52013DC0623

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Doseganje kakovostnega prevoza po celinskih plovnih poteh

NAIADES II

1.           Uvod

Omrežje celinskih plovnih poti Evropske unije obsega 20 držav članic s približno 37 000 km celinskih plovnih poti. Vsako leto se po njih prepelje približno 500 milijonov ton tovora, zlasti v gosto naseljenih in preobremenjenih območjih Nemčije, Nizozemske, Francije in Belgije. Ta območja namakajo reke Ren, Šelda, Meuse in Sena ter so povezana z Donavo. Sektor prevoza po celinskih plovnih poteh je v relativnem smislu majhen, vendar s 140 milijardami tonskih kilometrov znatno prispeva k prometnemu sistemu EU. Ima pomembno vlogo pri prevozu blaga od najprometnejših prometnih pristanišč v EU do zaledja. Brez celinskih plovnih poti se največja pristanišča EU nikoli ne bi razvila v visoko učinkovita logistična vozlišča, kakršna so danes. Od plovbe po celinskih plovnih poteh je odvisno, ali bodo ta pristanišča zmanjšala preobremenjenost svojih zaledij in še naprej rasla.

Promet po celinskih plovnih poteh je energijsko učinkovit in prispeva k ciljem nizkoogljičnega gospodarstva, določenim v beli knjigi o prometni politiki EU[1]. Poleg tega je zaradi nizkih ravni hrupa to tudi ugodna oblika tovornega prometa na gosto naseljenih območjih, ki jih ladje oskrbujejo in po katerih plujejo. Vendar pa bo plovba po celinskih plovnih poteh izgubila svojo primerljivo okoljsko prednost, če ne bodo sprejeti ukrepi za dodatno zmanjšanje emisij onesnaževal zraka, zlasti glede na napredek, ki ga zaradi strogih omejitev emisij dosega sektor cestnega prometa.

Namen akcijskega programa Komisije NAIADES[2], sprejetega leta 2006, je bil okrepiti prednosti prevoza po celinskih plovnih poteh in odpraviti številne ovire, ki bi lahko preprečile, da bi se te prednosti v celoti izkoristile. Številni ukrepi, uvedeni v okviru programa NAIADES, so se izvajali ob podpori instrumentov financiranja, kot so TEN-T[3], Marco Polo[4], Leonardo da Vinci[5], IPA[6] in sedmi okvirni program za raziskave[7]. Komisija pripravlja nadaljnje ukrepe, kot so harmonizacija tehničnih zahtev za plovila, drugi ukrepi, zlasti tisti, ki se nanašajo na prizadevanja za harmonizacijo[8], pa se še niso začeli izvajati.

Trenutni program NAIADES[9] je imel po ocenah pomemben mobilizacijski učinek v državah članicah in med deležniki. Vendar pa se gospodarski in okoljski obeti plovbe po celinskih plovnih poteh še naprej poslabšujejo, napredek pri odpravljanju ključnih infrastrukturnih ozkih grl pa je majhen. Sektor je trenutno v težki situaciji, nekatere njegove segmente pestijo presežne zmogljivosti, razdrobljenost tržnih udeležencev se nadaljuje, poleg tega pa se gospodarstvo EU od leta 2008 spopada s splošnim upadanjem.

Presežna zmogljivost v sektorju prevoza tekočega razsutega tovora je povezana z uvedbo zahteve za dvojni trup[10]. To je privedlo do uvajanja dodatnih plovil z dvojnim trupom, pri čemer stara plovila z enojnim trupom niso bila odstranjena s trga. Presežna zmogljivost naj bi se zmanjšala leta 2018, ko bodo plovila z enojnim trupom postopno ukinjena. Na področju velikih plovil za suhi razsuti tovor pa prevelika vlaganja in posledično presežne zmogljivosti povzročajo ostro konkurenco, kar učinkuje tudi na druga področja, zlasti na manjšem trgu koristnega tovora.

Približno 80 % ladjevja upravljajo lastniki-prevozniki, ki delajo in s svojimi družinami živijo na plovilih. Njihova ponudba je razdrobljena, zaradi česar jo je težko uskladiti s povpraševanjem, to pa slabi njihov položaj v primerjavi z drugimi akterji na trgu, na primer špediterji ali velikimi ladijskimi podjetji. Ta šibak položaj je skupaj s presežkom zmogljivosti privedel do hude cenovne konkurence, kar povzroča nizko donosnost, to pa slabi zmožnost sektorja za ponovne naložbe in inovacije. Čeprav so se po znatnem upadu v letih 2009 in 2010 dejavnosti v sektorju leta 2011 spet povečale, kazalniki za leto 2012 za nekatere segmente trga spet kažejo na upadanje. Vse več upravljavcev je sklenilo dogovorov s svojimi bankami za odložitev plačila obresti[11].

Z dolgoročnega vidika je jasno, da se sektor sooča z dolgim, a enakomernim zmanjševanjem modalnega deleža v primerjavi s cestnim prevozom. Za izboljšanje trenutnega težkega gospodarskega položaja bo potreben čas. Vendar obstajajo tudi pozitivne točke. Pretok v morskih pristaniščih od leta 2009 na primer enakomerno raste, nove tehnologije, kot so alternativna goriva, pa lahko znižajo operacijske stroške in ponudijo nove tržne priložnosti. Sektor ima vse možnosti, da ta razvoj izkoristi.

Glede na priložnosti in izzive, s katerimi se srečuje sektor, se je Komisija odločila, da bo posodobila in obnovila program NAIADES do leta 2020 in ga uskladila z belo knjigo o prometu. Program NAIADES II se osredotoča na dolgoročne strukturne spremembe v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh, da bo ta sektor lahko celovito prispeval k strategiji Evropa 2020, katere cilj je pametna, trajnostna in vključujoča rast. Da bi se to zgodilo, bi bilo treba izboljšati kakovost pogojev delovanja v sektorju, vključno z infrastrukturo, okoljsko uspešnostjo, trgi in inovacijami, delovnimi mesti in spretnostmi ter vključevanjem v logistične verige. EU, države članice, regionalni organi, rečne komisije[12], druge mednarodne organizacije in sektor sam imajo pri tem pomembno vlogo.

Sektor deluje na liberaliziranih trgih, na katerih so možnosti za javno posredovanje omejene. Dejansko bi stroge javne intervencije lahko negativno vplivale na prihodnje poslovne odločitve tržnih akterjev in na učinke prestrukturiranja tržnih sil. Komisija se zaveda težav, s katerimi se zaradi gospodarske krize spopadajo deli sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh. Za pomoč pri obravnavanju sedanjih težkih gospodarskih razmer Komisija s predstavniškimi organizacijami sektorja in z zadevnimi državami članicami razpravlja o primernih ukrepih za izboljšanje trenutnega stanja. Ti ukrepi morajo biti ustrezni, učinkoviti in skladni z veljavnimi pravili. Poleg tega bo Komisija izvedla kratkoročne ukrepe, skladne z načeli liberaliziranih trgov. Ponovno bo na primer pregledala tehnične zahteve za plovila, da bo preverila, ali je pri določanju prehodnih določb doseženo pravo razmerje med varnostnim tveganjem in stroški za skladnost. Prav tako bo spodbujala hiter prehod na uporabo utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) kot alternativnega goriva, ki ima pomemben potencial za dolgoročne prihranke, ter pospeševala ukrepe sektorja za zmanjševanje razdrobljenosti med akterji na trgu.

Sporočilo o programu NAIADES II dopolnjujeta dva ukrepa, ki pomenita prvi korak k izvajanju programa:

· zakonodajni predlog za direktivo o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

· zakonodajni predlog o spremembi Uredbe Sveta št. 718/1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh.

2.           Cilj programa NAIADES II

Cilj programa NAIADES II je ustvariti pogoje, ki bodo omogočili, da bo prevoz po celinskih plovnih poteh postal kakovosten način prevoza: dobro urejen, učinkovit, varen, vključen v intermodalno verigo, s kakovostnimi delovnimi mesti, ki jih zasedajo usposobljeni delavci, in v skladu z visokimi okoljskimi standardi.

Če si bo sektor prizadeval za kakovost, obenem pa ostal stroškovno učinkovit, bo po pričakovanjih lahko prekinil začarani krog nizke donosnosti, nezadostnih naložb, pomanjkanja inovacij in zaprtih trgov. Še naprej si mora prizadevati za kakovost, da bo dosegel cilje iz bele knjige o prometu o prehodu tovornega prometa na železniški in vodni promet ter zmanjšanju emisij prometa po celinskih plovnih poteh.

3.           Akcijski program NAIADES 2014-2020: Doseganje kakovosti z ukrepanjem na poglavitnih področjih

· Kakovostna infrastruktura

Infrastruktura celinskih plovnih poti EU ni dovolj povezana z drugimi vrstami prevoza. Celinske plovne poti v mnogih primerih niso povezane z logističnimi centri. Ozka grla v obliki neprimerno dimenzioniranih zapor, mostov ali plovnih poti ter manjkajoče povezave, kot je povezava med rečnima sistemoma Sene in Šelde, preprečujejo, da bi sektor v celoti izkoristil svoj razvojni potencial. V odgovor na to je v predlogu za smernice TEN-T[13] med prednostnimi nalogami za celinske plovne poti največ poudarka na sklenitvi manjkajočih povezav, sprostitvi pomembnih ozkih grl, uvajanju inovativne tehnologije, izboljševanju intermodalnih povezav in razvoju pametne infrastrukture. Posebna pozornost bo namenjena morskim pristaniščem in pristaniščem na celinskih vodah: dobro dimenzionirana mreža pristanišč osrednjega omrežja z dostopom in objekti, primernimi za celinske plovne poti, je pogoj za povečanje deleža prevozov v sektorju. Komisija spodbuja sektor pristanišč, da okrepi sodelovanje in usklajuje naložbe po koridorjih ter pregleda in spodbuja izmenjavo dobre prakse na področju zasnove in delovanja pristanišč, primernih za celinske plovne poti.

Celinske plovne poti so poleg tega pomemben sestavni del šestih od devetih koridorjev osrednjega omrežja TEN-T[14]. Vidiki, specifični za ta sektor, bodo obravnavani dosledno po vseh koridorjih, da se olajša načrtovanje in spremljanje delovanja koridorjev TEN-T z vidika celinskih plovnih poti.

Po objavi delovnega dokumenta služb Komisije „Towards NAIADES II“ so sektorski predstavniki na prostovoljni osnovi pripravili delni pregled strukture infrastrukturnih projektov za finančni okvir 2014–2020. To bi bilo treba dokončati, jo opremiti z informacijami o statusu, zrelosti in načrtovanju projektov ter jo posodabljati in tako podpirati uresničevanje koridorjev TEN-T.

Posebni ukrepi do leta 2016 Vključevanje celinskih plovnih poti v multimodalne koridorje: – 2013: začetek izvajanja koridorjev prek sporočila o koridorjih TEN-T, ki je odvisno od sprejetja smernic TEN-T s strani sozakonodajalcev, vključno s smernicami za vključevanje različnih vrst prevoza, tudi prevoza po celinskih plovnih poteh, v multimodalne koridorje TEN-T (glavni akter: Komisija) – 2014–2015: sprejetje delovnega načrta za multimodalni koridor in nadaljevanje izvajanja koridorja (to morajo opraviti ključni deležniki, med drugim morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah, upravljavci infrastrukture za prevoz po celinskih plovnih poteh, rečne komisije, predstavniki upravljavcev ladij, predstavniki delavcev in skupnosti uporabnikov prevoza pod okriljem evropskih koordinatorjev[15] v tesnem sodelovanju z državami članicami in ob upoštevanju koridorskih platform, ki jih je treba še vzpostaviti). Usmeritev za 2017–2020 Polno izvajanje koridorjev TEN-T, po potrebi krepitev orodij in postopkov za vključevanje plovbe po celinskih plovnih poteh v osrednje omrežje TEN-T v povezavi z zagotavljanjem podatkov ali analitičnimi zmogljivostmi. Okrepitev ukrepov in naložb za odpravo glavnih infrastrukturnih ozkih grl v prevozu po celinskih plovnih poteh (države članice s podporo EU)

· Kakovost prek inovacij

Raven inovacij v sektorju je v primerjavi z drugimi vrstami prevoza nizka. K temu prispevajo daljša življenjska doba opreme[16], razdrobljenost trga, pomanjkanje inovacijske kulture in slabitev finančnega položaja upravljavcev celinskih plovnih poti.

Inovacij ni mogoče „vsiliti“ od zunaj. Program NAIADES II poziva sektor, naj prevzame več odgovornosti za pobude za raziskave, razvoj in inovacije. Sektor mora najprej pripraviti načrt za raziskave, razvoj in inovacije. To vključuje opredelitev prednostnih nalog, usklajevanje njihovega izvajanja ter načrtovanje njihovega uvajanja na trgu. V ta proces bi morali biti vključeni upravljavci, ladjedelništvo, proizvajalci opreme, pristaniški organi na celinskih vodah in morju, upravljavci terminalov, špediterji in logistični integratorji. Raziskave, razvoj in inovacije za okolju prijaznejše ladjevje bi morali biti visoko na dnevnem redu. Tudi tehnologije certificiranja lahko olajšajo nadaljnjo uveljavitev na trgu in prispevajo k prednostnem razvrščanju tržnih spodbud. Komisija se zavzema za poenostavitev tega procesa, vendar bi moral sektor prevzeti največ odgovornosti in zagotoviti izvajanje. Sektor poziva, naj v ta namen prek svojih evropskih podružnic okrepi usklajevanje. Načrt, oblikovan v sektorju, bi pomagal opredeliti evropske, nacionalne in zasebne raziskave ter prednostne naloge na področju inovacij. Podpora EU bi se osredotočila na prednostne naloge iz tega načrta, ki prispevajo k ciljem programa NAIADES II.

Posebni ukrepi do leta 2016 2014: priprava načrta za raziskave, razvoj in inovacije v sektorju prevozov po celinskih plovnih poteh (sektor: vključno z upravljavci ladij, sektorjem ladjedelništva, proizvajalci opreme, ponudniki storitev, ponudniki podatkovnih storitev, ponudniki logističnih storitev, upravljavci terminalov, pristaniškimi organi, špediterji, organi, pristojnimi za plovne poti, predstavniki delavcev) 2014: organiziranje storitev za opazovanje trga, vključno z zagotavljanjem podatkov o prometu in obsegu prevoza, prehodu na plovbo po celinskih plovnih poteh, ponudbi in povpraševanju ter o trgih dela, uvajanju inovacij in vključevanju plovnih poti v multimodalne logistične verige (Komisija) Usmeritev za 2017–2020 Redno pregledovanje izvajanja načrta za raziskave in inovacije v sektorju, s poudarkom na izkoriščanju in uvajanju inovacij (sektor).

· Nemoteno delovanje trga

Trg prevoza po celinskih plovnih poteh je popolnoma liberaliziran. Vendar so nekatera pravila še vedno določena na regionalni ravni ali na ravni držav članic, na primer pravila za upravljanje ladij ali za delovni čas posadke. Pomanjkanje harmonizacije na teh področjih lahko predstavlja ovire za delovanje notranjega trga.

Težave, kot so nezadostna internalizacija zunanjih stroškov, pomanjkljivo spremljanje ali pomanjkanje enakih konkurenčnih pogojev delovanja, lahko upravičijo ali celo zahtevajo ukrepanje javnih organov. Ukrepi Komisije bodo vključevali pregled prehodnih določb za tehnične zahteve za plovila in nadaljevanje analize tržnih gibanj za obveščanje oblikovalcev politike. Na drugi strani pa morajo razdrobljenost trga in s tem povezane težave z usklajevanjem ponudbe in povpraševanja obravnavati predvsem akterji na trgu. Kljub temu bo Komisija podprla ta proces ter pomagala pri nadaljnji harmonizaciji in spodbujala sektorske pobude, katerih cilj je zmanjšati razdrobljenost ponudbe na področju prevoza po celinskih plovnih poteh in spodbujanje sinergije med udeleženci na trgu.

Popis ukrepov Komisije za internalizacijo zunanjih stroškov v prevozu[17] zagotavlja podlago za prihodnje posvetovanje o zaračunavanju pristojbin za infrastrukturo, s katerim se bodo internalizirali zunanji stroški v prevozu po celinskih plovnih poteh.

Pristanišča na celinskih vodah niso zajeta v sporočilu Komisije o pristaniščih[18] in predlogu uredbe o dostopu do trga pristaniških storitev in finančni preglednosti pristanišč[19]. Medtem ko so morska pristanišča glavni vstopni in izstopni kanali za blago in/ali vozlišča za pomorske prevoze na kratkih razdaljah, pristanišča na celinskih vodah opravljajo funkcije, ki so bližje multimodalnim terminalom, in se soočajo z drugačnimi ovirami. Komisija se bo posvetovala s sektorjem in preučila potrebe po kakršnih koli določbah za pomoč pristaniščem na celinskih vodah.

Posebni ukrepi do leta 2016

2014: začetek posvetovanj o zaračunavanju pristojbin za infrastrukturo za lažjo internalizacijo zunanjih stroškov v prevozu po celinskih plovnih poteh, v skladu z napredkom pri drugih načinih prevoza (Komisija)

2014: pregled nekaterih tehničnih zahtev za plovila v zvezi s stroški in varnostjo (Komisija)

2016: pregled ovir za nadaljnji razvoj pristanišč na celinskih vodah in potrebe po zakonodajnem okviru za odpravljanje teh ovir (Komisija)

Usmeritev za 2017–2020

Pregled možnosti za zaračunavanje pristojbin za infrastrukturo za lažjo internalizacijo zunanjih stroškov v prevozu po celinskih plovnih poteh (Komisija)

· Okoljska kakovost z nizkimi emisijami

V primerjavi z drugimi kopenskimi vrstami prevoza je prevoz po celinskih plovnih poteh energijsko učinkovit, varen, skoraj brez zastojev in ne povzroča hrupa. Toda napredek pri zmanjševanju onesnaževal zraka ne sledi temu sicer pozitivnemu trendu. Manj stroge mejne vrednosti emisij za plovbo po celinskih plovnih poteh in daljša življenjska doba motorjev so glavni vzroki za te pomanjkljivosti.

Mejne vrednosti emisij za motorje plovil so določene v zakonodaji EU. Omejitve za nove in obstoječe motorje so določene v direktivah 97/68/ES[20] oziroma 2006/87/ES[21]. Pri primerjavi različnih zastavljenih ciljev v zvezi z določitvijo mejnih vrednosti emisij delovni dokument služb Komisije kaže, da imata dva pristopa z različno stopnjo ambicioznosti podobno razmerje med stroški in koristmi. „Ambicioznejši“ pristop k inovacijam, ki obsega obstoječe in nove motorje, zahteva večjo vnaprejšnjo naložbo v tehnologije z nizkimi emisijami, vendar lahko pomeni velik prihranek stroškov v vsej življenjski dobi naložbe ter omogoči doseganje omejitev emisij onesnaževal, ki je enaka tisti v cestnem prometu. „Konzervativnejši“ pristop zajema samo nove motorje, zahteva manjše vnaprejšnje naložbe, vendar po njem plovba po celinskih plovnih poteh glede emisij onesnaževal zraka ne bi dosegla kopenskega prevoza.

Pristop, ki bo sprejet za omejitve emisij, bi moral biti z vidika tehnologije motorjev in izbire goriva popolnoma tehnološko nevtralen. Zaradi tega se domneva, da bo prevladala tehnologija z najboljšim razmerjem med stroški in koristmi. Na podlagi sedanjega stanja tehnologije bi na primer ladje, ki za gorivo uporabljajo utekočinjen zemeljski plin (UZP), znatno prispevale k doseganju mejnih vrednosti emisij iz ambicioznejšega pristopa. Vendar pa uporabo UZP v sektorju trenutno ovirajo ureditvene, finančne, tehnične in infrastrukturne ovire. Zato je treba nujno ukrepati, da se te ovire odstranijo in da se UZP lahko začne uporabljati najkasneje do leta 2016. Kot je navedeno v sporočilu Komisije Zelena energija za promet[22], bo imelo izvajanje evropske strategije za alternativna goriva pri tem ključno vlogo, prav tako pa tudi regulativni ukrepi za omogočanje in uporabo prevoza UZP. Poleg tega ta paket vsebuje tudi predlog za spremembo Uredbe Sveta (ES) št. 718/1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh[23], da se mobilizirajo finančna sredstva, med drugim tudi za okoljske ukrepe.

Pri opredelitvi novih mejnih vrednosti emisij za motorje plovil za prevoz po celinskih vodnih poteh je morda zaradi tehnoloških in gospodarskih omejitev, s katerimi se soočajo obstoječi motorji in majhna plovila, treba razlikovati med majhnimi in velikimi plovili ter med obstoječimi in novimi motorji. Komisija se tudi zaveda, da je treba zagotoviti dovolj časa, da se sektor prilagodi bolj ambicioznim omejitvam emisij.

Končni sklep o predlogu zakonodajnih ukrepov, strogosti in datumu začetka veljavnosti takšnih morebitnih ukrepov o mejnih vrednostih emisij bo sprejet v okviru naknadne ocene učinka za ustrezne zakonodajne predloge. Priloženi delovni dokument služb Komisije v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij za celinsko plovbo je prispevek k temu procesu.

Posebni ukrepi do leta 2016 Regulativni okvir 2014: sprejetje predloga za mejne vrednosti emisij za nove motorje (Komisija) 2015/16: pregled dodatnih mejnih vrednosti emisij za obstoječe motorje (Komisija) 2014: sprememba pravil[24], da se omogoči prevoz UZP (UN-ECE, države članice in Komisija) Priprava infrastrukture za uporabo UZP 2014: uvajanje strategije EU za alternativna goriva, vključno s sprejetjem tehničnih standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh, oskrbovanje ladij z UZP in uporaba UZP kot goriva (države članice in sektor, zlasti pristanišča, organi, pristojni za plovne poti, upravljavci postaj za oskrbovanje z gorivom, ponudniki oskrbovanja z gorivom, upravljavci ladij, klasifikacijski zavodi, rečne komisije) Finančne spodbude 2014: zagotovitev finančne podpore iz programov EU[25], nacionalnih programov ter rezervnih skladov sektorja za podporo naložbam v zmanjševanje emisij (del programa NAIADES II) (Komisija, države članice in sektor)

· Usposobljena delovna sila in kakovostna delovna mesta

Še vedno obstaja veliko ovir za dostop do poklica in priznavanje kvalifikacij delavcev v prevozu po celinskih plovnih poteh. Postopki za dokazovanje izkušenj in kvalifikaciji so obremenjujoči in/ali jih je lahko zaobiti. Pregledati je treba razdrobljeni pravni okvir, ki ureja spretnosti in kvalifikacije v sektorju. Komisija trenutno pregleduje Direktivo Sveta 96/50/ES o uskladitvi pogojev za pridobitev nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po notranjih vodnih poteh v Skupnosti, da bi posodobila in racionalizirala regulativni okvir za poklicne kvalifikacije delavcev.

Prizadevanja za revizijo direktive o voditeljih čolnov v okviru NAIADES I so se osredotočila samo na priznavanje spričeval za voditelje čolnov in niso imela znatnih gospodarskih in družbenih učinkov. Sedanji pregled je bolj obsežen in zajema številne vidike poklicnih kvalifikacij za vse člane posadke. Vzpostavitev skladnega okvira za urejanje kvalifikacij z uporabo sodobnih orodij naj bi izboljšala kakovost in zmanjšala upravno breme in stroške. Širši okvir za priznavanje poklicnih kvalifikacij, vzpostavljen z Direktivo 2005/36/ES[26], je namenjen predvsem odpiranju trgov, pri poklicih v prevozu pa je treba upoštevati tako dostop do trga kot varnostne vidike. Zato je ločena sektorska zakonodaja, podobna Direktivi 96/50/ES, najprimernejši način za reševanje tega problema. Socialni dialog je eno izmed orodij, ki lahko izboljšajo delovne pogoje in kakovost delovnih mest. Po podpisu evropskega sporazuma o nekaterih vidikih organizacije delovnega časa na področju prevoza po celinskih plovnih poteh z dne 15. februarja 2012 so evropski socialni partnerji zahtevali, da si Komisija prizadeva za izvajanje sporazuma s sklepom Sveta v skladu s členom 155(2) PDEU. Komisija trenutno ocenjuje sporazum.

Cilj novega okvira, predstavljenega v okviru NAIADES II, je znatno zmanjšati ovire za dostop in mobilnost delovne sile, ovrednotiti kvalifikacije in poklicne poti v sektorju ter ustvariti enake konkurenčne pogoje. Poleg tega je namen okvira uvajanje elektronskih instrumentov za registracijo in spremljanje časa plutja ladij in posadke ter razširitev izvajanja novega pristopa k upravljanju (določeno v poglavju 5 spodaj) tudi na delovna mesta in veščine.

Glede na to, da je težko organizirati poklicno usposabljanje za delavce v sektorju plovbe po celinskih plovnih poteh, Komisija spodbuja države članice, da uporabijo evropski socialni sklad za usposabljanje delavcev na področju plovbe po celinskih plovnih poteh, ter zlasti da si izmenjujejo najboljše prakse in kvalifikacije na področju prevoza po celinskih plovnih poteh in logistike ter spodbujajo uporabo inovativnih tehnologij in podjetniških spretnosti.

Posebni ukrepi do leta 2016 2013/2014: pregled okvira o harmonizaciji in posodobitvi strokovnih kvalifikacij v sektorju, vključno s preučitvijo morebitnih pobud o opremi za evidentiranje časa plutja ladje in posadke ter poklicnih izkušenj (Komisija) 2014: spodbujanje podjetniških spretnosti in znanj za uporabo inovativnih tehnologij v sektorju (države članice in sektor, po možnosti s finančno podporo EU) Usmeritev za 2017–2020 Dokončanje okvira za poklicne kvalifikacije z opredelitvijo tehničnih standardov

· Vključevanje celinskih plovnih poti v multimodalne logistične verige

Za vključitev tega načina prevoza v multimodalne logistične verige je treba vključiti infrastrukturo, storitve in informacijske tokove:

– vključevanje infrastrukture se izvaja v okviru prvega področja ukrepanja za infrastrukturo, opisanega zgoraj;

– vključevanje storitev v prvi vrsti zahteva proaktivnejši pristop sektorja. Opredelitev in širjenje najboljših praks sta lahko koristna. Po potrebi bi javni organi morali ohraniti ali z načrtovanjem tal zagotoviti dovolj zemljišč vzdolž rek, da se podpre logistične dejavnosti, povezane s prevozom po celinskih plovnih poteh. Mesta bi morala v svojih načrtih za trajnostno mobilnost in logističnih strategijah v celoti upoštevati tovor in odpadke prevoza po celinskih plovnih poteh.

Na področju vključevanja informacijskih tokov je Komisija začela z oceno izvajanja Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS). Storitve RIS se trenutno uporabljajo predvsem za upravljanje prometa, upravljanje infrastrukture ali za varnostne namene. Izmenjavo podatkov, ki trenutno poteka, bi lahko razširili in povezali z informacijskimi tokovi drugih vrst prevoza, pri čemer je treba upoštevati koncept e-tovornega prometa[27]. Kot je določeno v Direktivi, bo Komisija poročala Evropskemu parlamentu in Svetu, ocenila napredek v uvajanju RIS, določila nadaljnji razvoj smernic in preučila, kako olajšati dinamično prilagajanje tehničnih standardov tehničnemu napredku. Postopek se bo spremljal v okviru skupne platforme za upravljanje RIS.

Posebni ukrepi do leta 2016 2014: pregled in opredelitev prihodnjih usmeritev za RIS (Komisija) 2015: opredelitev, razširjanje in uvajanje najboljše prakse vključevanja storitev prevoza po celinskih plovnih poteh v multimodalne logistične verige (sektor, po možnosti s finančno podporo EU) Usmeritev za 2017–2020 Vključitev RIS, podatkov o opazovanju trga prevoza po celinskih plovnih poteh in orodij koridorjev TEN-T za podporo integriranega upravljanja multimodalnega prevoza

4.           Različne odgovornosti za posamezna področja izvajanja

Kakovost v sektorju je mogoče doseči le z usklajenim ukrepanjem sektorja in javnih organov na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Različne odgovornosti je mogoče opredeliti na naslednjih področjih:

· Kakovostna infrastruktura, ki je zanesljiva, dobro povezana in ki zagotavlja dober navigacijski status: odgovornosti na ravni EU in držav članic

Javni organi že vlagajo precejšnja sredstva za vzdrževanje in razvijanje prevoza po celinskih plovnih poteh. Na ravni EU se ukrepi osredotočajo na osrednje omrežje TEN-T in bodo okrepljeni z uresničevanjem multimodalnega koridorja TEN-T.

Komisija poziva države članice, da podprejo in vlagajo v projekte z veliko dodano vrednostjo EU ter še naprej razvijajo in ohranjajo dober navigacijski status po svojih prometnih omrežjih celinskih plovnih poti.

· Kakovosten ureditveni okvir, ki zagotavlja enake konkurenčne pogoje: odgovornost na ravni EU in držav članic

Več kot 75 % plovbe po celinskih plovnih poteh v EU vključuje čezmejni prevoz. Potrebna so harmonizirana pravila po vsej EU, da se v celoti izkoristijo prednosti notranjega trga. Vendar so se pravila razvijala v različnih mednarodnih telesih v daljšem časovnem obdobju. Čeprav je varnost ladjevja ostala na visoki ravni, so zapletene strukture otežile prilagajanje pravil tehničnemu napredku in ovirale inovacije. Kljub napredku, ki je bil dosežen v okviru NAIADES I, nekatera področja še vedno niso harmonizirana, zaradi česar je težje upoštevati in izvajati pravila. To nekaterim upravljavcem omogoča, da znižajo svoje osnovne stroške ter tako zaostrijo konkurenčnost cen in zmanjšajo skupno donosnost sektorja.

Komisija namerava izboljšati mednarodno sodelovanje, posodobiti in racionalizirati regulativni okvir za prevoz po celinskih plovnih poteh in olajšati njegovo izvajanje.

· Kakovost prek inovacij: vključujoč pristop k opredelitvi raziskovalnih in inovacijskih potreb ter uvajanju inovacij: odgovornost na ravni sektorja

V okviru programa NAIADES I so raziskovalni organi in ustanove opredelili raziskovalne potrebe, vendar je bilo raziskav, ki bi vodile k tržnim inovacijam, premalo. NAIADES II poziva sektor in akterje na trgu, da neposredno in proaktivno sodelujejo pri opredelitvi prednostnih nalog, načrtovanju in tržnemu uvajanju na področju raziskav, razvoja in inovacij.

· Zagotavljanje kakovosti na trgu s preglednostjo in pravično konkurenco: odgovornost na ravni sektorja

Pobude zasebnega sektorja lahko bistveno izboljšajo nemoteno delovanje trga prevoza po celinskih plovnih poteh: za usklajevanje ponudbe in povpraševanja so bile ustanovljene elektronske tržnice, ki lahko povečajo preglednost na trgu. Sinergije med malimi udeleženci se lahko izvajajo na primer s pomočjo skupne nabave, skupnih inovacijskih ukrepov ali nadaljnje konsolidacije. Sodelovanje z drugimi vrstami prevoza se lahko okrepi, da bo prevoz po celinskih plovnih poteh bolj vključen v multimodalne logistične verige. Poleg tega bi lahko bilo precej več skupne rabe in izmenjav informacij med vsemi akterji v logističnih verigah, kar bi povečalo preglednost in povezanost trga.

5.           Kakovost upravljanja

V okviru programa NAIADES II bo vzpostavljen nov pristop k upravljanju, ki bo obravnaval prekrivanje pravnih okvirov in pristojnosti v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh. Vključeval bo institucionalne in zakonodajne ukrepe ter upošteval začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki določa nova pravila o delegiranih in izvedbenih pooblastilih ter o usklajevanju stališča Unije za sprejetje aktov s pravnim učinkom v mednarodnih organih.

Pristop je podprt z upravnim dogovorom med službami Komisije in sekretariatom Centralne komisije za plovbo po Renu (CCNR), ki je bil podpisan 22. maja 2013 in zagotavlja bolj ciljno usmerjeno sodelovanje v primerjavi s splošnim upravnim sporazumom, ki velja od leta 2003. V okviru novega pristopa bodo enotna pravila postopoma nadomestila različne sklope standardov iz različnih pravnih sistemov, ki delujejo v skladu z lastnimi predpisi in postopki. Postopek se bo začel s tehničnimi zahtevami za plovila na celinskih plovnih poteh in se bo v drugi fazi razširil na nekatera druga področja, kot so poklicne kvalifikacije.

Najprej je treba prilagoditi obstoječe okvire, da bodo omogočali sprejetje enotnih standardov v zakonodajo. To je predmet zakonodajnega predloga direktive o določitvi tehničnih predpisov za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES.

Kot drugi korak upravni dogovor med službami Komisije in sekretariatom CCNR predvideva vzpostavitev tehničnih standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh pod okriljem CCNR. Posebni odbor, ki vključuje države članice EU in CCNR, bo vključeval tudi Komisijo ter bo odprt Ekonomski komisiji ZN za Evropo (UN/ECE), rečnim komisijam ter ključnim deležnikom, vključno z evropskimi socialnimi partnerji. Cilj je, da ta odbor postane referenčni evropski tehnični odbor za razvoj standardov na nekaterih področjih prevoza po celinskih plovnih poteh. Kot tak bi moral nadomestiti različne obstoječe skupine, ki sedaj obravnavajo ta področja, ter tako preprečiti podvajanje dela in neskladnosti.

Popolno enotnost standardov pravnih sistemov EU in Rena pa bo mogoče doseči, ko bo CCNR v skladu z upravnim dogovorom z dne 22. maja 2013 prilagodila Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, tako, da se bo nanašala tudi na standarde tega odbora. Druge rečne komisije in UN/ECE so vabljeni, naj se vključijo v ta pristop, da bi dosegli povsem usklajene standarde na nekaterih področjih prevoza po celinskih plovnih poteh.

Posebni ukrepi do leta 2016 2013: nov zakonodajni predlog za direktivo, ki bi nadomestila Direktivo 2006/87/ES in omogočila sprejetje enotnih standardov (del programa NAIADES II)

6.           Financiranje

Izvajanje programa NAIADES II zahteva financiranje podpornih ukrepov politike (usklajevanje, upravljanje in pripravljalni ukrepi), raziskav in inovacij, infrastrukture in okolju prijaznejšega ladjevja.

Na ravni EU bo financiranje za naložbe v infrastrukturo zagotovljeno z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE), za raziskave, razvoj in inovacije s programom Obzorje 2020, za podporne ukrepe politike v okviru programa NAIADES II in uvajanje inovacij, med drugim za okolju prijaznejše ladjevje, pa s programoma IPE in Obzorje 2020. Države članice bi morale v svoje celostne strategije in projekte teritorialnih naložb vključiti celinske plovne poti ter predvideti podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada. Po potrebi se bo spodbujala uporaba inovativnih finančnih instrumentov, zlasti za prehod na uporabo utekočinjenega zemeljskega plina.

Ko bosta sprejeta programa IPE in Obzorje 2020 ter dosežen dodaten napredek pri načrtovanju teh instrumentov, bo pripravljen delovni dokument služb Komisije o financiranju NAIADES.

7.           Zaključek

NAIADES II pospešuje prizadevanja sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh z usmeritvijo na področja z najvišjo dodano vrednostjo za krepitev prispevka plovbe po celinskih plovnih poteh k prometni politiki EU. Z jasnim razlikovanjem odgovornosti na ravni EU in na mednarodni ravni ter na državni oz. regionalni in sektorski ravni je mogoče izboljšati skupno upravljanje. Leta 2017 bo Komisija poročala o doseženem napredku in določila posebne ukrepe za nadaljnje izvajanje programa NAIADES II do leta 2020. Priprave za NAIADES II že potekajo, vzpostavljajo pa se tudi finančni instrumenti EU za podporo NAIADES II. Prizadevanja za kakovosten prevoz po celinskih plovnih poteh v Evropi so se začela.

[1]               COM/2011/0144 final.

[2]               Sporočilo Komisije o pospeševanju prevoza po celinskih plovnih poteh „NAIADES“ - Celostni evropski akcijski program za prevoz po celinskih plovnih poteh, COM(2006) 6 final.

[3]               Odločba št. 1692/96/ES.

[4]               Uredba (ES) št. 1692/2006

[5]               Odločba št. 1720/2006/ES.

[6]               Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006

[7]               Odločba št. 1982/2006/ES.

[8]               Harmonizacija zahtev o številu članov posadke, intermodalni dokumentaciji, odgovornosti in nakladalnih enotah.

[9]               Delovni dokument služb Komisije „Towards "NAIADES II”. Promoting, greening and integrating inland waterway transport in the single EU transport area, SWD (2012) 168 final.

[10]             Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem prevozu nevarnega blaga, ki se sklicuje na Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh.

[11]             http://ec.europa.eu/transport/modes/inland/studies/doc/2013-06-03-contribution-to-impact-assessment-of-measures-for-reducing-emissions-of-inland-navigation.pdf.

[12]             Centralna komisija za plovbo po Renu, Komisija za Donavo, Mednarodna Komisija za savski rečni bazen in Komisija za Mozelo.

[13]             COM/2011/0650 final.

[14]             Severno morje — Baltik, Sredozemsko morje, Orient/Vzh.– Sred., Ren – Alpe, Severno morje — Sredozemsko morje in Ren – koridorji Donave.

[15]             Imenovanih s strani Komisije v skladu z uredbo TEN-T.

[16]             Povprečna starost plovila po Renu in plovila za tekoči razsuti tovor je na primer 50 oziroma 35 let (vir http://ec.europa.eu/transport/modes/inland/studies/doc/2013-06-03-contribution-to-impact-assessment-of-measures-for-reducing-emissions-of-inland-navigation.pdf).

[17]             http://ec.europa.eu/transport/themes/sustainable/studies/sustainable.en.htm.

[18]             COM(2013) 295 final.

[19]             COM(2013) 296 final.

[20]             UL L 59, 27.2.1998, str. 1-86.

[21]             UL L 389, 30.12.2006, str. 1-260.

[22]             COM(2013) 17 final.

[23]             Uredba Sveta (ES) št. 718/1999

[24]             Ustanovljenih z evropskim sporazumom o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN).

[25]             Instrument za povezovanje Evrope (COM/2011/0665 final.) in program Obzorje 2020 (COM(2011) 809 final).

[26]             UL L 255, 30.9.2005, str. 22-142.

[27]             Ukrep 7 bele knjige o prometni politiki EU.