo registrirati nacionalni strokovnjaki za strelno orožje in pri tem navesti dovolj tehničnih podrobnosti, da bi ga bilo mogoče spremljati in opredeliti njegovo gibanje. Te informacije je treba vnesti v Europolov informacijski sistem. Kadar carinski organ prvi prestreže strelno orožje, ki nezakonito vstopa v EU, morajo uslužbenci zabeležiti osnovne informacije v carinski informacijski sistem[63], še preden izročijo orožje strokovnjakom za strelno orožje. Strokovnjaki za strelno orožje morajo preveriti vse zaseženo strelno orožje v zbirkah podatkov o izgubljenem ali ukradenem strelnem orožju, vključno s schengenskim informacijskim sistemom (SIS II) in sistemom iARMS. Aplikacije nacionalnih organov kazenskega pregona je treba dopolniti, da bi lahko uradnik organa kazenskega pregona, ki obravnava primer, ustvaril, dopolnil ali izbrisal zapise v eni transakciji (tj. „vse na enem mestu“), kar zagotavlja, da so evidence točne v nacionalnih registrih ter sistemih SIS II in iARMS. Europol, ki ima dostop do vseh čezmejnih sistemov (Carina, SIS II in iARMS ter Europolovega informacijskega sistema), mora analizirati letne statistične podatke o številu vseh zasegov, ki temeljijo na anonimiziranih podatkih, in poročati o vseh razhajanjih ali težavah v zvezi s kakovostjo podatkov.

Tretjič, vsaka prijava izgubljenega ali ukradenega strelnega orožja mora biti vnesena v razpis ukrepov v sistemih SIS II in iARMS. Vse države članice morajo zagotoviti, da imajo vsi končni uporabniki dostop do orodij za iskanje, ki so trenutno na voljo in jim pomagajo, da v enem samem iskanju preiščejo nacionalne registre ter sistema SIS II in iARMS, pri čemer se vsi rezultati prikažejo na zaslonu uporabnika.

Četrtič, države članice bi morale zaradi splošnejše izmenjave informacij o nedovoljenih dejavnostih s strelnim orožjem uporabljati razpoložljive varne mreže, kot je Europolovo orodje SIENA, ki Europolovim nacionalnim uradnikom za zvezo omogoča, da pomagajo pri preiskavah drugih dejavnosti kriminalitete, kot je trgovina s prepovedanimi drogami, v katero je vpleteno strelno orožje[64].

Petič, Komisija bo na svetovni ravni sodelovala z Uradom Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), da bi začrtala svetovne poti trgovine s strelnim orožjem in opredelila glavna središča dejavnosti kriminalitete, s katerimi se je treba spopasti v okviru prihodnjih operacij EU in svetovnih operacij, pri čemer se bodo v celoti izkoristila obstoječa orodja EU, vključno s carinskim sistemom obvladovanja tveganja. EU bo podprla dodatna prizadevanja za izboljšanje sistematičnega spremljanja tokov orožja na območja oboroženih spopadov in z njih, da bi se podprla mednarodni mir in varnost.

6.2.        Naloga 2: osredotočiti se na usposabljanje na področju kazenskega pregona, kjer je to najpotrebnejše

Na podlagi operativnih zahtev CEPOL trenutno v okviru programa usposabljanja na področju kazenskega pregona[65] izvaja „analizo vrzeli“, da bi opredelil potrebe po usposabljanju za spopadanje s tveganjem, ki ga predstavlja strelno orožje. Usposabljanja, ki bodo od leta 2014 potekala na nacionalni ravni in ravni EU, bodo morala upoštevati te potrebe. Poleg tega bi moral CEPOL sodelovati s partnerji iz tretjih držav pri usposabljanju uradnikov organov kazenskega pregona, ki se spopadajo s težavami, ki jih predstavlja strelno orožje.

7.           Zaključek

To sporočilo določa številne načine, s katerimi lahko EU pomaga državam članicam okrepiti njihova prizadevanja za zmanjšanje ogroženosti zaradi nezakonite uporabe strelnega orožja. Predlaga celovito politiko za izboljšanje notranjega trga s strelnim orožjem v korist zakonitim uporabnikom in hkrati za omejitev negativnega vpliva zlorabe strelnega orožja za namene kaznivih dejanj na notranjo varnost EU. Politiko je treba izvajati z vključevanjem več sektorjev, vključno z organi lokalne samouprave, industrijo strelnega orožja, Stalno mednarodno komisijo za preizkušanje strelnega orožja, zvezami zakonitih uporabnikov strelnega orožja, zdravstvenimi delavci, Evropsko organizacijo za standardizacijo in Evropsko obrambno agencijo ter organi kazenskega pregona, pri tem pa izhajati iz dobrih praks, razvitih v okviru pobude za „upravni pristop“[66]. Te naloge se bodo izvajale ob celovitem upoštevanju temeljnih pravic in svoboščin, ki so vsebovane v Listini EU o temeljnih pravicah, vključno s pravicama do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

Komisija se bo posvetovala z zainteresiranimi stranmi, med drugim z Evropskim parlamentom in državami članicami, da bi ocenila različne možnosti za reševanje ugotovljenih težav. Po potrebi in na podlagi podrobnih ocen prožnosti in vpliva na varnost, industrijo in zakonite uporabnike strelskega orožja bo Komisija leta 2015 predstavila ustrezne predloge, vključno z zakonodajnimi predlogi[67].

PRILOGA 1 Prednostne naloge in naloge

Prednostna naloga || Naloga || Vodilna institucija (v sodelovanju z) || Rok

1. Zaščita zakonitega trga s civilnim strelnim orožjem || 1. Pojasniti, katero strelno orožje je prepovedano in za katero je treba imeti dovoljenje || COM (EFE, industrija strelnega orožja) || 2015

|| 2. Vzpostaviti standard EU za označevanje || COM (industrija strelnega orožja, C.I.P., Evropska organizacija za standardizacijo) || 2015

|| 3. Poenostaviti pravila o izdaji dovoljenj za strelno orožje || COM (države članice, industrija, lastniki) || 2015

2. Od dovoljenega k nedovoljenemu: omejevanje možnosti preusmerjanja strelnega orožja v roke storilcev kaznivih dejanj || 1. Okrepiti nadzor nad prodajo in nezakonito proizvodnjo strelnega orožja || COM (države članice, Europol, Evropska obrambna agencija) || 2015

|| 2. Preprečiti kraje in izgube || COM (države članice, C.I.P., industrija orožja) || 2015

|| 3. Izboljšati zunanje ukrepe in procese širitve za zmanjšanje grožnje preusmerjanja iz tretjih držav || ESZD (COM, ZN) || 2013–2015

|| 4. Podpreti uničenje kot prednostni način odstranjevanja presežnih količin strelnega orožja || COM in ESZD (Evropska obrambna agencija) || 2013–2015

3. Povečanje pritiska na nezakonite trge || 1. Smernice za uradnike organov kazenskega pregona || COM (države članice, Europol) || 2014–2015

|| 2. Čezmejno sodelovanje za zaustavitev nezakonitega posedovanja in prometa strelnega orožja || COM, ESZD, države članice in Europol || 2013–2017

|| 3. Vzpostavitev sodelovanja za spremljanje strelnega orožja, ki ga uporabljajo storilci kaznivih dejanj || COM (države članice, Europol) || 2015

|| 4. Okrepiti odvračilne dejavnike v primeru zlorabe strelnega orožja || COM || 2015

4. Oblikovanje boljše slike o obveščevalni dejavnosti || 1. Zbrati natančnejše in izčrpnejše podatke o kaznivih dejanjih, povezanih s strelnim orožjem, v EU in po svetu || COM (države članice, Europol) || 2014–2017

|| 2. Osredotočiti se na usposabljanje na področju kazenskega pregona, kjer je to najpotrebnejše || CEPOL (COM) || 2014

PRILOGA 2 Statistični podatki

Proizvodnja civilnega strelnega orožja v EU-27 v letu 2011 (enote) (svet v ležeči pisavi)[68]:

Skupaj : 1 974 156 (10 255 580)

Kratkocevno strelno orožje: 806 645 (1 219 000)

Dolgocevno strelno orožje: 1 167 511 (5 074 395)

Izvoz civilnega strelnega orožja v EU-27 v letu 2011 (enote)[69]:

Skupaj: 1 200 941

Kratkocevno strelno orožje: 566 345

Dolgocevno strelno orožje: 634 596

Uvoz civilnega strelnega orožja v EU-27 v letu 2011 (enote)[70]:

Skupaj: 195 382

Kratkocevno strelno orožje: 25 958

Dolgocevno strelno orožje: 169 424

Izvoz civilnega in vojaškega strelnega orožja v EU-28 v letu 2011 (vrednost v EUR)[71]:

Skupaj: 931 633 044

Nacionalna statistika o zakonitem lastništvu in umorih s strelnim orožjem[72]

|| Zakonito posedovano strelno orožje na 100 prebivalcev || Umori s strelnim orožjem na 100 000 prebivalcev || Samomori s strelnim orožjem na 100 000 prebivalcev

Belgija || 17,2 || 0,68 || 1,96

Bolgarija || 6,2 || 0,67 || 0,87

Češka republika || 16,3 || 0,19 || 1,39

Nemčija || 30,3 || 0,19 || 0,94

Danska || 12 || 0,27 || 1,16

Estonija || 9,2 || 0,24 || 1,57

Irska || 8,6 || 0,48 || 0,56

Grčija || 22,5 || 0,26 || 0,97

Španija || 10,4 || 0,2 || 0,42

Francija || 31,2 || 0,06 || 2,33

Hrvaška || 21,7 || 0,39 || 2,35

Italija || 11,9 || 0,71 || 0,81

Ciper || 36,4 || 0,46 || 0,48

Latvija || 19 || 0,22 || 0,94

Litva || 0,7 || 0,18 || 1

Luksemburg || 15,3 || 0,62 || 1

Madžarska || 5,5 || 0,07 || 0,72

Malta || 11,9 || 0 || 1,68

Nizozemska || 3,9 || 0,33 || 0,24

Avstrija || 21,9 || 0,28 || 2,68

Poljska || 1,3 || 0,09 || 0,12

Portugalska || 8,5 || 0,41 || 1,09

Romunija || 0,7 || 0,02 || 0,06

Slovenija || 13,5 || 0,1 || 2,34

Slovaška || 8,3 || 0,18 || 0,94

Finska || 45,3 || 0,45 || 3,34

Švedska || 31,6 || 0,41 || 1,2

Združeno kraljestvo || 6,5 || 0,07 || 0,18

[1]               Proizvajalci v EU so leta 2011 proizvedli skoraj 2 milijona kosov civilnega strelnega orožja, kar je enakovredno 20-odstotni ocenjeni svetovni proizvodnji; glej „The Global Regime for Transnational Crime“ (Svetovna ureditev na področju mednarodnih kaznivih dejanj), Svet za zunanje zadeve, Pregled (2. julij 2012) in dodatni podatki v Prilogi 2.

[2]               Eurostat, „Trends in crime and criminal justice“ (Trendi na področju kaznivih dejanj in kazenskega prava) 18/2013.

[3]               Obdobje 2000–2009. Vir: UNODC, „Global Study on Homicide“ (Svetovna študija o umorih), 2011. Ta številka ni dokončna, saj statistični podatki za večino držav članic niso na voljo za celotno obdobje.

[4]               GunPolicy.org.

[5]               Glej Prilogo 2. Med državami članicami obstajajo velike razlike, od nič samomorov s strelnim orožjem na Malti do 0,71 samomora na 100 000 prebivalcev v Italiji ter od 0,7 kosa strelnega orožja na 100 prebivalcev v Litvi in Romuniji do 45 kosov na Finskem. Viri: UNODC, „Small Arms Survey“ (Raziskava o osebnem orožju), GunPolicy.org.

[6]               Številka vključuje tudi šest strelcev, ki so po napadih storili samomor.

[7]               Europol, „Serious and Organised Crime Threat Assessment“ (Ocena ogroženosti zaradi hudih in organiziranih oblik kriminalitete), 2013. „Strelno orožje pogosto preprodajajo dobro strukturirane skupine organiziranega kriminala [...], ki so pogosto vpletene v trgovino s prepovedanimi drogami ali drugimi donosnimi vrstami nezakonitega blaga“; Urad ZN za droge in kriminal (UNODC), „Digest of Organized Crime Cases“ (Pregled primerov organiziranega kriminala), 2012, str. 101.

[8]               Europol, „Poročilo o stanju in trendih na področju terorizma v EU (TE-SAT), 2013“. Uporabljeno orožje je bilo: pištola Colt 45 in brzostrelka Uzi (Toulouse/Montauban) ter pištola FN P35 kalibra 9 mm (Frankfurt).

[9]               Druga generacija schengenskega informacijskega sistema je računalniški sistem EU, ki organom držav članic omogoča, da si izmenjujejo podatke (npr. tip in serijsko številko) o strelnem orožju, ki je bilo prijavljeno kot izgubljeno, ukradeno ali odtujeno.

[10]             Vir: francoska policija.

[11]             Velikosti teh zalog ni mogoče natančno oceniti, razpoložljive ocene pa se močno razlikujejo, deloma zato, ker se količine spreminjajo. Po ugotovitvah ene zadnjih študij naj bi bilo leta 2011 v obrambnih zalogah v Bosni in Hercegovini 76 000 kosov osebnega in lahkega orožja ter 100 000 ton streliva, v Črni gori pa 28 000 kosov orožja in 7 000 ton streliva. Vir: Pierre Gobinet, „Significant Surpluses: Weapons and Ammunition Stockpiles in South-east Europe“ (Veliki presežki: zaloge orožja in streliva v jugovzhodni Evropi), skupna publikacija raziskovalnega projekta Small Arms Survey (Raziskava o osebnem orožju), Regionalnega pristopa k zmanjševanju zalog ter Urada ZDA za odstranjevanje in omejevanje uporabe orožja, december 2011.

[12]             Vir: Evropska strokovna skupina za strelno orožje, „Convertible Weapons in the Western Balkans“ (Predelano orožje na Zahodnem Balkanu), SEESAC, 2009. V Združenem kraljestvu je bilo v obdobju 2010–2011 iz stanovanjskih prostorov ukradenih 63 % od 2 534 kosov ukradenega strelnega orožja; „Homicides, Firearms Offences and Intimate Violence 2010 to 2011: Supplementary Volume 2 to Crime in England and Wales 2010 to 2011“ (Umori, kazniva dejanja s strelnim orožjem in nasilje v zasebni sferi 2010–2011: dopolnilni zvezek 2 k raziskavi kriminalitete v Angliji in Walesu 2010–2011), Kevin Smith et al., Home Office Statistical Bulletin, 2012.

[13]             Na podlagi podatkov iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike, Danske, Irske, Estonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske in Združenega kraljestva.

[14]             Na ravni EU obstajata dve podobni, vendar kljub temu različni opredelitvi pojma orožje. (1) „strelno orožje“ je na notranjem trgu EU in v okviru skupne trgovinske politike opredeljeno kot „vsako prenosno cevno orožje, ki izstreljuje, je namenjeno izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva [...]“ (Direktiva 2008/51/ES, navedena zgoraj, in Uredba (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita, UL 94, 30.3.2012, str. 1). S področja uporabe zakonodaje, za katero velja ta opredelitev, je izvzeto strelno orožje, namenjeno vojaški uporabi. (2) Pojem „osebno in lahko orožje“ se na splošno uporablja na forumih Združenih narodov ter na področju skupne zunanje in varnostne politike EU. Čeprav ni nobene dogovorjene mednarodne opredelitve tega pojma, EU meni, da ta pokriva tudi avtomatske in polavtomatske mitraljeze in puške, posebej namenjene vojaški uporabi (Skupni ukrep Sveta z dne 12. julija 2002 o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja ter razveljavitvi Skupnega ukrepa 1999/34/SZVP). To sporočilo obravnava varnostna tveganja, povezana z vsemi vrstami orožja, ki so „strelno orožje“, „orožje malega kalibra“, „civilno“ ali „vojaško“ orožje.

[15]             Poročilo Sveta o izvajanju evropske varnostne strategije – Zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu; Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi, COM(2010) 673.

[16]             Rezultati „Posvetovanja o skupnem pristopu k zmanjšanju posledic kaznive uporabe strelnega orožja v EU“ in raziskave Eurobarometra so na voljo na spletišču GD za notranje zadeve.

[17]             Vmesno poročilo o organiziranem kriminalu, Odbor Evropskega parlamenta za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja (CRIM) namenja posebno pozornost učinkovitejšemu ukrepanju pri označevanju in nedovoljeni trgovini.

[18]             Strategija EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem (SALW) ter pripadajočim strelivom, dokument Sveta 5319/06.

[19]             Člen 1(12) Direktive 2008/51/ES določa, da mora Komisija do leta 2015 predstaviti poročilo o položaju, ki je nastal zaradi uporabe te direktive, skupaj s predlogi, če je to primerno.

[20]             Protokol o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

[21]             Pogodbo o trgovini z orožjem je sprejela Generalna skupščina ZN 2. aprila 2013. Pogodba določa skupne mednarodne standarde (zlasti na področju prava človekovih pravic in humanitarnega prava), ki urejajo mednarodno trgovino z glavnimi razredi orožja, vključno z osebnim in lahkim orožjem. Zajema vse konvencionalno orožje, vključno s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ne glede na končno uporabo tega orožja. Države pogodbenice morajo upoštevati te skupne standarde, kadar odločajo o izdaji dovoljenja za prenos orožja. Pogodba bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 50 držav. Komisija je maja 2013 predlagala Sklep Sveta, ki pooblašča države članice EU za podpis pogodbe.

[22]             Kodeks ravnanja EU glede izvoza orožja, ki ga je Svet sprejel 8. junija 1998; Skupni seznam vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je Svet sprejel 13. junija 2000, se redno posodablja. Kodeks je nadomestilo Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).

[23]             Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009).

[24]             Skupno stališče Sveta 2003/468/SZVP o nadzoru posredovanja orožja (UL L 156, 25.5.2003, str. 79).

[25]             Sporočilo Komisije o obvladovanju tveganja na carinskem področju in varnosti dobavne verige, COM(2012) 793.

[26]             Evropska strokovna skupina za strelno orožje je bila ustanovljena leta 2004, da bi se olajšala izmenjava informacij in spodbudilo sodelovanje v boju proti trgovini z nezakonitim orožjem in posedovanju takšnega orožja. Podpira delovno skupino Sveta za organe kazenskega pregona, sestavljajo pa jo strokovnjaki za strelno orožje iz vseh držav članic EU, Europola in pridruženih članic, tj. Lihtenštajna, Norveške, Švice in Turčije.

[27]             Priporočilo Sveta o standardnem postopku v državah članicah za čezmejne poizvedbe policijskih organov pri preiskovanju načinov dobave zaseženega ali odvzetega strelnega orožja, povezanega s kaznivimi dejanji (12. in 13. junij 2007); Sklepi Sveta o evropskem akcijskem načrtu za boj proti nezakoniti trgovini s tako imenovanim „težkim“ strelnim orožjem, ki bi se lahko uporabljalo ali se uporablja pri dejavnostih kriminalitete, december 2010.

[28]             Leta 2010 je EU pripravila večletni politični cikel za boj proti hudim in organiziranim oblikam mednarodne kriminalitete, da bi zagotovila učinkovito sodelovanje med organi kazenskega pregona iz držav članic, institucijami EU, agencijami EU in ustreznimi tretjimi stranmi ter oblikovala celovit in strog operativni ukrep, ki bi bil usmerjen v najbolj pereče grožnje kriminalitete, s katerimi se spopada. Prvi celovit sveženj politike se bo izvajal v obdobju 2014–2017 in sledi oceni hudih in organiziranih oblik kriminalitete iz leta 2013 ter opredelitvi večletnega strateškega načrta (julij 2013) in operativnemu akcijskemu načrtu (oktober 2013); Sklepi Sveta o oblikovanju in izvajanju političnega cikla EU za organizirani kriminal in hude oblike mednarodne kriminalitete, 3043. srečanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve, Bruselj, 8. in 9. november 2010.

[29]             Akcijski program ZN za preprečevanje, boj in odpravljanje vseh oblik nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem iz leta 2001 je politično zavezujoč dokument, ki so ga soglasno sprejele vse države članice ZN in ki opredeljuje globalno zavezo celovitemu pristopu k spodbujanju preprečevanja, zmanjševanja in odpravljanja vseh oblik nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem na lokalni, nacionalni, podregionalni, regionalni in svetovni ravni, kar predstavlja prispevek k mednarodnemu miru in varnosti. Obsega raznovrstne dejavnosti, vključno z upravljanjem in varnostjo zalog, nadzorom prenosov, vodenjem evidenc, uničenjem, mehanizmi za izmenjavo informacij in DDR (razorožitev, demobilizacija in ponovno vključevanje). Njegov namen ni nadzorovanje prenosov nedržavnim akterjem ali posedovanja civilnega osebnega orožja. Pregled izvajanja se opravi na dvoletnih srečanjih držav in rednih konferencah o pregledu (zadnja konferenca o pregledu je potekala v obdobju od avgusta do septembra 2012 v New Yorku). Mednarodni instrument, ki državam omogoča pravočasno in zanesljivo prepoznavo in spremljanje nedovoljenega osebnega in lahkega orožja, sprejet na Generalni skupščini Združenih narodov 8. decembra 2005.

[30]             Sklep Sveta 2013/320/SZVP; to je del celovitega pristopa EU k podpori procesa prehoda v demokracijo, trajni mir in varnost v Libiji; Misija EU za pomoč Libiji na njenih mejah.

[31]             Takšni organizaciji, ki ju podpira EU, sta na primer Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut v Stockholmu in organizacija Saferworld.

[32]             Uredba naj bi bila sprejeta jeseni 2013.

[33]             Direktivi o strelnem orožju (iz leta 1991 in 2008), Sklep Sveta 2011/428/SZVP z dne 18. julija 2011 v podporo aktivnostim Urada Združenih narodov za razorožitev za izvedbo akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje, boj in odpravljanje vseh oblik nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem.

[34]             Vir: evropska strokovna skupina za strelno orožje.

[35]             Operacija Ognjena krogla je bila usmerjena v tovornjake z Zahodnega Balkana, ki so vstopali v EU prek njene vzhodne meje.

[36]             Glej opombo 29.

[37]             Glej Prilogo k Direktivi 2008/51/ES.

[38]             COM(2012) 415; v zvezi z morebitnimi prednostmi in pomanjkljivostmi zmanjšanja števila razredov strelnega orožja na dva razreda (prepovedano ali dovoljeno), da bi se z morebitno poenostavitvijo izboljšalo delovanje notranjega trga za zadevne proizvode, je bilo v poročilu sklenjeno, da „obvezna omejitev števila razredov strelnega orožja na ravni EU sama po sebi ne bi privedla do očitnih prednosti, če bi se takšna možnost obravnavala posamično“.

[39]             Združeno kraljestvo je leta 1997 npr. uvedlo splošno prepoved revolverjev, leta 2006 pa omejitev prodaje zračnega orožja ter prepoved uvoza in prodaje „pravih“ kopij orožja; Litva je leta 2012 uvedla prepoved plinskih pištol.

[40]             Oznake lahko odvisno od izbire proizvajalca in nacionalnih pravnih zahtev med drugim označujejo proizvajalca, model, kaliber ali oznako naboja, preizkuševalnico orožja in leto preizkusa ter serijsko številko. Preizkuševalnica orožja je tehnični objekt, v katerem se pregleduje strelno orožje v državah, kjer so takšni pregledi in drugi tehnični ukrepi obvezni. Države imajo lahko eno ali več preizkuševalnic orožja, ki so lahko v prostorih proizvajalca. V preizkuševalnicah orožja se izvajajo preizkusno streljanje in preizkusi varnostnih lastnosti sestavnih delov, na predmete pa se nato vtisnejo ali vgravirajo oznake, ki označujejo vrsto in čas preizkusa.

[41]             La Commission internationale permanente pour l'épreuve des armes à feu portatives ali C.I.P. je mednarodna organizacija, ki akreditira preizkuševalnice orožja in uporablja standardne zahteve za označevanje, obvezne v vseh 14 državah članicah, med katerimi je 11 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Češka republika, Finska, Francija, Italija, Nemčija, Madžarska, Slovaška, Španija in Združeno kraljestvo).

[42]             Glej opombo 30. Ta politično zavezujoč instrument podobno kot direktiva o strelnem orožju določa „bodisi edinstveno oznako, v kateri so navedeni ime proizvajalca, država proizvodnje in serijska številka, bodisi ohranitev vseh drugih oblik edinstvenega in uporabniku prijaznega trženja, ki omogoča vsem državam, da takoj prepoznajo državo proizvodnje“.

[43]             Trgovec je vsaka oseba, „katere trgovanje ali poslovanje v celoti ali deloma zajema proizvodnjo, trgovino, izmenjavo, posojanje, popravljanje ali predelavo strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva“ (člen 1(2) Direktive 91/477/EGS, kakor je bil spremenjen s členom 1(1)(c) Direktive 2008/51/ES).

[44]             Člen 1(3) Direktive 2008/51/ES. Posrednik pomeni „vsako fizično ali pravno osebo razen trgovca, katere trgovanje ali poslovanje v celoti ali deloma zajema nakup, prodajo ali urejanje prenosa orožja“ (člen 1(1)(e) Direktive 91/477/EGS, kakor je bil spremenjen s členom 1(1)(b) Direktive 2008/51/ES).

[45]             Glej na primer „Small Arms Survey“ (Raziskava o osebnem orožju), UNIDIR in Urad Združenih narodov za razorožitev, „Developing a Mechanism to Prevent Illicit Brokering in Small Arms and Light Weapons—Scope and Implications“ (Razvoj mehanizma za preprečevanje nedovoljenega posredovanja osebnega in lahkega orožja – obseg in posledice), 2007.

[46]             Vir: Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut v Stockholmu.

[47]             Na podlagi akcijskega načrta iz leta 2010 za boj proti nezakoniti trgovini s tako imenovanim „težkim“ strelnim orožjem (glej opombo 28).

[48]             Noben tak ukrep ne bi smel ogroziti legitimnih dejavnosti na področju raziskav in razvoja, ki želijo izkoristiti tehnologijo tridimenzionalnega tiskanja in sorodne tehnologije, kadar za to obstaja jasen družbeni interes.

[49]             2009/1012/SZVP; 2012/711/SZVP.

[50]             Ministrska konferenca o „Nadzoru nad orožjem v okviru širitve EU“ med Uradom posebnega predstavnika Evropske unije in Programom Združenih narodov za razvoj (UNDP) je potekala v Bosni in Hercegovini 18. in 19. junija 2013.

[51]             COM(2011) 840 final, 2011/0406 (COD), Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja; COM(2011) 839 final, 2011/0405 (COD), Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta; TAIEX IPA (mednarodna predpristopna) Uredba (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), UL L 210/82. Za instrument za stabilnost glej opombo 33.

[52]             Od držav članic se zahteva, da „storijo vse potrebno [...] za onesposobitev [...] in tako zagotovijo, da je strelno orožje zaradi opravljenih sprememb nepreklicno neuporabno“; del III Priloge I k Direktivi 91/477/EGS.

[53]             Priročnik evropske strokovne skupine za strelno orožje (EFE) z naslovom „Traces on the ownership of firearms – A handbook for systematic tracking of firearms seized from illegal possession or in the course of criminal offences“ (Spremljanje lastništva strelnega orožja – priročnik za sistematično sledenje zaseženega nezakonito posedovanega ali v kaznivih dejanjih uporabljenega strelnega orožja), http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/07/st10/st10000.en07.pdf.

[54]             To bo tudi del širšega sodelovanja v 7. akcijskem načrtu EU za sodelovanje med carinskimi in policijskimi organi.

[55]             COM(2011) 753 final, Predlog Uredbe o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja v okviru Sklada za notranjo varnost.

[56]             http://www.smallarmsstandards.org/; iARMS je Interpolov sistem za registracijo in spremljanje nedovoljenega strelnega orožja – glej nalogo 3.

[57]             Instrument za stabilnost EU podpira tekoči razvoj in uvedbo sistema iARMS; do danes se je vanj vključilo 12 držav članic EU: Belgija, Češka republika, Irska, Hrvaška, Madžarska, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo (Svet, Štirinajsto poročilo o napredku pri izvajanju strategije EU za boj proti nedovoljenem kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom (2012/II) (2013/C 138/03)).

[58]             Avstrija, Finska, Francija, Grčija, Irska in Nizozemska.

[59]             Člen 16 Direktive Sveta 91/477/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51/ES.

[60]             UNODC, „Digest of Organized Crime Cases“ (Pregled primerov organiziranega kriminala), str. 103.

[61]             COM(2004) 376, Krepitev policijskega in carinskega sodelovanja v Evropski uniji.

[62]             Člen 1(2) Direktive 2008/51/ES.

[63]             Sklep Sveta 2009/917/PNZ. Ti osnovni podatki o kraju zasega in izvoru orožja v CIS se hranijo za namene carine, tj. da bi se bolje usmerila v potencialne pošiljke pretihotapljenega strelnega orožja z analizo tveganja. Zato podatki, ki niso pomembni za carinske namene (npr. kaliber), niso vsebovani v sistemu CIS.

[64]             COM(2012) 735, Krepitev sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU: evropski model za izmenjavo informacij (EIXM).

[65]             COM(2013) 172, Vzpostavitev evropskega programa usposabljanja na področju kazenskega pregona.

[66]             Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (2010/C 115/01) poudarja potrebo po takšnem pristopu: „najboljši način za zmanjšanje kriminala so učinkoviti ukrepi za njegovo preprečevanje [...], v katerih je uporabljen multidisciplinaren pristop, ki vključuje tudi upravne ukrepe in spodbuja sodelovanje med upravnimi organi“.

[67]             Ta bo temeljil na obstoječih sredstvih in bo oblikovan tako, da se bo mogoče izogniti potrebi po dodatnih kadrih in denarnih sredstvih v Komisiji ali kateri koli izmed decentraliziranih agencij.

[68]             Vir: Svetovni strelski forum, marec 2013, na podlagi informacij preizkuševalnic orožja; iz uradnih podatkov iz Belgije, Finske, Francije, Nemčije, Italije, Španije in Združenega kraljestva; za druge države članice so na voljo ocene.

[69]             Eurostat.

[70]             Eurostat. Številne države članice niso prijavile nobenega izvoza pištol in revolverjev (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Francija in Romunija) ter vojaškega strelnega orožja (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Finska, Francija, Italija, Nemčija in Romunija).

[71]             Vir: Mirovni raziskovalni inštitut v Oslu.

[72]             Vir: UNODC, „Small Arms Survey“ (Raziskava o osebnem orožju), www.gunpolicy.org. Te statistične podatke je mogoče primerjati s statističnimi podatki iz raziskave Eurobarometra št. 383, v kateri je povprečno 5 % vprašanih izjavilo, da posedujejo strelno orožje (najmanj (1 % vprašanih) na Nizozemskem in največ (18 % vprašanih) na Cipru).