16.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/1

Oddelek 1 -

1.

2.

3.

3.1.

3.1.1.

3.1.2.

3.1.3.

3.2.

3.2.1.

3.2.2.

3.2.3.

3.3.

3.3.1.

3.3.2.

3.3.3.

3.3.4.

4.

4.1.

4.2.

4.3.

Oddelek 2 -

1.

2.

3.

3.1.

3.2.

Oddelek 3 -

(1)

„klimatska naprava“ pomeni napravo, ki je sposobna hladiti ali ogrevati zrak v zaprtih prostorih ali oboje z uporabo cikla s kompresijo pare, ki ga poganja en ali več električnih kompresorjev, vključno s klimatskimi napravami, ki omogočajo dodatne funkcije, kot so zmanjševanje vlažnosti zraka, čiščenje zraka, prezračevanje ali dodatno ogrevanje zraka z električno upornostjo, ter napravami, ki lahko uporabljajo vodo (bodisi kondenzacijsko vodo, ki nastane na strani uparjalnika, ali vodo, dodano od zunaj) za izparevanje na kondenzatorju, pod pogojem, da lahko naprava deluje tudi le z uporabo zraka brez uporabe dodatne vode;

(2)

„dvokanalna klimatska naprava“ pomeni „klimatsko napravo“, pri kateri se vsesani zrak kondenzatorja (ali uparjalnika) iz zunanjega okolja med hlajenjem ali ogrevanjem dovaja v enoto skozi prvi kanal, v zunanje okolje pa se odvaja skozi drugi kanal, in ki je v celoti nameščena blizu stene v prostoru, ki ga je treba klimatizirati;

(3)

„enokanalna klimatska naprava“ pomeni „klimatsko napravo“, pri kateri se vsesani zrak kondenzatorja (ali uparjalnika) med hlajenjem ali ogrevanjem dovaja iz prostora, v katerem je nameščena enota, odvaja pa se ven iz tega prostora;

(4)

„izmenična klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo, ki ima funkcijo hlajenja in ogrevanja;

(5)

„standardni nazivni pogoji“ pomenijo kombinacijo notranjih (Tin) in zunanjih temperatur (Tj), ki opisujejo delovne pogoje z določitvijo nazivne zmogljivosti, ravni zvočne moči, nazivne stopnje pretoka zraka, nazivnega razmerja energetske učinkovitosti (EERrated) in/ali nazivnega koeficienta učinkovitosti (COPrated ), kot je določeno v tabeli 4;

(6)

„nazivna zmogljivost“ (Prated ) pomeni zmogljivost za hlajenje ali ogrevanje cikla s kompresijo pare enote pri standardnih nazivnih pogojih;

(7)

„notranja temperatura“ (Tin) pomeni notranjo temperaturo zraka pri suhem termometru [°C] (pri čemer relativno vlažnost kaže ustrezna temperatura mokrega termometra);

(8)

„zunanja temperatura“ (Tj) pomeni zunanjo temperaturo zraka pri suhem termometru [°C] (pri čemer relativno vlažnost kaže ustrezna temperatura mokrega termometra);

(9)

„nazivno razmerje energetske učinkovitosti“ (EER rated ) pomeni prijavljeno zmogljivost za hlajenje [kW], deljeno z nazivnim dovodom energije za hlajenje [kW] enote, ko opravlja funkcijo hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih;

(10)

„nazivni koeficient učinkovitosti“ (COP rated ) pomeni prijavljeno zmogljivost za ogrevanje [kW], deljeno z nazivnim dovodom energije za ogrevanje [kW] enote, ko opravlja funkcijo ogrevanja pri standardnih nazivnih pogojih;

(11)

„potencial globalnega segrevanja“ (GWP) pomeni, v kolikšni meri 1 kg hladilnega sredstva, ki se uporabi v ciklu s kompresijo pare, po ocenah prispeva h globalnemu segrevanju, izraženem v kg ekvivalenta CO2 v 100 letih.

Upoštevale se bodo tiste vrednosti GWP, ki so določene v delu 2 Priloge 1 k Uredbi (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta  (2).

Za fluorirana hladilna sredstva veljajo vrednosti GWP, objavljene v tretjem ocenjevalnem poročilu (TAR), ki ga je sprejel Medvladni forum za podnebne spremembe (vrednosti GWP IPCC iz leta 2001 za stoletno obdobje)  (3).

Za nefluorirane pline veljajo vrednosti GWP, ki so objavljene v prvi oceni IPCC za stoletno obdobje  (4).

(12)

„stanje izključenosti“ je stanje, ko je klimatska naprava povezana z električnim omrežjem in ne izvaja nobene funkcije. Kot stanje izključenosti se štejejo tudi pogoji, ki zagotavljajo le prikaz stanja izključenosti, ter pogoji, ki zagotavljajo le funkcije, namenjene zagotovitvi elektromagnetne združljivosti v skladu z Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(13)

„stanje pripravljenosti“ je stanje, v katerem je oprema (klimatska naprava) priključena na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa skupaj s prikazom aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikazom informacij ali statusa;

(14)

„funkcija ponovnega vklopa“ je funkcija za aktiviranje drugih načinov, vključno z aktivnim načinom, na daljinski vklop, ki vključuje daljinsko upravljanje, vgrajeni senzor ali uro, ki zagotavlja dodatne funkcije, vključno z glavno funkcijo;

(15)

„prikaz informacij ali statusa“ je neprekinjeno delujoča funkcija, ki zagotavlja informacije ali prikazovanje stanja opreme na zaslonu, vključno s prikazovalniki časa;

(16)

„raven zvočne moči“ pomeni notranjo in/ali zunanjo raven zvočne moči po lestvici A [dB(A)], izmerjeno pri standardnih nazivnih pogojih za hlajenje (ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja);

(17)

„pogoji referenčne zasnove“ pomenijo kombinacijo zahtev glede temperature referenčne zasnove, najvišje bivalentne temperature in najvišje mejne delovne temperature, kot je določeno v tabeli 5;

(18)

„temperatura referenčne zasnove“ pomeni zunanjo temperaturo [°C] bodisi za hlajenje (Tdesignc) ali ogrevanje (Tdesignh), kot je določeno v tabeli 3, pri kateri je razmerje delne obremenitve enako 1 in ki se razlikuje glede na prijavljeno sezono hlajenja ali ogrevanja. Glejte tudi razlago koncepta v Prilogi A;

(19)

„razmerje delne obremenitve“ (pl(Tj)) pomeni zunanjo temperaturo minus 16 °C, deljeno s temperaturo referenčne zasnove minus 16 °C, bodisi za hlajenje ali ogrevanje;

(20)

„sezona“ pomeni enega od štirih nizov pogojev v okolju (na voljo za štiri sezone: eno sezono hlajenja, tri sezone ogrevanja: povprečna / hladnejša / toplejša), ki glede na bin opisujejo kombinacijo med zunanjimi temperaturami in številom ur pojava teh temperatur na sezono, v kateri enota ustreza svojemu namenu;

(21)

„bin“ (z indeksom j) pomeni kombinacijo zunanje temperature (Tj) in binskih ur (hj), kot je določeno v tabeli 7;

(22)

„binske ure“ so ure na sezono (hj), v kateri se zunanja temperatura pojavi za vsak bin, kot je določeno v tabeli 7;

(23)

„razmerje sezonske energetske učinkovitosti“ (SEER) je splošno razmerje energetske učinkovitosti enote za celotno sezono hlajenja, ki se izračuna tako, da se referenčna letna potreba po hlajenju deli z letno porabo električne energije za hlajenje;

(24)

„referenčna letna potreba po hlajenju“ (QC ) pomeni referenčno potrebo po hlajenju [kWh/a], ki se uporablja kot podlaga za izračun SEER, izračuna pa se tako, da se nazivna obremenitev za hlajenje (Pdesignc) pomnoži z ekvivalentom ur hlajenja v načinu aktivnega delovanja (HCE );

(25)

„ekvivalent ur hlajenja v načinu aktivnega delovanja“ (HCE ) pomeni predvideno število ur na leto [h/a], ko mora enota zagotavljati nazivno obremenitev za hlajenje (Pdesignc), da bi izpolnila referenčno letno potrebo po hlajenju, kot je določeno v tabeli 8;

(26)

„letna poraba električne energije za hlajenje“ (QCE ) pomeni porabo električne energije [kWh/a], ki je potrebna za izpolnitev referenčne letne potrebe po hlajenju in se izračuna tako, da se referenčna letna potreba po hlajenju deli z razmerjem sezonske energetske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SEERon) in porabo električne energije enote v stanju termostat izključen, stanju pripravljenosti, stanju izključenosti in stanju delovanja grelca ohišja med sezono hlajenja;

(27)

„razmerje sezonske energetske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SEERon) pomeni povprečno razmerje energetske učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za funkcijo hlajenja, sestavljeno iz delne obremenitve in razmerja energetske učinkovitosti glede na bin (EERbin(Tj)) ter ponderirano z binskimi urami v stanju zadevnega bina;

(28)

„delna obremenitev“ pomeni obremenitev zaradi hlajenja (Pc(Tj)) ali ogrevanja (Ph(Tj)) [kW] pri določeni zunanji temperaturi Tj, ki se izračuna tako, da se nazivna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve;

(29)

„razmerje energetske učinkovitosti glede na bin“ (EERbin(Tj)) pomeni razmerje energetske učinkovitosti glede na posamezen bin j z zunanjo temperaturo Tj v sezoni, izpeljano iz delne obremenitve, prijavljene zmogljivosti in prijavljenega razmerja energetske učinkovitosti (EERd(Tj)) glede na posamezne bine (j), za druge bine pa se izračuna z interpolacijo/ekstrapolacijo in po potrebi popravi s koeficientom degradacije;

(30)

„sezonski koeficient učinkovitosti“ (SCOP) je splošni koeficient učinkovitosti enote za celotno sezono ogrevanja (vrednost SCOP se nanaša na določeno sezono ogrevanja), izračuna pa se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli z letno porabo električne energije za ogrevanje;

(31)

„referenčna letna potreba po ogrevanju“ (QH ) pomeni referenčno potrebo po ogrevanju [kWh/a], ki se nanaša na določeno sezono ogrevanja in se uporablja kot osnova za izračun SCOP, izračuna pa se tako, da se nazivna obremenitev za ogrevanje (Pdesignh) pomnoži s sezonskim ekvivalentom ur za ogrevanje v načinu aktivnega delovanja (HHE);

(32)

„ekvivalent ur ogrevanja v načinu aktivnega delovanja“ (HHE ) pomeni predvideno število ur na leto [h/a], ko mora enota zagotavljati nazivno obremenitev za ogrevanje (Pdesignh), da bi izpolnila referenčno letno potrebo po ogrevanju, kot je določeno v tabeli 8;

(33)

„letna poraba električne energije za ogrevanje“ (QHE ) pomeni porabo električne energije [kWh/a], ki je potrebna za izpolnitev določene referenčne letne potrebe po ogrevanju in se nanaša na določeno sezono ogrevanja; izračuna se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli s sezonskim koeficientom učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SCOPon) in porabo električne energije enote v stanju termostat izključen, stanju pripravljenosti, stanju izključenosti in stanju delovanja grelca ohišja med sezono ogrevanja;

(34)

„sezonski koeficient učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SCOPon) pomeni povprečni koeficient učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za določeno sezono ogrevanja, ki je sestavljen iz delne obremenitve, rezervne zmogljivosti električnega ogrevanja (če je potrebno) in koeficientov učinkovitosti glede na bin (COPbin(Tj), ponderiran pa je z binskimi urami v stanju zadevnega bina;

(35)

„rezervna zmogljivost električnega ogrevanja“ (elbu(Tj)) je zmogljivost ogrevanja [kW] dejanskega ali predvidenega rezervnega električnega grelca s koeficientom COP, enakim 1, ki dopolnjuje prijavljeno zmogljivost za ogrevanje (Pdh(Tj)), da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje (Ph(Tj)), če je vrednost Pdh(Tj) manjša od Ph(Tj) za zunanjo temperaturo (Tj);

(36)

„koeficient učinkovitosti glede na bin“ (COPbin(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti glede na posamezen bin j z zunanjo temperaturo Tj v sezoni, izpeljan iz delne obremenitve, prijavljene zmogljivosti in prijavljenega koeficienta učinkovitosti (COPd(Tj)) za določene bine (j), za druge bine pa se izračuna z interpolacijo/ekstrapolacijo ter po potrebi popravi s koeficientom degradacije;

(37)

„prijavljena zmogljivost“ [kW] je zmogljivost cikla s kompresijo pare enote za hlajenje (Pdc(Tj)) ali ogrevanje (Pdh(Tj)), ki se nanaša na zunanjo temperaturo Tj in notranjo temperaturo (Tin), ki jo je prijavil proizvajalec;

(38)

„upravljanje zmogljivosti“ pomeni sposobnost enote, da spremeni svojo zmogljivost s spremembo volumetrične stopnje pretoka. Enote morajo biti označene kot „stalne“, če enota ne more spreminjati svoje volumetrične stopnje pretoka, „postopne“, če je volumetrična stopnja pretoka spremenjena ali se razlikuje v nizu ne več kot dveh korakov, ali „spremenljive“, če je volumetrična stopnja pretoka spremenjena ali se razlikuje v nizu treh ali več korakov;

(39)

„funkcija“ pomeni navedbo, ali je enota namenjena za hlajenje zraka v zaprtih prostorih, ogrevanje zraka v zaprtih prostorih ali oboje;

(40)

„nazivna obremenitev“ pomeni prijavljeno obremenitev zaradi hlajenja (Pdesignc) in/ali ogrevanja (Pdesignh) [kW] pri temperaturi referenčne zasnove, pri čemer velja:

(41)

„prijavljeno razmerje energetske učinkovitosti“ (EERd(Tj)) pomeni razmerje energetske učinkovitosti pri omejenem številu določenih binov (j) z zunanjo temperaturo (Tj), ki ga je prijavil proizvajalec;

(42)

„prijavljen koeficient učinkovitosti“ (COPd(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti pri omejenem številu določenih binov (j) z zunanjo temperaturo (Tj), ki ga je prijavil proizvajalec;

(43)

bivalentna temperatura (Tbiv) pomeni zunanjo temperaturo (Tj) [°C], ki jo je prijavil proizvajalec za ogrevanje, pri kateri je prijavljena zmogljivost enaka delni obremenitvi, pri čemer mora biti prijavljena zmogljivost pod to temperaturo dopolnjena z rezervno zmogljivostjo električnega ogrevanja, da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje;

(44)

„mejna delovna temperatura“ (Tol) pomeni zunanjo temperaturo [°C], ki jo je prijavil proizvajalec za ogrevanje, pod katero klimatska naprava ne bo mogla zagotoviti zmogljivosti za ogrevanje. Pod to temperaturo je prijavljena zmogljivost enaka nič;

(45)

„zmogljivost intervala cikla“ [kW] je (časovno tehtano) povprečje prijavljene zmogljivosti v preskusnem intervalu cikla hlajenja (Pcycc) ali ogrevanja (Pcych);

(46)

„učinkovitost intervala cikla hlajenja“ (EERcyc) je povprečno razmerje energetske učinkovitosti v preskusnem intervalu cikla (preklapljanje kompresorja na vklop in izklop), ki se izračuna tako, da se skupna zmogljivost za hlajenje v intervalu [kWh] deli s skupnim dovodom električne energije v istem intervalu [kWh];

(47)

„učinkovitost intervala cikla ogrevanja“ (COPcyc) je povprečni koeficient učinkovitosti v preskusnem intervalu cikla (preklapljanje kompresorja na vklop in izklop), ki se izračuna tako, da se skupna zmogljivost za ogrevanje v intervalu [kWh] deli s skupnim dovodom električne energije v istem intervalu [kWh];

(48)

„koeficient degradacije“ je merilo izgube učinkovitosti zaradi cikla (preklapljanje kompresorja na vklop/izklop v načinu aktivnega delovanja), ki je določeno za hlajenje (Cdc) ali ogrevanje (Cdh) ali izbrano kot privzeta vrednost 0,25;

(49)

„način aktivnega delovanja“ pomeni način, ki ustreza uram obremenitve stavbe zaradi hlajenja ali ogrevanja ter pri katerem je aktivirana funkcija hlajenja ali ogrevanja enote. To stanje lahko vključuje cikel vklapljanja/izklapljanja enote, da se doseže ali ohrani zahtevana temperatura zraka v zaprtem prostoru;

(50)

„stanje izključenosti termostata“ pomeni način, ki ustreza uram brez obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja, pri čemer je funkcija hlajenja ali ogrevanja enote vklopljena, vendar enota ne deluje, ker ni obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja. To stanje se zato nanaša na zunanje temperature in ne na notranje obremenitve. Cikel vklapljanja/izklapljanja v načinu aktivnega delovanja se ne šteje za stanje izključenosti termostata;

(51)

„način delovanja grelca ohišja“ pomeni stanje, v katerem enota aktivira napravo za ogrevanje, da bi preprečila prehajanje hladilnega sredstva v kompresor in tako omejila koncentracijo hladilnega sredstva v olju pri zagonu kompresorja;

(52)

„poraba energije v stanju izključenosti termostata“ (PTO ) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju izključenosti termostata;

(53)

„poraba energije v stanju pripravljenosti“ (PSB ) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju pripravljenosti;

(54)

„poraba energije v stanju izključenosti“ (POFF ) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju izključenosti;

(55)

„poraba energije v načinu delovanja grelca ohišja“ (PCK ) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju delovanja grelca ohišja;

(56)

„ure delovanja v stanju izključenosti termostata“ (HTO ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti termostata, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

(57)

„ure delovanja v stanju pripravljenosti“ (HSB ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju pripravljenosti, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

(58)

„ure delovanja v stanju izključenosti“ (HOFF ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

(59)

„ure delovanja v načinu grelca ohišja“ (HCK ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju delovanja grelca ohišja, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

(60)

„nazivna stopnja pretoka zraka“ pomeni stopnjo pretoka zraka [m3/h], izmerjeno pri odprtini za zrak notranjih in/ali zunanjih enot (če obstajajo) klimatskih naprav pri standardnih nazivnih pogojih za hlajenje (ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja);

(61)

„nazivni dovod energije za hlajenje“ (PEER ) pomeni dovod električne energije [kW] enote, ko opravlja funkcijo hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih;

(62)

„nazivni dovod energije za ogrevanje“ (PCOP ) pomeni dovod električne energije [kW] enote, ko opravlja funkcijo ogrevanja pri standardnih nazivnih pogojih;

(63)

„poraba električne energije enojnih / dvojnih kanalov“ (QSD oziroma QDD ) pomeni porabo električne energije eno- ali dvokanalnih klimatskih naprav v načinu hlajenja in/ali ogrevanja (kateri koli se uporablja) [enojni kanal v kWh/60 min., dvojni kanal v kWh/60 min.];

(64)

„razmerje zmogljivosti“ pomeni razmerje med skupno prijavljeno zmogljivostjo za hlajenje ali ogrevanje vseh delujočih notranjih enot in prijavljeno zmogljivostjo za hlajenje ali ogrevanje zunanjih enot pri standardnih nazivnih pogojih;

(65)

„toleranca“ pomeni dovoljeno odstopanje prijavljene zmogljivosti pri zunanji temperaturi Tj od delne obremenitve, ugotovljene pri enaki zunanji temperaturi Tj, ki se uporablja pri izračunu enot s postopno in spremenljivo zmogljivostjo.

Pdesignc je nazivna obremenitev za hlajenje [kW], ki je enaka prijavljeni zmogljivosti za hlajenje Pdc(Tj) pri zunanji temperaturi Tj = Tdesignc;

HCE je ekvivalent ur za hlajenje [h] v načinu aktivnega delovanja, kot je določeno v tabeli 8;

QCE je letna poraba električne energije za hlajenje [kWh/a], izračunana kot:

Tj je temperatura za bin, dodeljena binu z indeksom j iz tabele 7;

j je indeks bina;

n je število binov;

hj je število ur, dodeljeno binu z indeksom j iz tabele 7;

Pc(Tj) je delna obremenitev za hlajenje pri binski temperaturi Tj in je izračunana kot:

Pdesignc je opredeljen prej;

pl(Tj) je razmerje delne obremenitve, izračunano (ob upoštevanju, da je: pl(Tj) = 1,00 pri Tj = Tdesignc) kot:

Tdesignc je temperatura referenčne zasnove za sezono hlajenja v °C iz tabele 5;

EERbin(Tj) je razmerje energetske učinkovitosti glede na bin, ki velja za bin j, izračunano v skladu z enačbami v nadaljevanju za enote s stalno, postopno ali spremenljivo zmogljivostjo, pri čemer:

EERd(Tj) je prijavljeno razmerje energetske učinkovitosti pri določeni zunanji temperaturi Tj, ki ga je prijavil proizvajalec v tabeli 1;

Pc(Tj) je delna obremenitev pri binski temperaturi Tj = 30, 25, 20 °C, kot je opredeljena v enačbi 5;

Pdc(Tj) je prijavljena zmogljivost za hlajenje pri določeni zunanji temperaturi Tj, ki jo je prijavil proizvajalec v tabeli 1;

Cdc je faktor degradacije za hlajenje, ki je enak privzeti vrednosti 0,25 ali enak Cdh (za ogrevanje) ali opredeljen s preskusi in izračunan za Tj = 20 °C kot:

EERcyc je povprečno razmerje energetske učinkovitosti v preskusnem intervalu cikla (v načinu aktivnega delovanja + stanju izključenosti), izračunano kot skupna zmogljivost za hlajenje v intervalu [kWh], deljena s skupnim dovodom električne energije v istem intervalu [kWh];

Pcycc je (časovno tehtano) povprečje izhodne moči zmogljivosti za hlajenje [kW] v preskusnem intervalu cikla (v načinu aktivnega delovanja + stanju izključenosti);

—

za bine j pri zunanjih temperaturah med Tj < 35 °C in Tj > 20 °C, ki ne ustrezajo Tj = 30 °C ali 25 °C, se EERbin(Tj) izračuna z uporabo linearne interpolacije od najbližjih dveh sidrnih točk;

—

za bine j pri zunanji temperaturi Tj, višji od 35 °C, so vrednosti EERbin(Tj) enake vrednostim za EERbin(Tj = 35 °C);

—

za bine j pri zunanji temperaturi Tj, nižji od 20 °C, so vrednosti EERbin(Tj) enake vrednostim za EERbin(Tj = 20 °C).

EERd(Tj)hi in EERd(Tj)lo sta vrednosti prijavljene učinkovitosti iz tabele 1;

Pdc(Tj)hi in Pdc(Tj)lo sta vrednosti prijavljene zmogljivosti iz tabele 1;

Pc(Tj) je delna obremenitev za bin j, pri čemer je Tj 20, 25, 30 in 35 °C;

Cdc je faktor degradacije za hlajenje, ki je enak privzeti vrednosti 0,25 ali enak Cdh (za ogrevanje) ali določen s preskusi in izračunan za Tj = 35 °C kot:

EERcyc in Pcycc sta enaka prej opredeljenima;

vrednosti EERbin(Tj) za bine j pri zunanjih temperaturah Tj, razen za Tj = 35, 30, 25 in 20 °C, so izračunane v skladu z enakimi pravili, ki veljajo za enote s stalno zmogljivostjo.

toleranca, Pdc(Tj), Pdesignc, pl(Tj), EERbin(Tj) in EERd(Tj) enaki prej opredeljenim,

drugače pa upoštevajte postopek izračuna za enote s postopno zmogljivostjo.

Pdesignh je nazivna obremenitev za ogrevanje [kW], ki je izračunana iz prijavljene bivalentne točke Tbiv (Tbiv zagotavlja pl(Tj) za Tj = Tbiv) in prijavljene zmogljivosti Pdh(Tj) pri Tj = Tbiv. Tako Pdesignh, kot je naveden v tabeli 1, pomeni toplotno obremenitev pri pogoju delovanja Tj = Tdesignh, pri čemer je pl(Tj) = 1,00;

HHE je ekvivalent ur za ogrevanje [h] v načinu aktivnega delovanja, kot je določeno v tabeli 8;

QHE je sezonska poraba električne energije za ogrevanje [kWh/a], izračunana kot:

QH je enak, kot zgoraj;

HTO , HCK , HOFF , HSB pomenijo število ur delovanja v sezoni (h/a) za ogrevanje v stanju izključenosti termostata, delovanja grelca ohišja, stanju izključenosti in pripravljenosti, ki je navedeno v tabeli 8;

PTO , PCK , POFF , PSB je dovod električne energije [kW] v stanju izključenosti termostata, delovanja grelca ohišja, stanju izključenosti in pripravljenosti;

SCOPon je povprečni sezonski koeficient učinkovitosti, ki je sestavljen iz koeficientov učinkovitosti glede na bin in ponderiran s sezonskimi urami v stanju zadevnega bina ter vključuje rezervno porabo električne energije za bine, pri katerih je Pdh(Tj) < Ph(Tj):

Tj, j, n, in hj so enaki prej opredeljenim;

Ph(Tj) je obremenitev za ogrevanje pri binu j, izračunana kot:

Tdesignh je temperatura referenčne zasnove za sezono ogrevanja v °C iz tabele 5, ki je opredeljena z določeno sezono ogrevanja;

elbu(Tj) je zmogljivost rezervnega grelca [kW] za bin j, ki je potrebna za izpolnitev delne obremenitve za ogrevanje, če prijavljena zmogljivost ne zadošča, in je izračunana kot:

Pdh(Tj) je prijavljena zmogljivost za ogrevanje, ki velja za bin j in se izračuna z uporabo prijavljenih vrednosti Pdh(Tj) na točkah preskusa Tj = – 15, – 7, 2, 7, 12 °C in/ali Tbiv, njihova razpoložljivost pa je odvisna od določitve sezone ogrevanja (zahtevane prijavljene točke za sezono ogrevanja so na voljo v tabeli 6). Pdh(Tj) za druge bine, ki niso določeni, se izračuna z linearno interpolacijo prijavljenih zmogljivosti Pdh(Tj) pri najbližjih zunanjih temperaturah.

Izjema od tega pravila je možna le, če povprečna ogrevalna sezona in hladnejša ogrevalna sezona nista prijavljeni sezoni (kar pomeni, da COP(– 15) ni na voljo), pri čemer se lahko vrednosti COPbin(Tj) za zunanje temperature – 8, – 9 in –10 °C linearno ekstrapolirajo iz COPd(Tj) za sidrne točke pri –7 °C in 7 °C za enote s stalno zmogljivostjo. Za enote s spremenljivo zmogljivostjo se te vrednosti ekstrapolirajo iz COPd(– 7) in COPd(Tbiv). Če je Tbiv = – 7 °C, se lahko predpostavlja, da so COP(– 8), COP(– 9) in COP(– 10) enaki COP(– 7);

Če je prijavljena sezona ogrevanja„hladnejša“ in je najnižji Pdh pri – 15 °C, zmogljivosti za Pdh pri Tj < – 15 °C temeljijo na ekstrapolacijah iz vrednosti pri temperaturah Tj = – 15 °C in – 7 °C.

COPbin(Tj) je koeficient učinkovitosti glede na bin, ki velja za bin j, izračunan v skladu z enačbami v nadaljevanju za stalno, postopno ali spremenljivo zmogljivost, pri čemer:

COPd(Tj) je koeficient učinkovitosti pri določeni zunanji temperaturi Tj, ki ga je prijavil proizvajalec v tabeli 1;

Pdh(Tj) je zmogljivost za ogrevanje pri določeni zunanji temperaturi Tj, ki jo je prijavil proizvajalec v tabeli 1;

Ph(Tj) delna obremenitev v kW pri določeni zunanji temperaturi Tj, ki je opredeljena v enačbi 5;

Cdh je faktor degradacije za ogrevanje, ki je enak privzeti vrednost 0,25 ali enak Cdc (za hlajenje) ali določen s preskusi in izračunan za Tj = 12 °C kot:

COPcyc je povprečni koeficient učinkovitosti v preskusnem intervalu cikla (v načinu aktivnega delovanja + stanju izključenosti), ki se izračuna kot skupna zmogljivost za ogrevanje v intervalu [kWh], deljena s skupnim dovodom električne energije v istem intervalu [kWh];

Pcych je (časovno tehtano) povprečje izhodne moči zmogljivosti za ogrevanje [kW] v preskusnem intervalu cikla (v načinu aktivnega delovanja + stanju izključenosti);

Vrednosti za COPbin(Tj) pri drugih binih se izračunajo tako:

COPd(Tj) hi in COPd(Tj)lo so prijavljene vrednosti koeficienta učinkovitosti v tabeli 1;

Pdh(Tj) hi in Pdh(Tj)lo so prijavljene vrednosti v tabeli 1;

Ph(Tj) je toplotna obremenitev za bin j pri čemer je Tj 7, 2, – 7, – 15 °C (glejte opombi pod črto 6 in 7);

Cdhlo je faktor degradacije za ogrevanje, ki je enak privzeti vrednosti 0,25 ali enak Cdc (za hlajenje) ali določen s preskusi in izračunan za Tj = 12 °C kot:

COPcyc in Pcych sta enaka prej opredeljenima;

vrednosti COPbin(Tj) za bine j pri zunanjih temperaturah Tj, razen za temperature Tj = 7, 2, – 7, – 15 °C (glejte opombi pod črto 6, 7), so izračunane v skladu z enakimi pravili, kot veljajo za enote s stalno zmogljivostjo.

toleranca, Pdh(Tj), Pdesignh, pl(Tj), COPbin(Tj) in COPd(Tj) enaki prej opredeljenim;

drugače pa upoštevajte postopek izračuna za enote s postopno zmogljivostjo.

Pdc(Tj) je prijavljena zmogljivost za hlajenje v kW pri standardnih nazivnih pogojih, kakor je zahtevano v tabeli 4;

PEER je skupni dovod električne energije v napravo v kW, pri standardnih nazivnih pogojih, kot je zahtevano v tabeli 4.

Pdh(Tj) je prijavljena zmogljivost za ogrevanje v kW (samo za cikel s kompresijo pare) pri standardnih nazivnih pogojih, določenih v tabeli 4;

PCOP je skupni dovod električne energije v napravo v kW pri = standardnih nazivnih pogojih, določenih v tabeli 4.

HCE, HHE, HTO, HSB, HOFF, HCK pomenijo število ur delovanja (h) za hlajenje oziroma ogrevanje v načinu aktivnega delovanja, v stanju izključenosti termostata, stanju pripravljenosti, stanju izključenosti in načinu delovanja grelca ohišja, kot je navedeno v tabeli 8;

PEER, PCOP, PTO, PSB, POFF, PCK so vrednosti povprečne porabe električne energije za nazivni dovod energije za hlajenje (PEER ) oziroma ogrevanje (PCOP ) v stanju izključenosti termostata, stanju pripravljenosti, stanju izključenosti in načinu delovanja grelca ohišja, ki jih je prijavil proizvajalec.

(1)

„Komfortni ventilator“ pomeni napravo, ki je bila prvotno namenjena ustvarjanju gibanja zraka okrog dela ali na delu človekovega telesa za osebno udobje hlajenja, vključno s komfortnimi ventilatorji, ki omogočajo dodatne funkcije, npr. osvetlitev;

(2)

„dovod energije ventilatorja“ (PF) pomeni dovod električne energije „komfortnega ventilatorja“ v vatih, ki deluje pri določeni najvišji stopnji pretoka ventilatorja z aktivnim oscilacijskim mehanizmom (če/kadar je ustrezno);

(3)

„servisna vrednost“ (SV) [(m3/min.)/W] pri komfortnih ventilatorjih pomeni razmerje med najvišjo stopnjo pretoka ventilatorja [m3/min.] in dovodom energije ventilatorja [W];

(4)

„najvišja stopnja pretoka ventilatorja“ (F) pomeni stopnjo pretoka zraka komfortnega ventilatorja pri najvišji nastavitvi [m3/min.], izmerjeno pri izhodu ventilatorja z izklopljenim oscilacijskim mehanizmom (če obstaja);

(5)

„oscilacijski mehanizem“ pomeni sposobnost komfortnega ventilatorja, da med delovanjem samodejno spreminja smer pretoka zraka;

(6)

„poraba električne energije ventilatorja“ (Q) [kWh/a] pomeni električno energijo, ki jo letno porabi komfortni ventilator;

(7)

„raven zvočne moči ventilatorja“ pomeni stopnjo zvočne moči komfortnega ventilatorja na lestvici A pri najvišji stopnji pretoka ventilatorja, izmerjeni pri izhodu;

(8)

„ure aktivnega delovanja ventilatorja“ (HCE ) pomenijo, koliko ur [h/a] naj bi komfortni ventilator zagotavljal najvišjo stopnjo pretoka ventilatorja, kot je opisano v tabeli 10 v delu 2.

F je najvišja stopnja pretoka ventilatorja [m3/min.];

PF je dovod energije ventilatorja [W].

HCE , HSB pomenita število ur delovanja v načinu aktivnega delovanja oziroma stanju pripravljenosti iz tabele 10 [v h/a];

PF je nazivni dovod energije ventilatorja [kW];

PSB je poraba energije v stanju pripravljenosti [kW].

—

ustrezne diagrame in tabele z vzorčenimi vrednostmi temperatur, vrednostmi relativne vlažnosti, delnimi obremenitvami, stopnjami pretoka, električno napetostjo/ frekvenco/ harmoničnim popačenjem v preskusnih obdobjih za vse ustrezne preskusne točke;

—

opis preskusnih metod, laboratorijskega prostora in pogojev v okolju, postavitve opreme za fizično preskušanje z navedbo položaja naprav za zajemanje podatkov (npr. senzorji) in opreme za obdelavo podatkov ter delovnega območja in točnosti merjenja;

—

nastavitve enote, ki se preskuša, opis funkcije samodejnega preklapljanja nastavitev (npr. med stanjem izključenosti in stanjem pripravljenosti);

—

opis upoštevanega zaporedja preskusov, na primer za doseganje ravnovesja, če je potrebno.