OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Okvir

1.1. Ozadje in cilji

Izpostavljenost ionizirajočemu sevanju povzroča škodo za zdravje. V običajnih okoliščinah so doze zelo nizke, tako da ni klinično ugotovljivega učinka na tkivo, vendar še vedno obstaja možnost zapoznelega učinka, zlasti raka. Predpostavlja se, da za ta učinek ni mejne vrednosti doze: kakršna koli izpostavljenost, četudi majhna, lahko pozneje v življenju povzroči raka. Nadalje se predpostavlja, da je verjetnost pojava zapoznelega učinka sorazmerna dozi. To zahteva poseben pristop k varstvu pred sevanjem na podlagi treh načel, in sicer upravičenosti, optimizacije in mej doz, na katerih temelji sistem za varstvo, ki ga je pred več desetletji vzpostavila Mednarodna komisija za radiološko varstvo (ICRP).

Zakonodaja Euratom je vedno sledila priporočilom ICRP. Ta zelo spoštovana znanstvena organizacija je nedavno izdala nove smernice o sistemu varstva pred sevanjem (Publikacija št. 103, 2007). ICRP ob upoštevanju treh stebrov sistema natančneje določa izvajanje načel v katerem koli primeru izpostavljenosti in ne glede na to, ali je vir sevanja ustvaril človek ali gre za naravni vir. Varstvo pred sevanjem dejansko zajema ne le izpostavljenost, ki je posledica uporabe virov sevanja (načrtovani primeri izpostavljenosti), ampak tudi izpostavljenost v primeru izrednega dogodka, npr. jedrske nesreče, in vrsto drugih primerov, zlasti tistih, ki vključujejo izpostavljenost naravnim virom sevanja, tj. obstoječi primeri izpostavljenosti. ICRP je prav tako posodobila metodologijo za oceno efektivne doze ter uporabo mej doz, in sicer na podlagi najnovejših znanstvenih informacij.

Velik delež delavcev v industrijah, v katerih se predelujejo naravno prisotni radioaktivni materiali (NORM – naturally occurring radioactive materials), prejme doze nad mejami doz za posameznike iz prebivalstva, vendar niso zavarovani kot poklicno izpostavljeni delavci. To nepravilnost je treba odpraviti, zato so nova priporočila ICRP namenjena vključevanju naravnih virov sevanja v celotni sistem. Že leta 1996 je veljavna zakonodaja Euratom[1] uvedla zahteve za delovne aktivnosti, ki vključujejo naravne vire sevanja. Te so bile oblikovane kot ločen naslov, namesto da bi bile vključene v celoten okvir varstva pred sevanjem. Poleg tega je bila državam članicam zagotovljena največja prožnost, npr. pri odločitvi, katere industrije NORM vzbujajo zaskrbljenost. Zato so nastale velike razlike pri nadzoru industrij NORM in varstvu delavcev v teh industrijah. Te razmere niso združljive z vlogo Euratoma pri določanju enotnih standardov.

Izpostavljenost radonu, ki je naravni radioaktivni žlahtni plin, ki vstopa v bivalno okolje iz tal, je veliko pomembnejša kot izpostavljenost kateremu koli drugemu viru sevanja. Najnovejše epidemiološke študije so potrdile, da lahko pljučnega raka povzroči izpostavljenost radonu, zato ga SZO[2] zdaj uvršča med glavna zdravstvena vprašanja[3]. Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je bila leta 1990 obravnavana v priporočilu Komisije. Ker je bila izpostavljenost radonu potrjena kot vzrok za pljučnega raka, je treba v Evropi okrepiti politike za zmanjševanje količine radona z zavezujočimi zahtevami. Radioaktivnost v gradbenem materialu je bila vključena v direktivo o gradbenih proizvodih[4], vendar Evropski odbor za standardizacijo (CEN) na njeni podlagi še ni sprejel ustreznih standardov. Revizija direktive o temeljnih varnostnih standardih (TVS) ne bo le obravnavala recikliranja ostankov iz industrij NORM v gradbeni material, ampak tudi zagotovila dosledno in usklajeno varstvo pred drugimi gradbenimi materiali z visokimi ravnmi radioaktivnosti.

Sistem varstva pred sevanjem ICRP poleg varovanja zdravja ljudi zdaj obravnava varstvo živih organizmov pred izpostavljenostjo ionizirajočemu sevanju. Ker se na splošno predpostavlja, da izpostavljenost živih organizmov ne zahteva dodatnih ukrepov, je treba zdaj to predpostavko utemeljiti v skladu z merili in na podlagi dogovorjene metodologije.

Velik del zakonodaje Euratom obravnava različna vprašanja v zvezi z varstvom pred sevanjem, ki so v Pogodbi Euratom opredeljena kot osnovni varnostni standardi. Ker so se ta vprašanja razvijala v daljšem časovnem obdobju, se zaradi posodobitev zakonodaje pojavlja precej neskladnosti med različnimi akti in zastarelih sklicevanj. Te neskladnosti je treba odpraviti v skladu s politiko Komisije za poenostavitev evropske zakonodaje.

Težavo je mogoče povzeti, kot sledi:

– veljavna zakonodaja ne upošteva v celoti znanstvenega napredka;

– obstajajo neskladnosti med obstoječimi deli zakonodaje;

– področje uporabe veljavne zakonodaje ne vključuje v celoti naravnih virov sevanja ali varstva okolja.

To se izraža v štirih posebnih ciljih:

– uvedba potrebnih sprememb vsebine, da bi vključevale najnovejše znanstvene podatke in operativne izkušnje,

– pojasnitev zahtev in zagotovitev skladnosti z vsebino evropske zakonodaje,

– zagotovitev skladnosti z mednarodnimi priporočili,

– pokritje celotnega niza primerov in kategorij izpostavljenosti.

1.2. Subsidiarnost

V skladu s členom 2(b) Pogodbe Euratom „Skupnost v skladu s to pogodbo (...) postavlja enotne varnostne standarde za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter zagotavlja njihovo uporabo“. V skladu s preambulo Pogodbe države članice izjavljajo, da so odločene „ustvariti razmere, potrebne za razvoj močne jedrske industrije“ in tudi „v skrbi za vzpostavitev varnostnih razmer, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva“. Naloga Skupnosti Euratom je „določiti enotne varnostne standarde za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter zagotoviti njihovo uporabo“. Zato Pogodba Euratom izrecno priznava pristojnost Skupnosti Euratom za urejanje področja varovanja zdravja pred ionizirajočim sevanjem.

Izključna narava zakonodajne oblasti Euratom v skladu s členoma 30 in 31 Pogodbe Euratom načeloma ne zahteva uporabe načela subsidiarnosti. V skladu s tema dvema členoma mora Komisija pri sprejemanju zakonodajnih predlogov pridobiti mnenje skupine izvedencev, ki jih imenuje Znanstveno-tehnični odbor Euratom.

1.3. Veljavna zakonodaja

Po začetku veljavnosti Pogodbe Euratom je bil na podlagi člena 31 Pogodbe sprejet celovit niz zakonodaje o določitvi temeljnih varnostnih standardov.

Glavni steber te zakonodaje je Direktiva Sveta 96/29/Euratom o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (direktiva TVS Euratom). Druga zakonodajna besedila, ki temeljijo na členu 31 Pogodbe Euratom, so:

– Odločba Sveta 87/600/Euratom z dne 14. decembra 1987 o ureditvah Skupnosti za pospešeno izmenjavo informacij ob radiološkem izrednem dogodku;

– Uredba Sveta 3954/87/Euratom z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti ter povezani zakonodajni akti, Uredba Komisije 944/89/Euratom z dne 12. aprila 1989 o določitvi maksimalne dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije manj pomembnih živil po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nesreči in Uredba Komisije 770/90/Euratom z dne 29. marca 1990 o določitvi najvišje dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti[5];

– Direktiva Sveta 89/618/Euratom z dne 27. novembra 1989 o obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru radiološkega izrednega dogodka (direktiva o obveščanju prebivalstva);

– Priporočilo Komisije 90/143/Euratom z dne 21. februarja 1990 o varstvu prebivalcev pred izpostavljenostjo radonu v bivalnem okolju;

– Direktiva Sveta 90/641/Euratom z dne 4. decembra 1990 o operativni zaščiti zunanjih delavcev, ki so med svojimi aktivnostmi na kontroliranih območjih izpostavljeni nevarnosti ionizirajočega sevanja (direktiva o zunanjih delavcih);

– Uredba Sveta 1493/93/Euratom z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami članicami;

– Direktiva Sveta 97/43/Euratom z dne 30. junija 1997 o varstvu zdravja posameznikov pred nevarnostjo ionizirajočega sevanja zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu in o razveljavitvi Direktive 84/466/Euratom z dne 3. septembra 1984 (direktiva o zdravstvu);

– Priporočilo Komisije 2001/928/Euratom z dne 20. decembra 2001 o varstvu prebivalcev pred izpostavljenostjo radonu v pitni vodi;

– Direktiva Sveta 2003/122/Euratom z dne 22. decembra 2003 o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora (direktiva HASS);

– Direktiva Sveta 2006/117 z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva;

– Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov.

Direktiva TVS se je redno posodabljala, in sicer leta 1962, 1966, 1976, 1980, 1984 in 1996, ob upoštevanju napredka v znanosti v zvezi z učinki ionizirajočega sevanja v skladu s priporočili ICRP in na podlagi operativnih izkušenj. Izpostavljenost sevanju v zdravstvu je bila vključena v posebno zakonodajo leta 1984. Posebna problematična področja so zajeta v treh „sorodnih direktivah“ – direktivi o visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virih (HASS – high activity sealed sources), direktivi o zunanjih delavcih in direktivi o obveščanju prebivalstva. Analiza zakonodaje, sprejete v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom, kaže, da so direktiva o zdravstvu, direktiva HASS in direktiva o zunanjih delavcih ter direktiva o obveščanju prebivalstva tesno povezane z Direktivo TVS 96/29, saj nadalje razvijajo zahteve direktive TVS ali se sklicujejo na različne določbe direktive TVS. Zato bo predlog nove direktive o temeljnih varnostnih standardih zajemal vsebino in področje uporabe teh direktiv.

Komisija bo ločeno predlagala direktivo o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za prehrano ljudi (COM(2011) 385). Ta direktiva Euratom bo nadomestila obstoječo Direktivo 98/83/ES v zvezi z njeno uporabo za radioaktivne snovi in jo dopolnila s tehničnimi prilogami v zvezi s pogostnostjo vzorčenja, metodami analize in ravnmi zaznavnosti. Vsebina te direktive je taka, da bi bila lahko v ustreznem trenutku vključena v prenovo s temeljnimi varnostnimi standardi. Vendar ker je Direktiva namenjena le prenosu obstoječih zahtev v skladu z zakonodajo Pogodbe o Evropski skupnosti, tako da bi se preprečile razlage v zvezi z morebitno spremembo vsebine, se zdi ustreznejše, da se na tej stopnji ne vključi v predlog revidirane direktive o temeljnih varnostnih standardih. Poleg tega je v času, ko je skupina izvedencev iz člena 31 izrazila mnenje o revidirani direktivi o temeljnih varnostnih standardih, še vedno potekala razprava o tem, ali mora direktiva o radioaktivnih snoveh v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, temeljiti na Pogodbi Euratom ali Pogodbi o Evropski skupnosti. Glede na to je bila sprejeta odločitev o nadaljnjem razvoju predloga za revidirano direktivo o temeljnih varnostnih standardih, kot so se februarja 2010 dogovorili v skupini izvedencev iz člena 31.

Za drugo zakonodajo na podlagi člena 31 Pogodbe Euratom, kot je obravnavano v poročilu o oceni učinka, velja, da uporablja drugačen instrument ali je njeno področje uporabe bistveno oddaljeno od področja varstva pred sevanjem ali pa je zakonodaja specifična za določene vrste objektov.

1.4. Poenostavitev

Leta 2005 je Evropska komisija objavila dokument „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja: pobuda za bolje oblikovane predpise“ (COM/2005/535 konč.) kot odziv na zahteve Evropskega parlamenta in Sveta za poenostavitev zakonodaje EU in povečanje njene kakovosti. Ta pobuda je podlaga za poskus konsolidacije zgoraj omenjenih petih direktiv. Združitev teh direktiv z drugimi zakonodajnimi dokumenti v skladu s Poglavjem 3 Naslova II Pogodbe Euratom ni niti izvedljiva niti koristna.

1.5. Mednarodni okvir

Mednarodni temeljni varnostni standardi izražajo mednarodno soglasje o visoki stopnji varstva ljudi in okolja pred škodljivimi učinki ionizirajočega sevanja. Potrdil jih je svet guvernerjev IAEA in niso zavezujoči. Najpomembnejši dokument o varstvu pred sevanjem so Varnostni standardi št. 115 „Mednarodni temeljni varnostni standardi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in varnost virov sevanja“, IAEA, 1996. Leta 2006 je IAEA, skupaj z drugimi mednarodnimi organizacijami (FAO, MOD, NEA/OECD, PAHO in SZO), začela revizijo Varnostnih standardov št. 115. To aktivnost usmerjajo tudi nova priporočila ICRP v Publikaciji št. 103, objavljeni leta 2007.

Evropska komisija je tesno sodelovala z IAEA in drugimi mednarodnimi organizacijami pri reviziji mednarodnih temeljnih varnostnih standardov. Vendar je treba poudariti, da direktiva Euratom o temeljnih varnostnih standardih ni sredstvo za dodelitev zakonsko zavezujočega statusa mednarodnim zahtevam. Sklicevanje na mednarodne TVS v evropski zakonodaji ali njihova vključitev v evropsko zakonodajo ni izvedljiva iz dveh razlogov. Na eni strani jezik mednarodnih TVS ni v skladu s predpisi EU o pripravi pravnih aktov. Prav tako so mednarodne zahteve včasih preveč podrobne in presegajo koncept „temeljnih“ standardov v Pogodbi Euratom. Zahteve direktive TVS Euratom morajo upoštevati tudi pravila notranjega trga. Na drugi strani mednarodni TVS omogočajo državam po vsem svetu z različnimi ravnmi regulativne in tehnološke infrastrukture, da jih upoštevajo. Evropska zakonodaja ima višje cilje. Skupnost Euratom je v skladu s Pogodbo zavezana, da določi enotne temeljne varnostne standarde. Vključevanje mednarodnih TVS v evropsko zakonodajo zato ni le težko, ampak bi tudi nasprotovalo pomembni vlogi, ki jo ima Euratom od leta 1959, in bistvenemu delu zakonodaje, ki je že bil oblikovan. Kljub temu se Komisija zavzema za največjo možno usklajenost med standardi Skupnosti Euratom in mednarodnimi standardi ter predvideva morebitno sponzoriranje mednarodnih standardov v imenu Skupnosti Euratom.

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

2.1. Zainteresirane strani

Komisija (GD ENER) je sprožila in podprla več projektov in študij o specifičnih vprašanjih v zvezi z varstvom pred sevanjem, katerih rezultati so bili objavljeni v nizu zakonodaje Evropske komisije o varstvu pred sevanjem[6]. Različni projekti, študije in konference obravnavajo izzive v zvezi z izvajanjem sedanje zakonodaje o varstvu pred sevanjem in problematična področja, ki niso ustrezno zajeta v sedanjem sistemu varstva.

Leta 2009 je Komisija sprožila posvetovanje o „predlogu za nove zahteve o naravnih virih sevanja v direktivi o temeljnih varnostnih standardih. Delovna skupina skupine izvedencev iz člena 31, ki se ukvarja z naravnimi viri, je predlagala celovit pristop k ureditvi industrij NORM, radona in gradbenih materialov. Ta dokument je bil objavljen na spletni strani Komisije in izpostavljen tudi na spletni strani EANNORM[7]. Posvetovanje je trajalo od 2. februarja 2009 do 20. aprila 2009.

K reviziji temeljnih varnostnih standardov Skupnosti Euratom je koristno prispevalo stalno sodelovanje z dvema organizacijama, ki zastopata pomembne zainteresirane strani, in sicer z Vodji pristojnih organov za radiološko varstvo v Evropi (HERCA) in Mednarodnim združenjem za zaščito pred sevanjem (IRPA). Okvirni načrt revizije direktive TVS je bil predložen organizaciji HERCA na srečanjih decembra 2008 in 2009 ter junija 2010. Odziv organov za varstvo pred sevanjem je bil pozitiven, organizacija HERCA pa ni izpostavila nobenega problematičnega področja, ki bi zahteval spremenjen pristop. Revizija je bila predložena na mednarodnem kongresu IRPA (Buenos Aires 2008) in na evropskih kongresih, ki jih je organiziralo združenje IRPA (Brasov 2006 in Helsinki 2010), ter na letnih srečanjih evropskih podružnic IRPA. Evropska podružnica IRPA je vzpostavila delovno skupino, da bi zbrala prispevke svojih združenj o tekoči reviziji mednarodnih TVS in TVS Skupnosti Euratom. Prav tako so se izvajali redni stiki z Evropskim jedrskim forumom (FORATOM), ki zastopa zainteresirane strani iz jedrske industrije.

Ključna interakcija z zainteresiranimi stranmi poteka prek skupine izvedencev iz člena 31, tj. izvedencev, s katerimi se je treba posvetovati v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom. Februarja 2010 je skupina izvedencev izdala mnenje o možni reviziji evropske zakonodaje v obliki osnutka direktive. To besedilo je plod intenzivnega dela delovnih skupin skupine izvedencev ter upošteva študije, ki jih je izvedla Komisija, in druge vire informacij (konference, omrežja itd.).

Osnutek, ki ga je predlagala Komisija, je večinoma enak osnutku, na katerem je temeljilo mnenje skupine izvedencev iz člena 31. Opravljenih je bilo le nekaj uredniških popravkov in dodanih nekaj opredelitev. Izvedenci so prepustili Komisiji odločitev o tem, ali mora opredelitev virov HASS ostati enaka kot v veljavni Direktivi 2003/122/Euratom ali pa je treba opredelitev uskladiti s Kodeksom ravnanja IAEA glede varnosti in zaščite radioaktivnih virov. Komisija se je odločila za zadnjo možnost.

Skupina izvedencev iz člena 31 prav tako predlaga ohranitev besedila člena 54 Direktive 96/29/Euratom, ki omogoča državam članicam, da izključijo enotne temeljne varnostne standarde in uvedejo strožje meje doz, ki bi izražale morebitne nove znanstvene ugotovitve po sprejetju direktive. To bi ogrozilo izvajanje Pogodbe Euratom, ki zahteva določitev enotnih standardov. Predlagano besedilo direktive zato ne vključuje take določbe. Sodišče Evropske unije je v svoji sodbi z dne 25. novembra 1992 v zadevi Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji (Zadeva C-376/90[8]) navedlo, da „je treba Direktivo ob odsotnosti izrecne nasprotne določbe razlagati tako, da je državam članicam omogočeno, da določijo strožje meje doz“. V zvezi s tem je bila v predlaganem besedilu revidirane direktive o temeljnih varnostnih standardih uvedena izrecna izjava o enotnosti standardov.

2.2. Ocena učinka

Izvedena je bila celovita ocena učinka, da bi se ocenile možnosti za dosego naslednjih ciljev:

1. zagotavljanje varovanja zdravja delavcev, javnosti in bolnikov v skladu z najnovejšimi znanstvenimi podatki in operativnimi izkušnjami;

2. poenostavitev obstoječe zakonodaje EU na področju varstva pred sevanjem;

3. zagotovitev skladnosti z mednarodnimi standardi in priporočili;

4. pokrivanje celotnega razpona primerov izpostavljenosti, vključno z izpostavljenostjo naravnim virom sevanja doma, in varstvo okolja.

V skladu s temi cilji poročilo o oceni učinka obravnava širok razpon možnosti, tako v zvezi z obsegom konsolidacije z drugo zakonodajo kot v zvezi s področjem uporabe in vsebino vključene zakonodaje:

Možnost 1: Ohranitev nespremenjenega stanja obstoječe zakonodaje.

Možnost 2: Revizija temeljnih varnostnih standardov in direktive o zdravstvu. Ta možnost predvideva spremembo teh dveh direktiv, da bi bili usklajeni z najnovejšimi priporočili ICRP in znanstvenim napredkom.

Možnost 3: Revizija in konsolidacija direktive o temeljnih varnostnih standardih in direktive o zdravstvu ter povezovanje direktive o zunanjih delavcih, direktive o obveščanju prebivalstva in direktive o visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virih. Nezakonodajni ukrepi bodo namenjeni obravnavanju vprašanj naravnih virov sevanja in varstva nečloveških vrst. Ta možnost vključuje revizijo direktive o temeljnih varnostnih standardih z razširitvijo zahtev na izpostavljenost sevanju v zdravstvu, obveščanje prebivalstva, izpostavljenost zunanjih delavcev in visokoaktivne zaprte radioaktivne vire. V skladu s to možnostjo politike bodo združeni Direktiva TVS 96/29 in povezani zakonodajni akti (direktiva o zdravstvu 97/43/Euratom, direktiva o zunanjih delavcih 90/641/Euratom, direktiva HASS 2003/122/Euratom, direktiva o obveščanju prebivalstva 89/618/Euratom in Priporočilo Komisije 90/143/Euratom), hkrati pa bodo zahteve direktive TVS in direktive o zdravstvu posodobljene glede na najnovejša znanstvena dognanja in regulativne izkušnje.

Možnost 4: Revizija direktive o temeljnih varnostnih standardih in razširitev področja uporabe, da bi vključevalo izpostavljenost naravnim virom sevanja doma. V skladu s to možnostjo bo celovit pristop k upravljanju izpostavljenosti naravnim virom sevanja vključen v celoten niz zahtev direktive TVS Euratom. Zahteve bodo izražale razliko med načrtovanimi in obstoječimi primeri izpostavljenosti, kot je navedeno v Publikaciji ICRP št. 103. Ker poklicno izpostavljenost naravnim virom sevanja (in javno izpostavljenost ostankom ali izpustom iz industrij NORM) že vsebujejo možnosti od 1 do 3, bo izpostavljenost naravnim virom sevanja, ki bo izrecno vključena, povezana z izpostavljenostjo prebivalstva sevanju v domačem okolju.

Možnost 5: Revizija direktive o temeljnih varnostnih standardih in razširitev področja uporabe, da bi vključevalo varstvo nečloveških vrst. Predmet in splošni namen Direktive TVS 96/29/Euratom je varstvo zdravja prebivalcev in delavcev pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. Ta direktiva se uporablja za varstvo človekovega okolja, vendar le kot pot od okoljskih virov do izpostavljenosti človeka. Direktiva bo v skladu z novimi priporočili ICRP dopolnjena, s posebnim poudarkom na izpostavljenosti živih organizmov v okolju kot celoti. Države članice bi bile v skladu s ciljem te možnosti zavezane uvedbi ustreznega varstva nečloveških vrst v svojo zakonodajo o varstvu pred sevanjem.

Možnost 6: Revizija in konsolidacija direktive o temeljnih varnostnih standardih in direktive o zdravstvu ter povezovanje direktive o zunanjih delavcih, direktive o obveščanju prebivalstva in direktive o visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virih in razširitev področja uporabe, da bi vključevalo javno izpostavljenost naravnim virom sevanja in varstvo nečloveških vrst. Ta možnost vključuje vse elemente možnosti 3 (revizija direktive o temeljnih varnostnih standardih in povezovanje drugih štirih direktiv). Revizija temeljnih varnostnih standardov vključuje vsa opredeljena vprašanja in širi področje uporabe, da bi vključevalo celoten niz primerov izpostavljenosti, vključno z izpostavljenostjo prebivalstva radonu in gradbenemu materialu v bivalnem okolju, in vse kategorije izpostavljenosti ljudi in nečloveških vrst.

Učinkovitost predlaganih možnosti je ocenjena glede na cilje, učinkovitost dodatnih zahtev v smislu njihovega vpliva na zdravje in okolje, gospodarsko korist in upravne stroške ter skladnost Direktive s celotno zakonodajo Euratom in EU. Spremembe temeljnih varnostnih standardov in direktive o zdravstvu bodo imele znaten učinek na naslednja področja:

– Socialni in zdravstveni učinek: Socialni učinek je povezan z zagotavljanjem ustreznega varstva delavcem v industrijah NORM. Zdravstveni učinek bo najbolj očiten v zvezi z izpostavljenostjo sevanju v zdravstvu, zlasti pri preprečevanju nepotrebno pogostih radioloških preiskav ali radioloških preiskav z visoko dozo sevanja (npr. CT-slikanju) bolnikov, ki povečujejo pojavnost raka v prihodnosti. Posebnim skupinam izvedencev (na primer kardiologom) bosta koristila zmanjšanje meje doze za očesno lečo, s čimer bodo lahko preprečili nastanek očesne mrene zaradi sevanja.

– Gospodarski učinek: Čeprav na tej stopnji ni mogoče izvesti kvantitativne gospodarske ocene, je jasno, da bo industrijam NORM koristila uskladitev zahtev med državami članicami.

– Upravni stroški: Medtem ko je načelo optimizacije varstva, ki zahteva, naj bodo doze „tako nizke, kolikor je to razumno mogoče doseči“ (ALARA – „as low as reasonably achievable“), ob upoštevanju socialnih in gospodarskih dejavnikov, ključno za zagotovitev ustreznega ravnotežja med koristmi in stroški na področju operativnega varstva pred sevanjem, novi pojem „stopnjevalnega pristopa“ razširja to načelo, da bi se povečala učinkovitost regulativnega nadzora in zmanjšali upravni stroški za industrije.

Dodatne spremembe, uvedene v treh drugih direktivah, so naslednje:

– uskladitev opredelitve visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov (HASS) z mednarodnimi standardi;

– posebne zahteve za varstvo zunanjih delavcev z jasno opredelitvijo odgovornosti njihovih delodajalcev in podjetij, ki izvajajo dejavnosti, pri katerih so izpostavljeni tveganju;

– zahteve za obveščanje prebivalstva pred in med izrednim dogodkom v okviru celotnega revidiranega obsega upravljanja izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka.

Združitev petih direktiv je velik dosežek v smislu skladnosti zakonodaje Skupnosti Euratom. Prestrukturiranje, ki je potrebno za sprejetje tega širšega področja uporabe direktive TVS, dodatno povečuje jasnost besedila in zagotavlja boljše operativno izvajanje zahtev.

Širše področje uporabe nove direktive zahteva nadaljnje bistvene spremembe.

V zvezi z „obstoječimi primeri izpostavljenosti“ so referenčni nivoji določeni za koncentracije radona v bivalnem okolju in zunanjo izpostavljenost iz gradbenih materialov. Države članice bodo morale oblikovati celovit in pregleden akcijski načrt za radon, prilagojen nacionalnim potrebam in geološkim značilnostim različnih regij. Usklajene zahteve glede gradbenega materiala bodo omogočile nadaljnjo standardizacijo v okviru direktive o gradbenih izdelkih (Direktiva Sveta 89/106/EGS). Potrošnikom in gradbenim poklicem bo koristil nadzor in označevanje materialov, hkrati pa se bo zmanjšalo upravno breme za industrijo na najmanjšo možno raven, in sicer z ustrezno izbiro referenčnih nivojev in s seznamom vrst materialov, ki vzbujajo zaskrbljenost.

Ustrezne zahteve v direktivi TVS Euratom glede varstva nečloveških vrst bodo omogočile državam članicam, da to vključijo v nacionalne okoljske politike, in sicer v skladu s sedanjimi pristopi k varovanju zdravja pred ionizirajočim sevanjem. Ocena okoljskega učinka v okviru teh novih zahtev se nanaša predvsem na preprečevanje okoljske škode v primeru nesreče. Pri normalnem obratovanju obrata pa je predvsem dokaz, da ni vpliva na okolje.

3. Pravni elementi predloga

Prenova petih direktiv prinaša eno obsežno direktivo z več kot 100 členi in številnimi prilogami. Glede na obseg in zapletenost sprememb se ne izvaja uradni postopek prenove. Poudarjanje vsakega elementa predloga ni mogoče. Naslednji razdelki povzemajo glavne značilnosti vsakega poglavja.

3.1. Poglavje I: Predmet in področje uporabe

To poglavje opredeljuje področje uporabe nove direktive (splošni namen Direktive za različne kategorije in primere izpostavljenosti ter posebni nameni glede na vključitev zahtev za visokoaktivne zaprte radioaktivne vire in obveščanje prebivalstva ter izključitev nenadzorovane izpostavljenosti). Področje uporabe je bilo razširjeno, da bi vključevalo izpostavljenost vesoljske posadke kozmičnemu sevanju, domačo izpostavljenost radonu v notranjem zraku, zunanjo izpostavljenost gama sevanju iz gradbenih materialov in varstvo okolja, ki presega vidik okoljskih poti, prek katerih je človek izpostavljen.

3.2. Poglavje II: Opredelitve pojmov

To poglavje vsebuje vse opredelitve pojmov iz prejšnjih direktiv z nekaterimi prilagoditvami, namenjenimi odpravi neskladnosti in uskladitvi z novo terminologijo, uvedeno v Publikaciji ICRP št. 103 in osnutku mednarodnih temeljnih varnostnih standardov.

3.3. Poglavje III: Sistem varstva pred sevanjem

Ta naslov vsebuje splošna načela varstva pred sevanjem: upravičenost, optimizacijo in meje doz. Razlaga pomembnejšo vlogo doznih ograd in referenčnih nivojev v postopku optimizacije, pri čemer so v Prilogi I navedeni razponi referenčnih nivojev, ki jih je predlagala komisija ICRP za obstoječe primere izpostavljenosti in izpostavljenost v primeru izrednih dogodkov. Meje doz niso spremenjene, razen enotne opredelitve letne meje doze za poklicno izpostavljenost (brez upoštevanja povprečja 5-letnega obdobja) in nižje meje doze za očesno lečo, v skladu s priporočilom ICRP. Nova direktiva ne vključuje več tehničnih meritev za opredelitev efektivne doze in drugih dejavnikov za oceno doz, vendar se v ta namen sklicuje na Publikacijo ICRP št. 103. Poleg tega Direktiva ne vključuje dolgih seznamov doznih koeficientov, specifičnih za posamezne radionuklide (doze na enoto vnosa z zaužitjem ali vdihavanjem), ampak se sklicuje na prihodnjo konsolidirano publikacijo ICRP, ki jo je mogoče brezplačno sneti z interneta.

3.4. Poglavje IV: Zahteve za izobraževanje, usposabljanje in obveščanje na področju varstva pred sevanjem

To poglavje združuje različne zahteve, ki veljajo za izobraževanje in usposabljanje v različnih direktivah, in vključuje določbe glede priznavanja „strokovnjaka za varstvo pred sevanjem“ in „izvedenca medicinske fizike“.

3.5. Poglavje V: Upravičenost in regulativni nadzor dejavnosti

Uporaba načela upravičenosti je še vedno v nacionalni pristojnosti. Posebna pozornost je namenjena upravičenosti dejavnosti, ki vključujejo namerno izpostavljenost ljudi nemedicinskemu slikanju (npr. varnostni pregledi na letališčih).

Sistem regulativnega nadzora je zdaj razdeljen na tri stopnje (obveščanje, registracija, izdaja dovoljenja), ki nadomešča prejšnji dvostopenjski sistem poročanja in „predhodnega dovoljenja“. Pripravljen je bil natančnejši seznam vrst dejavnosti, ki zahtevajo bodisi registracijo bodisi izdajo dovoljenja. Kot del koncepta „stopnjevalnega pristopa“ k regulativnemu nadzoru je navedena izrecna določba glede posebnega izvzetja dejavnosti (iz obveznosti obveščanja in uporabe dovoljenja) na nacionalni ravni. Privzete vrednosti za izvzetje na podlagi koncentracij aktivnosti so zdaj v skladu z Varnostnimi navodili IAEA RS-G-1.7. Iste privzete vrednosti se uporabljajo za oprostitev od regulativnega nadzora (nivoji za odpravo nadzora), vendar dopuščajo posebne vrednosti v evropskih smernicah. Države članice bodo lahko v veljavni nacionalni zakonodaji ohranile privzete nivoje za odpravo nadzora in obstoječe vrednosti za izvzetje za zmerne količine materiala. Podrobnosti meril za izvzetje ter nivoji za izvzetje in odpravo nadzora so navedeni v Prilogi VI.

To poglavje vključuje tudi natančnejše zahteve glede informacij, ki jih je treba priložiti zahtevku za izdajo dovoljenja (izdaja dovoljenj za atmosferske in tekočinske radioaktivne izpuste je zajeta v Poglavju VIII).

3.6. Poglavje VI: Varstvo delavcev, praktikantov in študentov

Ta naslov vključuje rahlo spremenjene določbe o poklicni izpostavljenosti iz Direktive 96/29/Euratom. Prav tako vsebuje posebne zahteve iz direktive o zunanjih delavcih ter uvaja jasno razdelitev odgovornosti med delodajalcem in podjetjem, ki izvajata zadevne dejavnosti. Podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti izpostavljenih delavcev in minimalni niz podatkov, ki morajo biti predloženi zunanjim delavcem, sta bila posodobljena v skladu s priporočili HERCA.

To poglavje ne razlikuje med upravljanjem poklicne izpostavljenosti v industrijah NORM in drugimi dejavnostmi, vendar se bo upravljanje poklicne izpostavljenosti izboljšalo s stopnjevalnim pristopom k regulativnemu nadzoru, ki temelji na prevladujoči izpostavljenosti in možnosti njenega prihodnjega povečanja.

To poglavje zdaj zajema poklicno izpostavljenost v vseh primerih izpostavljenosti, kar zagotavlja boljše varstvo reševalnega osebja ter delavcev, izpostavljenih visokim ravnem radona na delovnem mestu.

3.7. Poglavje VII: Varstvo bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu

To poglavje vključuje pomembne zahteve iz direktive o zdravstvu in jih poostruje, zlasti glede:

– uporabe načela upravičenosti;

– obveščanja bolnikov o tveganjih in koristih za zdravje;

– obveščanja o dozah;

– diagnostičnih referenčnih nivojev;

– udeležbe izvedencev medinske fizike;

– preprečevanja nezgodne in nenamerne izpostavljenosti v zdravstvu.

3.8. Poglavje VIII: Varstvo posameznikov iz prebivalstva

To poglavje vključuje zahteve glede javne izpostavljenosti iz Direktive 96/29/Euratom z večjim poudarkom na izdaji dovoljenj za radioaktivne izpuste (vključno s sklicevanjem na Priporočilo Komisije 2004/2/Euratom).

Razdelek o izpostavljenosti v primeru izrednih dogodkov vključuje zahteve iz direktive o obveščanju prebivalstva.

Razdelek o obstoječih primerih izpostavljenosti obravnava izpostavljenost radonu v bivalnem okolju, pri čemer velja nekoliko nižji maksimalni referenčni nivo za obstoječa bivalna območja od nivoja v Priporočilu Komisije 90/143/Euratom, kot priporočata ICRP in SZO. Prav tako vključuje zahteve za razvrščanje gradbenega materiala na podlagi indeksa radioaktivnosti in enotnega referenčnega nivoja za letno dozo, ki nastane zaradi bivanja v stavbi, zgrajeni s takimi materiali.

3.9. Poglavje IX: Varstvo okolja

To poglavje je v skladu s širšim področjem uporabe Direktive v skladu z mednarodnimi temeljnimi varnostnimi standardi namenjeno zagotovitvi sredstva za prikaz skladnosti z okoljskimi merili. Komisija ICRP je že objavila metodologijo za oceno doze za žive organizme, objaviti pa mora še publikacijo o uporabi meril. Do objave teh nadaljnjih smernic so nacionalni organi odgovorni za oceno doz za reprezentativne živali in rastline v smislu varstva ekosistema.

Prav tako je treba sprejeti ustrezne tehnične ukrepe za preprečevanje posledic nenamernega izpusta za okolje in spremljanje obstoječih ravni radioaktivnosti v okolju, tako z vidika varstva okolja in zdravja ljudi.

3.10. Poglavje X: Zahteve v zvezi z regulativnim nadzorom

To poglavje vključuje vse obveznosti regulativnih organov v vseh primerih izpostavljenosti. Naslednji razdelki zagotavljajo jasno strukturo:

– institucionalna infrastruktura;

– nadzor zaprtih radioaktivnih virov (s prilogami II, XII, XIII, XIV in XV, ki vključujejo različne vidike direktive o visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virih);

– viri neznanega izvora (z novimi zahtevami glede onesnaženja kovin);

– izpostavljenost v primeru izrednega dogodka (vzpostavitev sistema obvladovanja izrednih dogodkov in mednarodnega sodelovanja, medtem ko so zahteve za varstvo delavcev in posameznikov iz prebivalstva pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka obravnavane v poglavjih V in VIII);

– obstoječi primeri izpostavljenosti (splošne določbe za upravljanje okuženih območij, akcijski načrt za radon);

– sistem izvrševanja (inšpekcijski program in odziv na pomanjkljivosti).

Prvi razdelek o „institucionalni infrastrukturi“ zahteva jasno opredelitev obveznosti različnih organov. Komisija mora prejemati redno posodobljene informacije in jih objaviti v Uradnem listu. Tudi ta razdelek opredeljuje obveznosti „strokovnjaka za varstvo pred sevanjem“ in „uradnika za varstvo pred sevanjem“ (v sedanjih temeljnih varnostnih standardih sta bila ta dva pojma združena v funkcijo „strokovnega izvedenca“) in „izvedenca medicinske fizike“.

3.11. Poglavje XI: Končne določbe

Za prenos nove direktive v nacionalno zakonodajo naj ne bi bilo potrebnega velikega truda, zato se šteje 2-letni rok za prenos za ustrezen. Posebni novi elementi, kot je varstvo okolja, se lahko prenesejo pozneje.

V skladu s Pogodbo Euratom je treba temeljne standarde v državah članicah uporabljati enotno, vendar brez poseganja v zahteve, katerih prožnost je razvidna iz besedila. Vseeno meje doz, privzete vrednosti za izvzetje, referenčni nivo za gradbene materiale itd. izrecno zahtevajo enoten prenos in uporabo.

4. Proračunske posledice

Predlog ne vpliva na proračun EU.

2011/0254 (NLE)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti členov 31 in 32 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, oblikovanega po pridobitvi mnenja skupine oseb, ki jih imenuje Znanstveno-tehnični odbor izmed znanstvenih izvedencev iz držav članic, in po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) člen 2(b) Pogodbe predvideva določitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva, člen 30 Pogodbe pa določa „temeljne standarde“ za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.

(2) Skupnost je zato, da bi opravila svojo nalogo, prvič določila temeljne standarde že leta 1959 v skladu s členom 218 Pogodbe z direktivami z dne 2. februarja 1959, ki določajo temeljne standarde za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja[9]. Direktive so bile večkrat revidirane, nedavno leta 1996 z Direktivo Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja[10], ki je razveljavila prejšnje direktive.

(3) Direktiva 96/29/Euratom določa temeljne varnostne standarde. Ta direktiva se uporablja za običajne in nujne primere ter je bila dopolnjena z bolj specifično zakonodajo.

(4) Direktiva Sveta 97/43/Euratom z dne 30. junija 1997 o varstvu zdravja posameznikov pred nevarnostjo ionizirajočega sevanja zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu in o razveljavitvi Direktive 84/466/Euratom [11], Direktiva Sveta 89/618/Euratom z dne 27. novembra 1989 o obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru radiološkega izrednega dogodka[12], Direktiva Sveta 90/641/Euratom z dne 4. decembra 1990 o operativni zaščiti zunanjih delavcev, ki so med svojimi aktivnostmi na kontroliranih območjih izpostavljeni nevarnosti ionizirajočega sevanja,[13] in Direktiva Sveta 2003/122/Euratom z dne 22. decembra 2003 o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora[14] zajemajo različne vidike, ki dopolnjujejo vidike iz Direktive 96/29/Euratom.

(5) Sčasoma so se opredelitve, ki se uporabljajo v obstoječi zakonodaji, razvile in prilagodile specifičnemu področju uporabe, vendar veliko določenih zahtev ustreza prvotnemu kontekstu v času sprejetja te zakonodaje in jih ni mogoče razširiti za uporabo v Direktivi 96/29/Euratom.

(6) Skupina izvedencev, ki jih je imenoval Znanstveno-tehnični odbor, je ugotovila, da morajo temeljni varnostni standardi, določeni v skladu s členoma 30 in 31 Pogodbe Euratom, upoštevati nova priporočila Mednarodne komisije za radiološko varstvo (ICRP), zlasti priporočila v Publikaciji št. 103 (2007)[15], ter da jih je treba revidirati v skladu z novimi znanstvenimi dokazi in operativnimi izkušnjami.

(7) Ta direktiva mora upoštevati pristop, ki temelji na posameznem primeru in je bil uveden s Publikacijo ICRP št. 103, in razlikovati med obstoječimi in načrtovanimi primeri izpostavljenosti ter izpostavljenostjo v primeru izrednega dogodka. Ob upoštevanju tega novega okvira mora Direktiva zajemati vse primere in kategorije izpostavljenosti, in sicer poklicno izpostavljenost, izpostavljenost prebivalstva in izpostavljenost v zdravstvu.

(8) Prav tako mora ta direktiva upoštevati novo metodologijo za izračun doz, ki jo je uvedla ICRP na podlagi najnovejših odkritij glede tveganj zaradi sevanja.

(9) Sedanje letne meje doz za poklicno in javno izpostavljenost se ohranijo. Vendar ni več treba upoštevati povprečje petletnega obdobja, razen v posebnih razmerah, določenih v nacionalni zakonodaji.

(10) Nova znanstvena dognanja o učinkih na tkivo pozivajo k ustrezni uporabi načela optimizacije doz za organe, da bi bile doze tako nizke, kolikor je to razumno mogoče doseči. Direktiva mora upoštevati tudi nove smernice ICRP o meji doze za očesno lečo pri poklicni izpostavljenosti.

(11) V industrijah, v katerih se predeluje naravno prisoten radioaktivni material, pridobljen iz zemeljske skorje, so delavci in, če se material sprošča v okolje, prebivalci izpostavljeni povišani ravni sevanja.

(12) Varstvo pred naravnimi viri sevanja mora biti v celoti vključeno v splošne zahteve, namesto da je obravnavano v posebnem naslovu. Zlasti industrije, v katerih se predelujejo materiali, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide, je treba upravljati v istem regulativnem okviru kot druge dejavnosti.

(13) Nove zahteve glede radioaktivnosti gradbenega materiala morajo omogočati njegov prost pretok.

(14) Nedavne epidemiološke ugotovitve študij o bivalnem okolju kažejo, da izpostavljenost radonu v bivalnem okolju na ravni 100 Bq m-3 povzroča tveganje za nastanek pljučnega raka. Nov koncept primerov izpostavljenosti omogoča vključitev določb Priporočila Komisije 90/143/Euratom o varstvu prebivalstva pred izpostavljenostjo radonu v zaprtih prostorih[16] v zavezujoče zahteve temeljnih varnostnih standardov in zadostno prožnost za izvajanje.

(15) Izpostavljenost letalske posadke kozmičnemu sevanju je treba obravnavati kot načrtovan primer izpostavljenosti. Upravljanje vesoljskega plovila je treba vključiti v področje uporabe te direktive in ga obravnavati kot posebej odobreno izpostavljenost.

(16) Varstvo zdravja prebivalstva omogoča prisotnost radioaktivnih snovi v okolju. Poleg neposrednih okoljskih poti izpostavljenosti je treba nameniti pozornost varstvu okolja kot celote, vključno z izpostavljenostjo živih organizmov, in sicer v celovitem in usklajenem splošnem okviru. Ker je človeštvo del tega okolja, ta politika prispeva k dolgoročnemu varstvu zdravja.

(17) Pomemben tehnološki in znanstveni razvoj na področju medicine je bistveno povečal izpostavljenost bolnikov sevanju. V zvezi s tem mora Direktiva poudariti potrebo po upravičevanju izpostavljenosti v zdravstvu, vključno z izpostavljenostjo asimptomatskih posameznikov, in poostriti zahteve v zvezi z zagotavljanjem informacij bolnikom, evidentiranjem in poročanjem o dozah pri medicinskih posegih, uporabo diagnostičnih referenčnih nivojev in razpoložljivostjo naprav za prikaz doz.

(18) Nezgodna in nenamerna izpostavljenost v zdravstvu še vedno vzbuja zaskrbljenost. Preprečevanje in spremljanje take izpostavljenosti, če se pojavi, je treba celovito obravnavati. V zvezi s tem je treba poudariti vlogo programov zagotavljanja kakovosti, vključno z analizo tveganja v radioterapiji, da bi se preprečili taki pojavi, v teh primerih pa je potrebno evidentiranje, poročanje, analiza in korektivni ukrepi.

(19) Tako imenovana „medicinsko-pravna“ izpostavljenost iz Direktive 97/43/Euratom je zdaj jasno opredeljena kot namerna izpostavljenost posameznikov za nezdravstvene namene ali „izpostavljenost nemedicinskemu slikanju“. Take dejavnosti je treba ustrezno regulativno nadzorovati in upravičiti podobno kot izpostavljenost v zdravstvu. Vseeno je potreben drugačen pristop za postopke, ki jih zdravstveno osebje izvaja z medicinsko opremo, in postopke, ki jih izvaja nezdravstveno osebje z nemedicinsko opremo. Na splošno je treba uporabljati letne meje doz in ustrezne ograde za javno izpostavljenost.

(20) Države članice morajo za določene dejavnosti, ki vključujejo nevarnosti zaradi ionizirajočega sevanja, vzpostaviti sistem regulativnega nadzora ali pa jih prepovedati. Države članice morajo uporabljati stopnjevalni pristop k regulativnemu nadzoru, ki mora biti sorazmeren z ravnjo in verjetnostjo izpostavljenosti, ki izhaja iz teh dejavnosti, in z vplivom, ki ga lahko ima regulativni nadzor na zmanjševanje take izpostavljenosti ali izboljševanje varnosti objektov.

(21) Koristno je imeti enake vrednosti koncentracije aktivnosti tako za izvzetje dejavnosti iz regulativnega nadzora kot za odpravo nadzora za materiale iz reguliranih dejavnosti. Po izčrpnem pregledu je bilo ugotovljeno, da je mogoče vrednosti, priporočene v dokumentu IAEA RS-G-1.7[17], uporabiti tako kot privzete vrednosti za izvzetje, ki nadomeščajo vrednosti koncentracije aktivnosti, določene v Prilogi I k Direktivi 96/29/Euratom, ter kot splošne nivoje za odpravo nadzora, ki nadomeščajo vrednosti, ki jih priporoča Komisija v publikaciji Varstvo pred sevanjem št. 122[18].

(22) Države članice lahko odobrijo posebno izvzetje nekaterih dejavnosti, ki vključujejo dejavnosti nad vrednostmi za izvzetje, iz uporabe dovoljenja.

(23) Posebni nivoji za odpravo nadzora, ki presegajo privzete vrednosti za izvzetje in odpravo nadzora, ter ustrezna navodila Skupnosti[19], so še vedno pomembna orodja za upravljanje velikih količin materiala, ki nastanejo pri demontaži licenciranih objektov.

(24) Države članice morajo zunanjim delavcem zagotoviti enako varstvo kot delavcem, izpostavljenim sevanju v podjetjih, ki izvajajo dejavnosti z viri sevanja. Posebne ureditve za zunanje delavce v Direktivi 90/641/Euratom je treba razširiti, da bi vključevale tudi delo na nadzorovanih območjih.

(25) V zvezi z upravljanjem izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka je treba sedanji pristop, ki temelji na intervencijskih nivojih, nadomestiti s celovitejšim sistemom, ki zajema analizo nevarnosti, splošni sistem ravnanja v izrednih dogodkih, načrte ukrepov za primer nesreče, če so ugotovljene nevarnosti, in vnaprej oblikovane strategije za ravnanje v vsakem predpostavljenem dogodku.

(26) Uvedba referenčnih nivojev pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka in obstoječih primerih izpostavljenosti zagotavlja varstvo posameznikov in uporabo drugih družbenih meril na enak način kot meje doz in doznih ograd za načrtovane primere izpostavljenosti.

(27) Za učinkovito ravnanje v primeru jedrskega izrednega dogodka s čezmejnimi posledicami je potrebno okrepljeno sodelovanje med državami članicami pri načrtovanju in ukrepanju v primeru izrednih razmer.

(28) Mednarodna agencija za atomsko energijo skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo, Organizacijo za prehrano in kmetijstvo, Mednarodno organizacijo dela, Agencijo za jedrsko energijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Vseameriško zdravstveno organizacijo izvaja revizijo mednarodnih temeljnih varnostnih standardov v skladu z novo Publikacijo ICRP št. 103.

(29) Pojasniti je treba vlogo in obveznosti nacionalnih služb in strokovnjakov, ki zagotavljajo upravljanje tehničnih in praktičnih vidikov varstva pred sevanjem z visoko stopnjo usposobljenosti.

(30) Uvesti je treba natančnejše zahteve za izdajo dovoljenj za izpuste in spremljanje izpustov. Priporočilo Komisije 2004/2/Euratom z dne 18. decembra 2003 o standardiziranih podatkih o atmosferskih in tekočinskih radioaktivnih izpustih v okolje iz reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo med normalnim obratovanjem[20] je uvedlo standardizirane podatke za poročanje podatkov o izpustih iz reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo.

(31) Najnovejše Direktive 2003/122/Euratom o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora ni treba bistveno spremeniti, vendar je treba razširiti nekatere zahteve, tako da bi vključevale vse zaprte radioaktivne vire. Vseeno obstajajo nerešene težave v zvezi z viri neznanega izvora, prav tako pa je bilo več primerov uvoza onesnaženih kovin iz tretjih držav. V skladu s tem je treba uvesti zahtevo za obveščanje o incidentih z viri neznanega izvora ali onesnaženjem kovin. Prav tako je treba na področju mednarodne varnosti uskladiti ravni, nad katerimi se vir šteje za visokoaktivni zaprti vir, z ravnmi, ki jih je določila IAEA.

(32)             V skupni politični izjavi o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 so se države članice in Komisija zavezale, da bodo obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih primerih priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi deli direktive in pripadajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(33) Direktive 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom je zato treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PREDMET IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Predmet

1. Ta direktiva določa temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev, prebivalstva, bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja, z namenom, da bi jih države članice uporabljale enotno.

2. Ta direktiva se uporablja za varstvo okolja kot pot od virov sevanja do izpostavljenosti človeka in je, kjer je ustrezno, dopolnjena s posebnim poudarkom na izpostavljenosti živih organizmov v okolju kot celoti.

3. Ta direktiva določa zahteve za nadzor varnosti in zaščite radioaktivnih virov ter vsebuje določbe o ustreznem obveščanju pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka.

4. Ta direktiva določa zahteve za preprečevanje izpostavljenosti delavcev in posameznikov iz prebivalstva ionizirajočemu sevanju, ki je posledica virov neznanega izvora in neustreznega nadzora visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov, ter za usklajevanje nadzora, ki velja v državah članicah, z opredelitvijo posebnih zahtev, ki zagotavljajo, da je pod nadzorom vsak tak vir.

5. Ta direktiva na ravni Skupnosti določa skupne cilje glede ukrepov in postopkov za obveščanje prebivalstva z namenom izboljšanja neposredne zdravstvene zaščite v primeru izrednega dogodka.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za vse primere načrtovane in obstoječe izpostavljenosti ter izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka, pri katerih obstaja tveganje izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, ki ga s stališča varstva pred sevanjem ne smemo zanemariti na področju varstva zdravja delavcev, prebivalstva, bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, ali na področju varstva okolja.

2. Ta direktiva se uporablja za vse dejavnosti, ki vključujejo vire sevanja, in sicer:

(a) pridobivanje, predelava, rokovanje, uporaba, skladiščenje, hramba, prevoz, odprema, uvoz v Skupnost in izvoz iz nje ter odlaganje radioaktivnega materiala;

(b) delovanje električne opreme, ki oddaja ionizirajoče sevanje, in delovanje vsakršne električne opreme, ki deluje pri razliki potencialov, večji od 5 kV;

(c) dejavnosti, ki vključujejo prisotnost naravnih virov sevanja, ki vodijo k pomembnemu povečanju izpostavljenosti delavcev ali prebivalstva, zlasti:

i)       upravljanje zračnih in vesoljskih plovil;

ii)       izpostavljenost radonu na delovnem mestu;

iii)      aktivnosti v industrijah, v katerih se predelujejo materiali, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide, ali dejavnosti, povezane s tako predelavo.

(d) kakršna koli druga dejavnost, ki jo določi država članica.

3. Ta direktiva se uporablja za upravljanje obstoječih primerov izpostavljenosti, zlasti izpostavljenosti prebivalstva radonu v bivalnem okolju, zunanje izpostavljenosti sevanju iz gradbenih materialov in primerov trajne izpostavljenosti, ki izvira iz dolgotrajnih posledic izrednih dogodkov ali pretekle aktivnosti.

4. Ta direktiva se uporablja za upravljanje izpostavljenosti v primerih izrednih dogodkov, če se šteje, da ti upravičujejo intervencijo za zagotovitev varstva zdravja prebivalstva ali delavcev ali varstva okolja; potencialna izpostavljenost ter pripravljenost na izredne razmere in načrtovanje so del načrtovanih primerov izpostavljenosti.

Člen 3

Izključitev iz področja uporabe

Ta direktiva se ne uporablja za radionuklide, ki so naravno prisotni v človekovem telesu, kozmično sevanje na površini zemlje in nadzemno izpostavljenost radionuklidom, ki so v nedotaknjeni zemeljski skorji.

POGLAVJE II

OPREDELITVE POJMOV

Člen 4

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1) Izpostavljenost v zdravstvu pomeni izpostavljenost bolnikov ali asimptomatskih posameznikov kot del njihove zdravstvene ali zobozdravstvene diagnoze ali zdravljenja, ki je namenjeno izboljšanju njihovega zdravja ali dobrega počutja, ter izpostavljenost negovalcev in tolažilcev ter prostovoljcev v biomedicinskih raziskavah;

(2) Ionizirajoče sevanje pomeni prenos energije v obliki delcev ali elektromagnetnih valov z valovno dolžino 100 nanometrov ali manj (frekvenca 3 x 1015 Hz ali več), ki lahko posredno ali neposredno proizvaja ione;

(3) Izredni dogodek pomeni nerutinske razmere ali dogodek, ki zahteva takojšnje ukrepanje, ki je namenjeno predvsem ublažitvi tveganj ali škodljivih posledic za zdravje in varnost ljudi, kakovost življenja, lastnino ali okolje. To vključuje jedrske in radiološke nevarnosti;

(4) Izpostavljenost v primeru izrednega dogodka pomeni primer izpostavljenosti zaradi nepričakovanega dogodka, ki zahteva hitro odločanje za obvladovanje primera; ta dogodek lahko povzroči nesreča (predvidena kot potencialna izpostavljenost ali ne) ali zlonamerno dejanje;

(5) Izpostavljenost pomeni dejanje izpostavljanja ali položaj izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, ki se sprošča zunaj telesa (zunanja izpostavljenost) ali znotraj telesa (notranja izpostavljenost);

(6) Primer izpostavljenosti pomeni primer, ki povzroča izpostavljenost, vključno z viri sevanja in aktivnostmi ali ukrepi, ki lahko povzročijo izpostavljenost zaradi teh virov sevanja;

(7) Posamezniki iz prebivalstva pomenijo posameznike, ki so predmet javne izpostavljenosti;

(8) Vir sevanja pomeni entiteto, ki lahko povzroči izpostavljenost sevanju, npr. z oddajanjem ionizirajočega sevanja ali radioaktivnega materiala, in jo je mogoče za namen zaščite in varnosti obravnavati kot eno entiteto;

(9) Radioaktivni vir pomeni vir sevanja, ki vsebuje radioaktivni material za namen uporabe njegove radioaktivnosti;

(10) Radioaktivni material pomeni material, ki vsebuje radioaktivne snovi;

(11) Vir neznanega izvora pomeni zaprti vir, ki ni niti izvzet iz regulativnega nadzora niti ni pod regulativnim nadzorom, npr. zato, ker ni nikoli bil pod regulativnim nadzorom, ali zato, ker je bil opuščen, izgubljen, založen, ukraden ali drugače prenesen brez ustreznega dovoljenja;

(12) Gradbeni material pomeni gradbeni proizvod, ki je izdelan za trajno vgraditev v gradbeni objekt;

(13) Odlaganje pomeni namestitev radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v odobreni objekt brez namena njihove odstranitve;

(14) Obstoječi primer izpostavljenosti pomeni primer izpostavljenosti, ki že obstaja, ko je treba sprejeti odločitev o njegovem nadzoru, in ki ne zahteva ali ne zahteva več izvajanja nujnih ukrepov;

(15) Naravni viri sevanja pomenijo vire ionizirajočega sevanja naravnega zemeljskega ali kozmičnega izvora;

(16) Načrtovan primer izpostavljenosti pomeni primer izpostavljenosti zaradi načrtovane uporabe ali uvedbe vira sevanja ali zaradi aktivnosti, ki spreminjajo poti izpostavljenosti, z namenom povzročitve izpostavljenosti ali potencialne izpostavljenosti ljudi ali okolja. Načrtovani primeri izpostavljenosti lahko vključujejo tako običajno kot potencialno izpostavljenost;

(17) Potencialna izpostavljenost pomeni izpostavljenost, za katero ne moremo z gotovostjo trditi, da bo do nje prišlo, obstaja pa verjetnost, da bo nastopila zaradi dogodka ali niza dogodkov, vključno z okvarami opreme in operativnimi napakami.

(18) Varstvo pred sevanjem pomeni varstvo ljudi pred škodljivimi učinki izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju ter sredstva za zagotavljanje takega varstva;

(19) Dejavnost pomeni katero koli aktivnost, ki vključuje uporabo ali uvedbo virov sevanja ali ki spreminja poti izpostavljenosti ter se obravnava kot načrtovan primer izpostavljenosti;

(20) Radon pomeni izotop Rn-222 in njegove potomce, kot je ustrezno (izpostavljenost radonu pomeni izpostavljenost potomcem radona);

(21) Shranjevanje pomeni hranjenje radioaktivnih virov ali odpadkov v objektu, ki je primeren za njihovo skladiščenje, z namenom njihove odstranitve;

(22) Optimizacija pomeni v prihodnost usmerjen iterativni proces določanja ustreznih zaščitnih ukrepov, ob upoštevanju prevladujočih okoliščin, razpoložljivih možnosti in vrste primera izpostavljenosti, z namenom ohranjanja razsežnosti in verjetnosti izpostavljenosti ter števila izpostavljenih ljudi na tako nizki ravni, kolikor je to razumno mogoče doseči;

(23) Javna izpostavljenost pomeni izpostavljenost posameznikov, razen poklicne izpostavljenosti in izpostavljenosti v zdravstvu;

(24) Poklicna izpostavljenost pomeni izpostavljenost delavcev v času njihovega dela;

(25) Škoda za zdravje pomeni oceno tveganja za zmanjšanje dolžine in kakovosti življenja, ki se pokaže pri prebivalstvu po izpostavljenosti. To vključuje škodo zaradi učinkov na tkivo, raka in resnih poškodb genov;

(26) Efektivna doza (E) pomeni vsoto uteženih ekvivalentnih doz na vsa tkiva in organe telesa, prejetih zaradi notranjega in zunanjega obsevanja. Določena je z izrazom:

pri čemer je:

DT,R povprečje absorbirane doze za tkivo ali organ T, zaradi sevanja R,

wR utežni faktor sevanja in

wT tkivni utežni faktor za tkivo ali organ T.

Ustrezne vrednosti wT in wR so navedene v Publikaciji št. 103 Mednarodne komisije za radiološko varstvo. Enota za efektivno dozo je sivert;

(27) Meja doze pomeni vrednost efektivne ali ekvivalentne doze v določenem obdobju za posameznika, ki se ne sme preseči. Meja doze se uporablja za vsoto izpostavljenosti, ki izhajajo iz vseh odobrenih dejavnosti;

(28) Dozna ograda pomeni omejitev, določeno kot predvidena zgornja meja posamezne doze, ki se uporablja za določitev razpona možnosti, upoštevanih v procesu optimizacije za zadevni vir sevanja v načrtovanem primeru izpostavljenosti;

(29) Ekvivalentna doza (HT) pomeni absorbirano dozo na tkivo ali organ T, uteženo za vrsto in kakovost sevanja R. Dana je z:

pri čemer je:

– DT,R povprečje absorbirane doze za tkivo ali organ T, zaradi sevanja R,

– wR utežni faktor sevanja.

Kadar je sevalno polje sestavljeno iz vrst sevanja in energij z različnimi vrednostmi wR, je skupna ekvivalentna doza, HT, dana z:

Ustrezne vrednosti wR so navedene v Publikaciji 103 Mednarodne komisije za radiološko varstvo. Enota za ekvivalentno dozo je sivert;

(30) Zunanji delavec pomeni katerega koli izpostavljenega delavca kategorije A, ki ni zaposlen v podjetju, odgovornem za nadzorovana in kontrolirana območja, ampak opravlja dejavnosti na teh območjih, vključno s pripravniki, praktikanti in študenti;

(31) Podjetje pomeni kakršno koli fizično ali pravno osebo, ki je zakonsko odgovorna za opravljanje dejavnosti ali za vir sevanja (vključno s primeri, v katerih lastnik ali imetnik vira sevanja ne izvaja zadevnih aktivnosti);

(32) Omejitev tveganja pomeni omejitev posameznega tveganja, ki ga vključuje vir sevanja (pri čemer tveganje pomeni verjetnost škode za zdravje zaradi potencialne izpostavljenosti, ki je funkcija verjetnosti pojava nenamernega dogodka, ki vključuje nevarno dozo, in verjetnosti škode zaradi te doze);

(33) Negovalci in tolažilci pomenijo posameznike, ki se zavestno in prostovoljno izpostavljajo ionizirajočemu sevanju, ko pomagajo (izven okvira svojega poklica) pri negi in skrbi za udobje posameznikov, ki so ali so bili izpostavljeni ionizirajočemu sevanju v zdravstvu;

(34) Referenčni nivo pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka ali obstoječem primeru izpostavljenosti pomeni velikost doze ali tveganja, nad katero se izpostavljenost šteje za neustrezno, in pod katero je treba še naprej izvajati optimizacijo varstva;

(35) Izpostavljeni delavec pomeni osebo, bodisi zasebnika bodisi osebo, ki dela za delodajalca, izpostavljeno zaradi dela v dejavnostih, ki jih obsega ta direktiva, in za katero je verjetno, da bo njena izpostavljenost presegla katero od meja doz za javno izpostavljenost;

(36) Sivert (Sv) pomeni posebno ime za enoto ekvivalentne ali efektivne doze. En sivert je enak enemu džulu na kilogram: 1 Sv = 1 J kg-1;

(37) Vnos pomeni aktivnosti radionuklidov, ki vstopajo v telo iz zunanjega okolja;

(38) Praktikant pomeni osebo, ki se usposablja ali uči v okviru podjetja za opravljanje posebnih strokovnih opravil;

(39) Predvidena efektivna doza (E(t)) pomeni vsoto predvidenih ekvivalentnih doz na organ ali tkivo HT(t), ki so posledica vnosa, vsaka pomnožena z ustreznim tkivnim utežnim faktorjem wT. Določena je z:

Pri določanju E(t), je t dan s številom let, ki se uporablja pri integriranju. Za namen usklajenosti z mejami doz, določenimi v tej direktivi, jet obdobje 50 let po vnosu za odrasle in obdobje do 70 let za otroke. Enota za predvideno ekvivalentno dozo je sivert;

(40) Izvedenec medicinske fizike pomeni posameznika, ki ima znanje, usposobljenost in izkušnje, da lahko deluje oziroma svetuje glede fizike ionizirajočih sevanj, ki velja za izpostavljenost v zdravstvu, čigar delovanje v tem smislu odobrijo pristojni organi;

(41) Zdravstvena služba medicine dela pomeni zdravstvenega strokovnega delavca ali organ, ki je odgovoren za zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev in katerega delovanje v tem smislu odobrijo pristojni organi;

(42) Strokovnjak za varstvo pred sevanjem pomeni posameznika, ki ima znanje, usposobljenost in izkušnje, da lahko svetuje glede varstva pred sevanjem, da bi zagotovil učinkovito varstvo posameznikov, ter čigar delovanje v tem smislu odobrijo pristojni organi;

(43) Visokoaktivni zaprti vir pomeni zaprti vir, katerega vsebnost radioaktivnega materiala presega vrednosti iz Priloge II;

(44) Načrt ukrepov za primer nesreče pomeni dogovorjeni načrt ustreznih ukrepov pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka, povezanega z določenim objektom ali aktivnostjo, na podlagi predvidenih dogodkov in povezanih scenarijev;

(45) Reševalec pomeni katero koli osebo, ki opravlja določeno vlogo delavca v izrednem dogodku in ki je lahko izpostavljen med izvajanjem ukrepov kot odziv na izredni dogodek;

(46) Služba za dozimetrijo pomeni organ ali posameznika, ki je odgovoren za umerjanje, odčitavanje ali interpretacijo naprav za osebno dozimetrijo ali za merjenje radioaktivnosti v človekovem telesu ali v bioloških vzorcih, ali za oceno doz, in katerega delovanje v tem smislu odobrijo pristojni organi;

(47) Sistem ravnanja v izrednih dogodkih pomeni pravni ali upravni okvir, ki določa odgovornosti za pripravljenost in odziv na izredne dogodke ter ureditve glede sprejemanja odločitev pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka;

(48) Medicinsko radiološki pomeni nanašajoč se na radiodiagnostične in radioterapevtske posege ter interventno radiologijo ali drugo načrtovano in vodeno radiologijo z uporabo ionizirajočega sevanja;

(49) Praktični vidiki medicinskih posegov, ki vključujejo izpostavljenost sevanju, pomenijo praktično izvajanje izpostavljenosti v zdravstvu in vse spremljajoče vidike, vključno z ravnanjem in uporabo medicinske radiološke opreme ter oceno tehničnih in fizikalnih parametrov, vključno z dozo sevanja, umerjanjem in vzdrževanjem opreme, pripravo in aplikacijo radiofarmakov ter obdelavo podob, ki jih med drugim izvajajo radiološki inženirji in tehnologi v nuklearni medicini in radioterapiji;

(50) Izvajalec pomeni zdravnik, zdravnik dentalne medicine ali drug zdravstveni delavec, ki je pooblaščen, da prevzame klinično odgovornost za vsako individualno izpostavljenost sevanju v zdravstvu v skladu z nacionalnimi zahtevami;

(51) Diagnostični referenčni nivoji pomenijo nivoje doz pri radiodiagnostičnih posegih v zdravstvu ali interventni radiologiji, v primeru radiofarmakov pa nivoje aktivnosti za tipične preiskave skupin bolnikov standardnih velikosti ali standardne fantome ob uporabi običajnih vrst medicinske opreme;

(52) Aktivacija pomeni postopek, pri katerem se stabilni nuklid spremeni v radionuklid z obsevanjem materiala, v katerem je, z delci ali visoko energijskimi gama žarki;

(53) Radioaktivna snov pomeni vsako snov, ki vsebuje enega ali več radionuklidov, katerih koncentracije aktivnosti ne moremo zanemariti s stališča varstva pred sevanji;

(54) Izpostavljenost nemedicinskemu slikanju pomeni kakršno koli namerno izpostavljenost ljudi za namene slikanja, pri čemer primarna motivacija za izpostavljenost ni povezana z zdravjem ali dobrim počutjem izpostavljenega posameznika;

(55) Obvestilo pomeni predložitev dokumenta pristojnemu organu, s katerim ga obvestimo o svoji nameri opravljati dejavnost v okviru te direktive;

(56) Registracija pomeni dovoljenje, ki ga podeli pristojni organ v obliki dokumenta ali ki se podeli v skladu z nacionalno zakonodajo, za opravljanje aktivnosti v okviru pogojev iz te direktive;

(57) Potrošniški proizvod pomeni napravo ali proizveden element, v katerega so bili radionuklidi namerno vgrajeni ali so ti nastali z aktivacijo ali ki ustvarja ionizirajoče sevanje in ki ga je mogoče prodati ali dati na voljo posameznikom iz prebivalstva brez posebnega spremljanja ali regulativnega nadzora po prodaji;

(58) Pospeševalnik pomeni napravo ali objekt, v katerem pospešujejo delce, ki oddajajo ionizirajoče sevanje z energijo, večjo od 1 megaelektronskega volta (MeV);

(59) Vir sevanja, ki se več ne uporablja pomeni zaprti vir sevanja, ki se ne uporablja več ali se ne namerava uporabiti za dejavnosti, za katere je bilo izdano dovoljenje;

(60) Inšpekcija pomeni preiskavo, ki jo izvede kateri koli pristojni organ, da preveri skladnost z nacionalnimi predpisi;

(61) Povzročitelj sevanja pomeni napravo, ki je sposobna povzročiti ionizirajoče sevanje, kot so rentgensko sevanje, nevtroni, elektroni ali drugi naelektreni delci, ki se lahko uporabljajo za znanstvene, industrijske ali zdravstvene namene;

(62) Radioaktivni odpadek pomeni radioaktiven material, za katerega ni predvidena nadaljnja uporaba;

(63) Zagotavljanje kakovosti pomeni vse načrtovane in sistematične dejavnosti, potrebne za zagotavljanje sprejemljive stopnje zaupanja, da bodo sestava, sistem, njegovi sestavni deli ali postopek izvedeni zadovoljivo in v skladu z dogovorjenimi standardi. Preverjanje kakovosti je del zagotavljanja kakovosti;

(64) Licenca pomeni dovoljenje, ki ga podeli pristojni organ na prošnjo, za izvajanje dejavnosti, za katero veljajo pogoji iz posebnega dokumenta dovoljenja;

(65) Nivoji za odpravo nadzora pomenijo vrednosti, ki jih določi pristojni organ ali ki so določene v nacionalni zakonodaji in so izražene s koncentracijo aktivnosti, pri kateri ali pod katero so lahko materiali, izvirajoči iz katere koli dejavnosti, za katero se zahteva obvestilo ali odobritev, izvzeti iz zahtev te direktive;

(66) Nadzorovano območje pomeni območje, ki je nadzorovano z namenom varstva pred ionizirajočim sevanjem;

(67) Kontrolirano območje pomeni območje, za katero veljajo posebni predpisi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem ali preprečevanje širjenja radioaktivne kontaminacije in do katerega je dostop kontroliran;

(68) Nezgodna izpostavljenost pomeni izpostavljenost posameznikov, razen reševalnega osebja, kot posledica nesreče;

(69) Poklicna izpostavljenost v primeru izrednega dogodka pomeni poklicno izpostavljenost, ki jo je povzročila izpostavljenost v primeru izrednega dogodka in ki je prizadela posameznike, ki izvajajo ukrepe za blažitev posledic izrednega dogodka;

(70) Zgodnja diagnostika pomeni postopek uporabe medicinskih radioloških objektov za zgodnje odkrivanje bolezni pri rizičnih skupinah prebivalstva;

(71) Območje, podvrženo radonu, pomeni geografsko območje ali upravno regijo, določeno na podlagi raziskav, ki kažejo, da je odstotek stanovanjskih objektov, ki naj bi presegli nacionalni referenčni nivo, bistveno višji kot v drugih delih države;

(72) Medicinski radiološki poseg pomeni kateri koli poseg, ki povzroča izpostavljenost v zdravstvu;

(73) Napotni zdravnik pomeni zdravnika, zobozdravnika ali drugega zdravstvenega strokovnega delavca, ki je pooblaščen, da napoti posameznike k izvajalcu medicinskega radiološkega posega v skladu z nacionalnimi zahtevami;

(74) Škoda za zdravje posameznika pomeni klinično ugotovljive škodljive učinke ionizirajočega sevanja za posameznike ali njihove potomce, ki se pojavijo takoj ali z zakasnitvijo in v slednjem primeru pomenijo bolj verjetnost kakor gotovost pojava;

(75) Interventna radiologija pomeni uporabo rentgenskega slikanja, poleg uporabe slikanja z ultrazvokom ali magnetno resonanco ali drugih tehnik neionizirajočega sevanja, za vstavljanje in upravljanje naprav v telesu za namene diagnostike ali zdravljenja;

(76) Radiodiagnostični pomeni nanašajoč se na in vivo diagnostično nuklearno medicino, medicinsko diagnostično radiologijo z uporabo ionizirajočega sevanja in radiologijo v dentalni medicini;

(77) Radioterapevtski pomeni nanašajoč se na radioterapijo, vključno z nuklearno medicino, za terapevtske namene;

(78) Klinična odgovornost pomeni odgovornost izvajalca za posamezno izpostavljenost v zdravstvu, predvsem: glede upravičenosti; glede optimizacije; za klinično oceno izida; za primerno sodelovanje z drugimi specialisti oziroma zdravstvenim osebjem glede praktičnih vidikov medicinskih posegov; za pridobivanje ustreznih podatkov o predhodnih pregledih, če je to primerno; za zagotavljanje obstoječih informacij o radioloških posegih in/ali dokumentacije drugim izvajalcem in/ali napotnim zdravnikom, kolikor se to zahteva; za ustrezno seznanjenje bolnikov in drugih prizadetih posameznikov o tveganju zaradi ionizirajočega sevanja;

(79) Klinična presoja pomeni sistematično preiskavo ali pregled medicinskih radioloških posegov za izboljšanje kakovosti in rezultata oskrbe bolnika s strukturiranim pregledom, s katerim se primerjajo medicinski radiološki posegi in rezultati z dogovorjenimi standardi za dobre medicinske radiološke posege, s spremembo posegov, kadar je tako indicirano, in z uporabo novih standardov, če je to potrebno;

(80) Medicinski radiološki objekt pomeni objekt, ki vsebuje medicinsko radiološko opremo;

(81) Nenamerna izpostavljenost pomeni izpostavljenost v zdravstvu, ki se bistveno razlikuje od izpostavljenosti v zdravstvu za določen namen;

(82) Reprezentativna oseba pomeni posameznika, ki prejme dozo in je tipični predstavnik posameznikov iz prebivalstva, ki so bolj izpostavljeni sevanju;

(83) Uradnik za varstvo pred sevanjem pomeni posameznika, ki je strokovno usposobljen na področju varstva pred sevanjem za posamezno vrsto dejavnosti in ga določi podjetje za nadzor nad izvajanjem ukrepov podjetja za varstvo pred sevanjem;

(84) Sanacijski ukrepi pomenijo odstranitev vira ali zmanjšanje njegove velikosti (v smislu aktivnosti ali količine) za namene preprečevanja ali zmanjševanja doz, ki bi sicer lahko bile prejete v obstoječem primeru izpostavljenosti.

(85) Zaščitni ukrepi pomenijo ukrepe, razen sanacijskih ukrepov, namenjene preprečevanju ali zmanjševanju doz, ki bile drugače prejete pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka ali obstoječem primeru izpostavljenosti;

(86) Dovoljenje pomeni pisno dovoljenje, ki ga pristojni organ podeli podjetju za opravljanje določenih aktivnosti, ki zahtevajo regulativni nadzor, v obliki registracije ali licence;

(87) Zaprti vir pomeni radioaktivni vir, ki vsebuje radioaktivni material, ki je trajno zaprt v kapsuli ali tesno povezan v trdni obliki;

(88) Dobavitelj pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki dobavi zaprti vir ali ga da na voljo;

(89) Vsebnik vira pomeni ohišje zaprtega vira, ki ni sestavni del vira, ampak je namenjen zaščiti vira med njegovo uporabo in prevozom, ravnanjem z njim itd.;

(90) Toron pomeni izotop Rn-220;

(91) Preostala doza pomeni dozo, ki naj bi po pričakovanjih nastala pri vseh poteh izpostavljenosti po izvedbi vseh zaščitnih ukrepov ali sprejetju odločitve, da zaščitni ukrepi ne bodo izvedeni;

(92) Absorbirana doza (D) pomeni energijo, absorbirano na enoto mase;

pri čemer je:

–  povprečna energija, ki jo ionizirajoče sevanje preda snovi v nekem prostorninskem elementu,

– dm masa snovi tega prostorninskega elementa.

V tej direktivi absorbirana doza pomeni povprečno dozo na tkivo ali organ. Enota za absorbirano dozo je grej;

(93) Grej (Gy) je enota absorbirane doze. En grej je enak enemu džulu na kilogram: 1Gy = 1 J kg-1;

(94) Aktivnost (A) pomeni aktivnost, A, za neko količino radionuklida v danem energijskem stanju v danem trenutku. Je kvocient dN in dt, kjer je dN pričakovana vrednost števila spontanih jedrskih transformacij iz tega energijskega stanja v časovnem intervalu dt:

Enota za aktivnost je bekerel;

(95) Bekerel (Bq) pomeni posebno ime za enoto aktivnosti. En bekerel je enak eni jedrski transformaciji na sekundo: 1 Bq = 1 s-1;

(96) Predvidena ekvivalentna doza (H(t)) pomeni časovni integral po času (t) hitrosti ekvivalentne doze (na tkivo ali organ T), ki jo bo prejel posameznik zaradi vnosa. Dana je z:

Za vnos v času t0, pri čemer je:

ustrezna hitrost ekvivalentne doze (na organ ali tkivo T) v času t,

t čas, za katerega je bila izvedena integracija.

Pri določanju HT(t), je t dan v letih. Kadar t ni dan, se računa obdobje 50 let za odrasle in 70 let za otroke. Enota za predvideno ekvivalentno dozo je sivert;

(97) Običajna izpostavljenost pomeni izpostavljenost, ki se bo po pričakovanjih pojavila v običajnih delovnih pogojih objekta ali aktivnosti (vključno z vzdrževanjem, pregledovanjem, razgradnjo), vključno z morebitnimi manjšimi nezgodami, ki jih je mogoče nadzorovati, tj. med običajnim delovanjem in pričakovanimi obratovalnimi dogodki;

(98) Načrtovana doza pomeni dozo, ki naj bi nastala, če ne bi bili sprejeti zaščitni ukrepi;

(99) Preverjanje kakovosti pomeni vrsto postopkov (načrtovanje, usklajevanje, izvajanje), namenjenih vzdrževanju ali izboljšanju kakovosti. Obsega nadzor, ocenjevanje in vzdrževanje zahtevanih ravni vseh značilnosti delovanja opreme, ki jih je mogoče opredeliti, meriti in preverjati;

(100) Strategija odziva pomeni vrsto različnih zaščitnih ukrepov, izvedenih kot odziv na predvidene ali dejanske dogodke, da bi obvladali izpostavljenost v primeru izrednega dogodka v skladu z navedenimi cilji. V okviru načrta ukrepov za primer nesreče so strategije odziva določene za vsak predvideni dogodek in scenarij.

POGLAVJE III

SISTEM VARSTVA PROTI SEVANJU

Člen 5

Splošna načela

Države članice določijo pravne zahteve in ustrezen režim regulativnega nadzora, ki v vseh primerih izpostavljenosti zagotavljajo sistem varstva pred sevanjem na podlagi naslednjih načel upravičenosti, optimizacije in mej doz:

(a) upravičenost: odločitve, ki uvajajo ali spreminjajo vir sevanja, pot izpostavljenosti ali dejansko izpostavljenost, morajo biti upravičene v smislu, da so sprejete z namenom zagotovitve, da bo korist za posameznike ali družbo, ki jo prinaša, izravnala škodo, ki jo lahko povzročijo;

(b) optimizacija: v vseh primerih izpostavljenosti se varstvo pred sevanjem optimizira z namenom ohranitve razsežnosti in verjetnosti izpostavljenosti ter števila izpostavljenih ljudi na tako nizki ravni, kolikor je to razumno mogoče doseči, ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov, pri čemer je optimizacija varstva posameznikov, izpostavljenih v zdravstvu, sorazmerna z medicinskim namenom izpostavljenosti, kot je opisano v členu 55. To načelo se uporablja v smislu efektivne doze ter doz za organe, in sicer kot previdnostni ukrep za ohranjanje negotovosti v zvezi s škodo za zdravje pod pragom determinističnega učinka;

(c) meje doz: v načrtovanih primerih izpostavljenosti vsota doz vseh reguliranih virov sevanja za posameznike ne sme presegati mej doz, določenih za poklicno ali javno izpostavljenost. Meje doz ne veljajo za izpostavljenost v zdravstvu.

Razdelek 1

Orodja za optimizacijo

Člen 6

Dozne ograde za poklicno in javno izpostavljenost

1. Dozna ograda za poklicno izpostavljenost se določi kot operativno orodje za optimizacijo, ki jo izvaja podjetje pod stalnim nadzorom pristojnih organov. V primeru zunanjih delavcev se dozna ograda določi v sodelovanju med delodajalcem in podjetjem.

2. Dozna ograda za javno izpostavljenost se določi za dozo, ki so ji posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni zaradi načrtovane uporabe določenega vira sevanja. Pristojni organi določijo ogrado tako, da zagotovijo skladnost meje doze z vsoto doz za istega posameznika v vseh odobrenih dejavnostih.

3. V primeru potencialne izpostavljenosti optimizacija vključuje ustrezno upravljanje varnosti in zaščite virov in objektov. Po potrebi se lahko določijo ustrezne omejitve tveganja.

4. Dozne ograde se določijo glede na efektivne ali ekvivalentne doze posameznikov v enem letu ali ustreznem krajšem obdobju.

5. Če se dozne ograde uvedejo z namenom omejitve nakopičene izpostavljenosti v daljšem časovnem obdobju, se te določijo glede na letne efektivne ali ekvivalentne doze v organu.

Člen 7

Dozne ograde za izpostavljenost v zdravstvu

Dozne ograde ne veljajo za izpostavljenost bolnikov v zdravstvu.

Za negovalce in tolažilce ter prostovoljce, ki sodelujejo v medicinskih in biomedicinskih raziskavah (ki jim izpostavljenost ne bo prinesla neposredne zdravstvene koristi), se dozne ograde določijo glede na dozo posameznika, ki v obdobju zadevnega pregleda, zdravljenja ali raziskave verjetno ne bo presežena.

Člen 8

Referenčni nivoji

1. Referenčni nivoji se določijo za izpostavljenost v primeru izrednega dogodka in obstoječe primere izpostavljenosti kot raven efektivne doze ali doze za organ, nad katero se šteje izpostavljenost v primeru izrednega dogodka ali v obstoječih primerih za neustrezno.

2. Optimalne zaščitne strategije se načrtujejo in izvajajo s ciljem znižanja doz posameznikov pod referenčne nivoje. Vrednosti, izbrane za referenčne nivoje, so odvisne od vrste primera izpostavljenosti.

3. Pri optimizaciji varstva je treba dati prednost izpostavljenosti nad referenčnimi nivoji. Pri izbiri referenčnih nivojev je treba upoštevati tako zahteve glede varstva pred sevanjem kot družbena merila.

4. Pri izbiri referenčnih nivojev za efektivno dozo je treba upoštevati tri razpone referenčnih nivojev, določene v točki 1 Priloge I.

Razdelek 2

Meje doz

Člen 9

Starostne meje za izpostavljene delavce

Ob upoštevanju člena 12(2) se osebam pod 18 let starosti ne sme dodeliti nobenega dela, zaradi katerega bi postali izpostavljeni delavci.

Člen 10

Meje doz za poklicno izpostavljenost

1. Meja za efektivno dozo za poklicno izpostavljenost je 20 mSv v katerem koli posameznem letu. Ne glede na to pa je lahko v izjemnih primerih ali v nekaterih primerih izpostavljenosti, določenih v nacionalni zakonodaji, v posameznem letu dovoljena višja efektivna doza do 50 mSv, pod pogojem, da povprečna doza v katerih koli petih zaporednih let ne presega 20 mSv na leto.

V skladu s členom 52 je lahko za reševalno osebje dovoljena višja efektivna doza.

2. Poleg mej za efektivno dozo iz odstavka 1 veljajo naslednje meje za ekvivalentno dozo:

(a) meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo je 20 mSv na leto ali, kadar je ustrezno, enaka meji za efektivno dozo;

(b) meja za ekvivalentno dozo na kožo je 500 mSv na leto; ta meja se nanaša na katero koli področje površine 1 cm², ne glede na to, kateri del telesa je izpostavljen;

(c) meja za ekvivalentno dozo na roke, podlahti, noge in gležnje je 500 mSv na leto.

Člen 11

Zaščita nosečnic

1. Takoj, ko noseča ženska obvesti delodajalca, v skladu z nacionalno zakonodajo ali nacionalno prakso, o svojem stanju, mora biti varstvo nerojenega otroka primerljivo z varstvom posameznikov iz prebivalstva. Pogoji dela za nosečnico morajo biti taki, da bo ekvivalentna doza nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči, in da bo malo verjetno, da bo ta doza presegla 1 mSv vsaj v preostalem obdobju nosečnosti.

2. Takoj ko doječa ženska obvesti svojega delodajalca o svojem stanju, ne sme opravljati del, ki vključujejo znatno tveganje za vnos radionuklidov.

Člen 12

Meje doz za praktikante in študente

1. Meje doz za praktikante, stare 18 let ali več, in študente, stare 18 let ali več, ki morajo v času svojega študija delati z viri sevanja, so enake mejam doz za poklicno izpostavljenost, ki jih določa člen 10.

2. Meja efektivne doze za praktikante, stare med 16 in 18 let, in za študente, stare med 16 in 18 let, ki morajo med svojim študijem delati z viri sevanja, je 6 mSv na leto.

Poleg mej za efektivno dozo iz prvega pododstavka veljajo naslednje meje za ekvivalentno dozo:

(a) meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo je 20 mSv na leto;

(b) meja za ekvivalentno dozo na kožo je 150 mSv na leto; ta meja se nanaša na katero koli področje površine 1 cm², ne glede na to, kateri del telesa je izpostavljen;

(c) meja za ekvivalentno dozo na roke, podlahti, noge in gležnje je 150 mSv na leto.

3. Meje doz za praktikante in študente, za katere odstavka 1 in 2 ne veljata, so enake mejam doz za posameznike iz prebivalstva, ki jih določa člen 13.

Člen 13

Meje doz za javno izpostavljenost

1. Meja za efektivno dozo za javno izpostavljenost je 1 mSv na leto.

2. Poleg meje doze iz odstavka 1 veljajo naslednje meje za ekvivalentno dozo:

(a) meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo je 15 mSv na leto;

(b) meja za ekvivalentno dozo na kožo je 50 mSv na leto; ta meja se nanaša na katero koli področje površine 1 cm², ne glede na to, kateri del telesa je izpostavljen.

Člen 14

Ocena efektivne in ekvivalentne doze

Za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz se uporabljajo naslednje vrednosti in razmerja:

(a) za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz zunanjega sevanja se uporabljajo vrednosti in razmerja iz Publikacije št. 103 Mednarodne komisije za radiološko varstvo;

(b) za oceno predvidenih efektivnih doz notranje izpostavljenosti radionuklidu ali mešanici radionuklidov se uporabljajo vrednosti in razmerja iz Publikacije št. 103 Mednarodne komisije za radiološko varstvo ter dozni koeficienti za inhalacijo in zaužitje iz Publikacije št. 72 Mednarodne komisije za radiološko varstvo.

POGLAVJE IV

ZAHTEVE ZA IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN OBVEŠČANJE NA PODROČJU VARSTVA PRED SEVANJEM

Člen 15

Splošne obveznosti glede izobraževanja, usposabljanja in obveščanja

1. Države članice vzpostavijo ustrezen zakonodajni in upravni okvir za zagotavljanje primernega izobraževanja, usposabljanja in obveščanja na področju varstva pred sevanjem posameznikom, ki za opravljanje svojih nalog potrebujejo posebna znanja na področju varstva pred sevanjem. Usposabljanje, prekvalifikacija in obveščanje zadevnih posameznikov se ponavljajo v ustreznih časovnih presledkih in dokumentirajo.

2. Države članice določijo izobraževanje, usposabljanje in prekvalifikacijo, da zagotovijo priznanje strokovnjakov za varstvo pred sevanjem, izvedencev medicinske fizike, službe medicine dela in službe za dozimetrijo.

Člen 16

Usposabljanje in obveščanje izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov

1. Države članice zahtevajo od podjetja ali delodajalca, da seznani izpostavljene delavce, praktikante in študente, ki so poklicno izpostavljeni:

(a) o tveganjih za zdravje, ki jih vključuje njihovo delo;

(b) o splošnih postopkih varstva pred sevanjem in varstvenih ukrepih, še posebej tistih, ki so povezani z obratovalnimi in delovnimi pogoji dejavnosti na splošno, in vsako vrsto delovnega mesta ali dela, ki jim je lahko dodeljeno;

(c) o načrtih ukrepov in postopkih za primer nesreče;

(d) o pomembnosti izpolnjevanja tehničnih, zdravstvenih in upravnih zahtev.

2. Države članice zahtevajo od podjetja ali delodajalca, da seznani ženske o pomembnosti zgodnje naznanitve nosečnosti zaradi tveganja izpostavljenosti nerojenega otroka in tveganja kontaminiranja dojenega otroka po vnosu radionuklidov.

3. Države članice zahtevajo od podjetja ali delodajalca, da za svoje osebje zagotovi ustrezne programe usposabljanja in obveščanja o varstvu pred sevanjem.

4. Poleg obveščanja in usposabljanja na področju varstva pred sevanjem iz odstavkov 1, 2 in 3 podjetje, odgovorno za visokoaktivne zaprte vire, zagotovi, da tako usposabljanje vključuje posebne zahteve za varno upravljanje in zaščito visokoaktivnih zaprtih virov, da bi zadevne delavce ustrezno pripravilo na vse dogodke, ki vplivajo na njihovo varnost, ali varstvo drugih posameznikov pred sevanjem. Pri obveščanju in usposabljanju so posebej poudarjene nujne varnostne zahteve, vključene pa so tudi posebne informacije o možnih posledicah, če se izgubi ustrezen nadzor nad visokoaktivnimi zaprtimi viri.

Člen 17

Obveščanje in usposabljanje delavcev, ki so potencialno izpostavljeni virom neznanega izvora

Države članice zagotovijo, da so vodstvo in delavci v objektih, kjer se zelo verjetno nahajajo ali obdelujejo viri neznanega izvora, zlasti na velikih odlagališčih odpadnih kovin in v velikih obratih za predelavo odpadnih kovin, ter v pomembnih tranzitnih vozliščih:

(a) obveščeni o možnosti, da naletijo na vir;

(b) opremljeni z nasveti in usposobljeni za vidno odkrivanje virov in njihovih vsebnikov;

(c) obveščeni o osnovnih dejstvih o ionizirajočem sevanju in njegovih učinkih;

(d) obveščeni o sistemih za odkrivanje;

(e) obveščeni in usposobljeni glede ukrepov, ki naj se sprejmejo na lokaciji v primeru odkritja ali domnevnega odkritja vira.

Člen 18

Obveščanje in usposabljanje reševalnega osebja

1. Države članice zagotovijo, da se reševalnemu osebju in vsem osebam, ki bi lahko bile vključene v organizacijo nujne pomoči v primeru izrednega dogodka, posredujejo ustrezne in redno posodobljene informacije o tveganjih za njihovo zdravje, ki jih lahko takšno posredovanje vključuje, in o preventivnih ukrepih, ki jih je v takšnem primeru treba sprejeti. Te informacije upoštevajo vrsto možnih primerov izrednih dogodkov.

2. Takoj, ko nastopi izredni dogodek, se informacije iz odstavka 1 ustrezno dopolnijo glede na posebne okoliščine.

3. Države članice zagotovijo, da reševalno osebje prejme redno usposabljanje v okviru sistema ravnanja v izrednih dogodkih iz člena 97. Kadar je ustrezno, to usposabljanje vključuje praktične vaje.

4. Države članice zagotovijo, da organizacija, odgovorna za varstvo reševalnega osebja, kot je določeno v členu 30(1)(b), poleg usposabljanja za primer nesreče iz odstavka 3 tega člena zagotovi tem delavcem ustrezno usposabljanje in obveščanje o varstvu pred sevanjem.

Člen 19

Izobraževanje, obveščanje in usposabljanje na področju izpostavljenosti v zdravstvu

1. Države članice zagotovijo, da izvajalci in posamezniki, ki sodelujejo pri praktičnih vidikih medicinskih posegov opravijo ustrezno izobraževanje, obveščanje ter teoretično in praktično usposabljanje za izvajanje radioloških posegov in pridobijo ustrezna znanja s področja varstva pred sevanjem.

Države članice v ta namen pripravijo primeren učni načrt in priznajo ustrezne diplome, potrdila ali formalne kvalifikacije.

2. Osebe, ki so vključene v ustrezne programe usposabljanja, lahko sodelujejo pri praktičnih vidikih medicinskih postopkov iz člena 56(4).

3. Države članice zagotovijo, da je na razpolago nadaljnje izobraževanje in usposabljanje po pridobitvi formalne izobrazbe ter, v posebnem primeru klinične uporabe novih tehnik, zagotovijo usposabljanje glede teh tehnik in določijo ustrezne zahteve glede varstva pred sevanjem.

4. Države članice vzpostavijo mehanizme za pravočasno razširjanje informacij, potrebnih za varstvo pred sevanjem v primeru izpostavljenosti v zdravstvu, na podlagi izkušenj, pridobljenih iz pomembnih dogodkov.

5. Države članice zagotovijo uvedbo predmeta varstva pred sevanjem v osnovne učne načrte medicinskih in stomatoloških izobraževalnih ustanov.

POGLAVJE V

UPRAVIČENOST IN REGULATIVNI NADZOR DEJAVNOSTI

Člen 20

Upravičenost dejavnosti

1. Države članice zagotovijo, da se nove vrste dejavnosti, ki izhajajo iz izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, pred odobritvijo upravičijo.

2. Države članice navedejo odobrene vrste dejavnosti v zakonodaji ali upravnih aktih.

3. Upravičenost obstoječih vrst dejavnosti se pregleda, kadar koli se pojavijo novi in pomembni dokazi o njihovi učinkovitosti ali možnih posledicah.

Člen 21

Upravičenost dejavnosti, pri katerih se uporabljajo naprave ali proizvodi, ki oddajajo ionizirajoče sevanje

1. Države članice zahtevajo od podjetja, ki namerava proizvajati ali uvažati ali izvažati novo vrsto naprave ali proizvoda, ki oddaja ionizirajoče sevanje, da zagotovi pristojnim organom ustrezne informacije, kot so določene v razdelku A Priloge III, da se lahko organi na podlagi ocene informacij iz razdelka B Priloge III odločijo, ali je mogoče predvideno uporabo naprave ali izdelka upravičiti.

2. Pristojni organ izmenjuje informacije, prejete v skladu z odstavkom 1, s pristojnimi organi drugih držav članic ter jim tako omogoči sprejetje lastne odločitve o upravičenosti predvidene uporabe naprave ali izdelka.

3. Pristojni organi držav članic obvestijo podjetje o svoji odločitvi v šestih mesecih.

Člen 22

Prepoved dejavnosti

Države članice prepovejo namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri pridobivanju živil, igrač, osebnega nakita in kozmetike ter uvoz ali izvor takšnih proizvodov. Brez poseganja v Direktivo 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta[21] se šteje, da dejavnosti, ki vključujejo aktivacijo materiala, ki sproži povečanje aktivnosti v povezanih izdelkih, niso upravičene.

Člen 23

Dejavnosti, ki vključujejo namerno izpostavljenost ljudi sevanju za nemedicinske namene

1. Države članice zagotovijo identifikacijo dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost ljudi nemedicinskemu slikanju, kot je določeno v Prilogi IV, s pomočjo pregledov ali z drugimi ustreznimi sredstvi.

2. Države članice zagotovijo, da je posebna pozornost namenjena upravičenosti dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost ljudi nemedicinskemu slikanju, zlasti:

(a) vse vrste dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost nemedicinskemu slikanju, kot je navedeno v Prilogi IV, morajo biti upravičene vnaprej, še preden so splošno sprejete;

(b) vsako posamezno uporabo splošno sprejete vrste dejavnosti je treba vnaprej upravičiti;

(c) vsako posamezno izpostavljenost nemedicinskemu slikanju, določeno v razdelku A Priloge IV, ki jo izvaja zdravstveno osebje z uporabo medicinske radiološke opreme, je treba vnaprej upravičiti, upoštevajoč specifične namene posega in značilnosti izpostavljenega posameznika;

(d) splošno in posebno upravičenost dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost nemedicinskemu slikanju, kot je določeno v točkah (a) in (b), mora redno pregledovati pristojni organ.

3. Če država članica ugotovi, da je posebna dejavnost, ki vključuje izpostavljenost nemedicinskemu slikanju, upravičena, zagotovi, da:

(a) se za vsako dejavnost izda dovoljenje;

(b) pristojni organ v ustreznem sodelovanju z drugimi zadevnimi agencijami in strokovnimi organi določi zahteve za dejavnost, vključno z merili za posamezno izvajanje;

(c) so dozne ograde določene za vsako dejavnost. Te so znatno pod mejo doze za posameznike iz prebivalstva in to, če je izvedljivo, tudi za postopke, ki jih izvaja zdravstveno osebje z uporabo medicinske opreme iz razdelka A Priloge IV; za druge dejavnosti iz razdelka B Priloge IV dozne ograde izpolnjujejo zahteve iz člena 6(2);

(d) so izpolnjene ustrezne zahteve iz Poglavja VII, vključno z zahtevami glede opreme, optimizacije, obveznosti in posebnega varstva med nosečnostjo, za postopke, ki jih izvaja zdravstveno osebje z uporabo medicinske radiološke opreme;

(e) se po ustreznem informiranju pridobi soglasje posameznika, ki bo izpostavljen, pri čemer lahko organi odkrivanja in pregona v primeru odsotnosti takega soglasja ukrepajo v skladu z nacionalno zakonodajo;

(f) če se izpostavljenost izvaja rutinsko za namene varstva, se lahko posamezniki, ki morajo biti slikani, odločijo za nadomestno tehniko, ki ne vključuje izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.

Člen 24

Identifikacija dejavnosti, ki vključujejo naravno prisotni radioaktivni material

Države članice zagotovijo identifikacijo dejavnosti, ki vključujejo naravno prisotni radioaktivni material in povzročajo izpostavljenost delavcev ali posameznikov iz prebivalstva in ki jih ni mogoče zanemariti s stališča varstva pred sevanji. Identifikacija se izvaja s pomočjo pregledov ali drugimi ustreznimi sredstvi, ob upoštevanju industrijskih sektorjev iz Priloge V.

Člen 25

Priglasitev

1. Države članice zahtevajo priglasitev vseh dejavnosti, vključno z dejavnostmi iz člena 24, razen upravičenih dejavnosti, ki vključujejo naslednje:

(a) materiale, ki vsebujejo radioaktivne snovi, pri katerih aktivnosti v celoti ne presegajo izvzetih vrednosti, določenih v Prilogi VI, ali višjih vrednosti, ki so jih pristojni organi odobrili za posebne uporabe in ki izpolnjujejo splošna merila o izvzetju in odpravi nadzora iz Priloge VI; ali

(b) materiale, ki vsebujejo radioaktivne snovi, pri katerih koncentracije aktivnosti na enoto mase ne presegajo izvzetih vrednosti, določenih v tabeli A Priloge VI, ali višjih vrednosti, ki so jih pristojni organi odobrili za posebne uporabe in ki izpolnjujejo splošna merila o izvzetju in odpravi nadzora iz Priloge VI; ali

(c) kakršno koli cev s katodnimi žarki, predvideno za prikazovanje vidnih slik, ali drugo električno napravo, ki deluje pri napetosti, ki ne presega 30 kV, ali katero koli drugo napravo ali proizvod, katerega vrsto so odobrili pristojni organi države članice, pod pogojem, da:

(i) pri normalnih pogojih delovanja ne povzroča hitrosti doz, ki presegajo 1 µSv×h–1 na razdalji 0,1 m od katere koli dosegljive površine naprave; in

(ii) če vsebuje radioaktivne snovi, so te snovi v kapsuli ali pritrjene na trden nosilec; in

(iii) so pristojni organi določili pogoje za odlaganje.

2. Države članice lahko izvzamejo dodatne vrste dejavnosti iz zahteve za priglasitev v skladu s splošnimi merili o izvzetju iz točke 3 Priloge VI ali če ocena optimizacije varstva pokaže, da je izvzetje najboljša možnost.

3. Dejavnosti, ki vključujejo naravno prisoten radioaktivni material, identificirane v skladu s členom 24, in ostanke iz proizvodnje ali procesov, ki bodo reciklirani v identificirane gradbene materiale, morajo biti priglašene, če obstaja velika verjetnost, da bo indeks koncentracije aktivnosti, določen v Prilogi VII, v gradbenih materialih, ki so bili proizvedeni iz ostankov, presegel vrednost 1. V tem primeru podjetje obvesti uporabnika ostanka o njegovi koncentraciji aktivnosti.

4. V primerih, ki so jih identificirale države članice in ki vključujejo tveganje, da bo dejavnost, identificirana v skladu s členom 24, povzročila naravno prisotne radionuklide v vodi, ki lahko vplivajo na kakovost pitne vode ali na druge poti izpostavljenosti, lahko pristojni organ z vidika varstva proti sevanju zahteva, da se dejavnost priglasi, ne glede na odstavek 1(b) tega člena.

5. Za vrste dejavnosti, ki jih je treba priglasiti, države članice določijo informacije, ki jih mora zagotoviti podjetje, da lahko pristojni organ vzpostavi ustrezen regulativni nadzor.

6. Države članice si za namen izvzetja v skladu z odstavkom 1(c) izmenjujejo informacije o izdanih odobritvah tipa ter o pomembni dokumentaciji in oceni. Pristojni organi upoštevajo prejete informacije ter veljavne evropske in mednarodne standarde pri sprejemanju odločitev v zvezi z izvzetjem zadevnih dejavnosti.

Člen 26

Regulativni nadzor

1. Države članice zahtevajo regulativni nadzor priglašenih dejavnosti, ki mora biti sorazmeren z ravnjo in verjetnostjo izpostavljenosti, ki izhaja iz teh dejavnosti, in z vplivom, ki ga lahko ima regulativni nadzor na zmanjševanje take izpostavljenosti ali izboljševanje varnosti objektov.

2. Priglašene dejavnosti se lahko izvzamejo iz zahteve za dovoljenje.

3. V primeru zmernih količin materiala, ki jih določijo države članice, se lahko za namen izvzetja uporabijo vrednosti koncentracije aktivnosti iz stolpca 2 tabele B Priloge VI.

4. Za priglašene dejavnosti, ki niso izvzete, je potrebna izdaja dovoljenja s postopkom registracije ali licenciranja.

Člen 27

Dovoljenje

1. V primerih, kjer omejeno tveganje za izpostavljenost ne zahteva pregleda posameznih primerov in se dejavnost opravlja v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, lahko pristojni organi omejijo regulativni nadzor na registracijo dejavnosti in ustrezno pogostnost inšpekcijskih pregledov.

2. Države članice zahtevajo licenciranje naslednjih dejavnosti:

(a) delovanje in razgradnja kakršnega koli objekta v jedrskem gorivnem krogu ter izkoriščanje in zaprtje rudnikov urana;

(b) namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju potrošniških ali drugih proizvodov, vključno z zdravili, ter uvoz ali izvoz takšnih proizvodov;

(c) proizvodnja, uporaba ali posedovanje visokoaktivnega zaprtega vira;

(d) delovanje, razgradnja in zaprtje objekta za predelavo, shranjevanje ali odstranjevanje radioaktivnih odpadkov;

(e) dejavnosti, pri katerih obstaja velika verjetnost, da bodo delavci pri običajnem delovanju in v normalnih delovnih pogojih prejeli letno efektivno dozo, ki presega 6 mSv;

(f) dejavnosti, ki vključujejo velike količine atmosferskih ali tekočinskih izpustov v okolje.

3. Države članice zahtevajo registracijo ali licenciranje naslednjih dejavnosti:

(a) namerno dajanje radioaktivnih snovi osebam oziroma – če to vpliva na izpostavljenost ljudi – živalim za namene medicinskega, oziroma veterinarskega pregleda, zdravljenja ali raziskav;

(b) uporaba povzročiteljev sevanja ali radioaktivnih virov za industrijsko radiografijo, obdelava izdelkov ali raziskave in uporaba pospeševalnikov, razen elektronskih mikroskopov;

(c) uporaba povzročiteljev sevanja ali radioaktivnih virov za izpostavljenost v zdravstvu;

(d) proizvodnja in delovanje električne opreme, ki oddaja ionizirajoče sevanje, in delovanje pri napetosti nad 30 kV ter uvoz in izvoz take opreme;

(e) dejavnosti, pri katerih obstaja velika verjetnost, da bodo delavci pri običajnem delovanju in v normalnih delovnih pogojih prejeli letno efektivno dozo, ki presega 1 mSv;

(f) industrije, ki vključujejo naravno prisoten radioaktivni material, ki so ga identificirale države članice v skladu s členom 24, in ki bodo verjetno povzročile efektivno dozo za posameznika iz prebivalstva, ki je enaka ali presega 0,3 mSv na leto.

4. Države članice lahko zahtevajo registracijo ali licenciranje za vrste dejavnosti, ki niso navedene v odstavkih 2 in 3.

Člen 28

Postopek izdaje dovoljenj

1. Države članice za namene izdaje dovoljenj zahtevajo predložitev informacij, ki so sorazmerne z vrsto dejavnosti in povezanimi tveganji.

2. Informacije, ki se zahtevajo za namen izdaje licence, vsebujejo vsaj naslednje:

(a) obveznosti in organizacijske ureditve za varnost in zaščito;

(b) usposobljenost uslužbencev, vključno z obveščanjem in usposabljanjem;

(c) konstrukcijske značilnosti objekta in vire sevanja;

(d) predvideno poklicno in javno izpostavljenost pri normalnem delovanju;

(e) varnostno oceno aktivnosti in objekta, da bi se:

(i)opredelili načini pojava potencialne izpostavljenosti ali nezgodne in nenamerne izpostavljenosti v zdravstvu;

(ii) kolikor je to mogoče ocenila verjetnost in raven potencialne izpostavljenosti;

(iii) ocenila kakovost in obseg določb v zvezi z varnostjo in zaščito, vključno s tehničnimi značilnostmi in upravnimi postopki;

(iv) določili obratovalni pogoji in omejitve;

(f) postopke ob izrednem dogodku in komunikacijske povezave;

(g) vzdrževanje, preskušanje, inšpekcijske preglede in servisiranje, da bi vir sevanja in objekt izpolnjevala konstrukcijske zahteve ter obratovalne pogoje in omejitve v celotni življenjski dobi;

(h) upravljanje radioaktivnih odpadkov in ureditve za odstranjevanje takih odpadkov v skladu z veljavnimi zakonodajnimi zahtevami;

(i) upravljanje zaprtih virov, ki se več ne uporabljajo;

(j) zagotavljanje kakovosti.

3. Licenca vsebuje posebne pogoje, da se zagotovi, da so elementi licence pravno izvršljivi, ali da se odredijo ustrezne omejitve v zvezi z obratovalnimi omejitvami ali pogoji. Med pogoje sodi tudi uradno in dokumentirano izvajanje načela optimizacije.

4. Kjer je ustrezno, licenca vključuje dovoljenje za izpuste, izdano v skladu z zahtevami iz Poglavja VIII, ki dovoljuje tekočinske ali atmosferske radioaktivne izpuste v okolje.

5. Države članice zahtevajo od podjetja, da nemudoma sporoči pojav pomembnega dogodka, ki je povzročil ali ki bo verjetno povzročil izpostavljenost posameznika, ki presega obratovalne omejitve ali pogoje v zvezi s poklicno ali javno izpostavljenostjo, določene v zahtevah za licenciranje, ali meje, ki so jih za izpostavljenost v zdravstvu določili organi.

Člen 29

Oprostitev regulativnega nadzora

1. Za odlaganje, recikliranje ali ponovno uporabo radioaktivnih materialov, ki izhajajo iz katere koli odobrene dejavnosti, je potrebno dovoljenje.

2. Materiali za odlaganje, recikliranje ali ponovno uporabo se lahko izvzamejo iz zahtev iz te direktive, če koncentracije aktivnosti na enoto mase:

(a) ne presežejo vrednosti iz dela 1 tabele A Priloge VI; ali

(b) ustrezajo posebnim nivojem za odpravo nadzora in povezanim zahtevam za posebne materiale ali materiale, ki izhajajo iz posebnih vrst dejavnosti; te posebne nivoje za odpravo nadzora, poleg splošnih nivojev za odpravo nadzora iz točke (a), določi nacionalni pristojni organ v skladu s splošnimi merili za izvzetje iz točke 3 Priloge VI in ob upoštevanju tehničnih smernic Skupnosti.

3. Za odpravo nadzora za materiale, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide, so vrednosti koncentracij aktivnosti na enoto mase določene v delu 2 tabele A Priloge VI. Kljub temu veljajo naslednje zahteve:

(a) za dejavnosti, za katere je potrebna licenca, kot je določeno v členu 27(3)(f), je treba upoštevati merila glede doze, ki veljajo za odpravo nadzora za naravno prisotne radionuklide;

(b) za druge licencirane dejavnosti, zlasti tiste, ki so del jedrskega gorivnega cikla, morajo biti nivoji za odpravo nadzora v skladu z merili za odpravo nadzora za materiale, ki vsebujejo umetne radionuklide v določenih dozah;

(c) za odobrene dejavnosti, ki jih je treba priglasiti, kot je določeno v členu 25(3), je treba upoštevati ustrezne zahteve za dajanje gradbenih materialov v promet.

4. Namerno redčenje radioaktivnih ostankov, razen mešanja materialov, ki se izvaja pri normalnem delovanju, pri katerem ni nevarnosti radioaktivnosti, ni dovoljeno. Pristojni organ lahko v posebnih primerih dovoli mešanje radioaktivnih ostankov, ki vsebujejo naravno prisoten radioaktivni material, z drugimi materiali, da bi se spodbudila ponovna uporaba in recikliranje teh materialov ter da bi se zmanjšala javna izpostavljenost.

POGLAVJE VI

VARSTVO DELAVCEV, PRAKTIKANTOV IN ŠTUDENTOV

Člen 30

Odgovornosti

1. Zahteve za poklicno izpostavljenost iz tega poglavja ter členov 9, 10, 11 in 12 veljajo za varstvo delavcev v katerem koli primeru izpostavljenosti, v katerem je njihova izpostavljenost pri delu ali zaradi dela pravna odgovornost podjetja ali druge pravne osebe, vključno z:

(a) delodajalcem zunanjih delavcev;

(b) organizacijo, odgovorno za varstvo reševalnega osebja;

(c) organizacijo, odgovorno za sanacijo onesnažene zemlje, stavb in drugih konstrukcij;

(d) delodajalcem, ki je pravno odgovoren za izpostavljenost delavcev radonu pri delu v primeru iz člena 53(4).

2. Odgovornost podjetja za poklicno izpostavljenost zajema tudi praktikante in študente, ki morajo med svojim študijem delati z viri sevanja, in posameznike, ki so samozaposleni ali delajo prostovoljno ali za dobrodelno organizacijo.

3. Delodajalec je odgovoren za oceno in izvajanje ukrepov za varstvo izpostavljenih delavcev pred sevanjem.

Člen 31

Operativna zaščita delavcev

Operativna zaščita izpostavljenih delavcev temelji na:

(a) predhodni oceni narave in velikosti radiološkega tveganja za izpostavljene delavce;

(b) izvajanju optimizacije varstva pred sevanjem v vseh delovnih pogojih;

(c) razvrstitvi delavcev v različne kategorije;

(d) izvajanju nadzornih ukrepov in spremljanja v zvezi z različnimi področji in delovnimi pogoji, vključno z osebno dozimetrijo;

(e) zdravstvenem nadzoru.

Člen 32

Posvetovanje s strokovnjakom za varstvo pred sevanjem

Države članice od podjetja zahtevajo, da se posvetuje s strokovnjakom za varstvo pred sevanjem o preverjanju in preskušanju zaščitnih sredstev in merilnih instrumentov, zlasti:

(a) pred zaključnim podrobnejšim pregledom načrtov za obrate ali naprave s stališča varstva pred sevanji;

(b) ob začetku obratovanja novih ali spremenjenih virov sevanja s stališča varstva pred sevanjem;

(c) ob rednem preverjanju učinkovitosti zaščitne opreme in postopkov;

(d) ob rednem umerjanju merilnih instrumentov ter rednem pregledovanju njihove uporabnosti in pravilne uporabe.

Člen 33

Ureditev delovnih mest

1. Za namene varstva pred sevanji mora biti urejeno vse potrebno kar zadeva delovna mesta, na katerih je možna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, ki presega efektivno dozo 1 mSv na leto ali ekvivalentno dozo 15 mSv na leto za očesno lečo ali 50 mSv na leto za kožo in okončine. Takšne ureditve morajo ustrezati naravi objektov in virov ter velikosti in naravi tveganj.

2. Za dejavnosti, ki vključujejo naravno prisoten radioaktivni material, pri katerih obstaja verjetnost, da bo efektivna doza za delavce presegla 6 mSv na leto, veljajo zahteve iz tega poglavja. Če je efektivna doza za delavce manjša ali enaka 6 mSv na leto, pristojni organi od podjetij zahtevajo vsaj, da redno preverjajo ravni izpostavljenosti, ob upoštevanju možnosti za izboljšanje varstva oziroma možnosti, da se doze sčasoma povečajo ali da se povečajo zaradi spremembe postopkov ali ureditev dela.

3. Za podjetja, ki opravljajo letalski prevoz, pri katerem obstaja verjetnost, da bo efektivna doza izpostavljenosti posadke kozmičnemu sevanju presegla 6 mSv na leto, veljajo ustrezne zahteve iz tega poglavja. Če je efektivna doza za posadko manjša ali enaka 6 mSv na leto in obstaja verjetnost, da bo presegla 1 mSv na leto, pristojni organi od podjetij zahtevajo vsaj, da redno preverjajo ravni izpostavljenosti, ob upoštevanju možnosti, da se doze sčasoma spremenijo ali da se spremenijo zaradi spremembe ureditev dela. Podjetja morajo ustrezno ukrepati, zlasti:

(e) oceniti izpostavljenost take posadke;

(f) upoštevati ocenjeno izpostavljenost pri organiziranju delovnih razporedov, tako da čim bolj zmanjšajo doze močno izpostavljene posadke;

(g) obvestiti zadevne delavce o tveganjih za zdravje, ki jih vključuje njihovo delo, in o dozah posameznikov.

Člen 34

Razvrstitev delovnih mest

1. Delovna mesta se razvrstijo v različna območja, kjer je to primerno, glede na oceno pričakovanih letnih doz ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti.

2. Razlikovati je treba med kontroliranimi in nadzorovanimi območji. Pristojni organi določijo smernice za razvrstitev na kontrolirana in nadzorovana območja, ki ustreza danim okoliščinam.

3. Podjetje mora stalno pregledovati delovne pogoje na kontroliranih in nadzorovanih območjih.

Člen 35

Zahteve za kontrolirana območja

1. Najmanjše zahteve za kontrolirana območja so:

(a) kontrolirano območje mora biti označeno, dostop do njega pa mora biti omejen na posameznike, ki so prejeli ustrezna navodila, in mora biti kontrolirano v skladu s pisnimi postopki, ki jih zagotovi podjetje. Kjerkoli obstaja znatno tveganje za razširjanje radioaktivne kontaminacije, je treba izvesti posebne ukrepe, vključno z dostopom in izhodom posameznikov in blaga ter spremljanjem kontaminacije v kontroliranem in sosednjem območju;

(b) ob upoštevanju narave in obsega radioloških tveganj na kontroliranih območjih se radiološki nadzor delovnega okolja organizira v skladu s členom 37;

(c) namestijo se oznake, ki označujejo vrsto območja, naravo vira in njihova pripadajoča tveganja;

(d) izdelajo se delovna navodila, ki ustrezajo radiološkemu tveganju, ki je povezano z viri in njihovim delovanjem.

2. Za izvajanje teh zahtev je odgovorno podjetje po posvetovanju s strokovnjakom za varstvo pred sevanjem.

Člen 36

Zahteve za nadzorovana območja

1. Zahteve za nadzorovana območja so:

(a) ob upoštevanju narave in obsega radioloških tveganj na nadzorovanih območjih se radiološki nadzor delovnega okolja organizira v skladu s členom 37;

(b) namestijo se oznake, ki označujejo vrsto območja, naravo vira in njihova pripadajoča tveganja;

(c) izdelajo se delovna navodila, ki ustrezajo radiološkemu tveganju, ki je povezano z viri in njihovim delovanjem.

2. Za izpolnitev teh zahtev je odgovorno podjetje po posvetovanju s strokovnjakom za varstvo pred sevanjem.

Člen 37

Radiološki nadzor delovnega okolja

1. Radiološki nadzor delovnega okolja iz členov 35(1)(b) in 36(1)(a) po potrebi obsega:

(a) meritve hitrosti doz zunanjega sevanja, pri čemer je navedena narava in kakovost tega sevanja;

(b) meritve koncentracije aktivnosti v zraku in površinske gostote za radionuklide, ki povzročajo kontaminacijo, pri čemer je navedena njihova narava ter fizikalna in kemijska stanja;

(c) meritev koncentracij radona na delovnem mestu.

2. Rezultate teh meritev je treba zabeležiti in po potrebi uporabiti za oceno posameznih izpostavljenosti, kot to določa člen 39.

Člen 38

Kategorizacija izpostavljenih delavcev

1. Za namene spremljanja stanja in nadzora se razlikuje med dvema kategorijama izpostavljenih delavcev:

(d) kategorija A: izpostavljeni delavci, za katere je verjetno, da bodo prejeli efektivno dozo, večjo od 6 mSv na leto, ali ekvivalentno dozo, večjo od 15 mSv na leto, za očesno lečo ali večjo od 150 mSv na leto za kožo in okončine;

(e) kategorija B: izpostavljeni delavci, ki niso razvrščeni med delavce A kategorije.

2. Razlikovanje med kategorijama izpostavljenih delavcev iz odstavka 1 se določi pred zaposlitvijo na delovno mesto, ki vključuje izpostavljenost, in se redno pregleduje na podlagi delovnih pogojev in zdravstvenega nadzora.

3. Za reševalno osebje razlikovanje med kategorijama izpostavljenih delavcev iz odstavka 1 tega člena, kadar je ustrezno, ne posega v zahteve glede spremljanja iz členov 37, 39–43, če delavci niso udeleženi pri dejanski izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka.

Člen 39

Osebna dozimetrija

1. Osebna dozimetrija za delavce iz kategorije A mora biti sistematična in temeljiti na posamičnih meritvah, ki jih opravlja služba za dozimetrijo. V primerih, kjer obstaja verjetnost za znatno notranjo izpostavljenost delavcev kategorije A ali znatno izpostavljenost očesne leče ali okončin, je treba vzpostaviti ustrezen sistem za dozimetrijo. Pristojni organ nameni posebno pozornost identifikaciji teh delavcev.

2. Dozimetrija delavcev kategorije B mora zadoščati vsaj za potrditev pravilnosti razvrstitve delavcev v kategorijo B. Države članice lahko zahtevajo osebno dozimetrijo tudi za delavce kategorije B, in če je to potrebno, posamezne meritve, ki jih opravi služba za dozimetrijo.

3. V primerih, ko posamične meritve prejetih doz niso mogoče ali so neustrezne, osebna dozimetrija temelji na oceni, ki temelji na osnovi rezultatov osebne dozimetrije drugih izpostavljenih delavcev ali iz rezultatov nadzora delovnega okolja, ki ga določa člen 37.

Člen 40

Dozimetrija v primeru nezgodne izpostavljenosti

V primeru nezgodne izpostavljenosti podjetje v sodelovanju s službo za dozimetrijo oceni ustrezne doze in njihovo porazdelitev v telesu.

Člen 41

Beleženje rezultatov in poročanje o njih

1. Zapis, ki vsebuje rezultate osebne dozimetrije, se izdela za vsakega izpostavljenega delavca, za katerega se izvaja dozimetrija.

2. Za namene odstavka 1 se hranijo naslednje informacije o izpostavljenih delavcih:

(a) zapis doz posameznikov, zapis izmerjenih ali ocenjenih izpostavljenosti, odvisno od primera, v skladu s členi 39, 40, 51 in 52;

(b) poročila o okoliščinah in izvedenih aktivnostih v primerih izpostavljenosti, navedenih v členih 40 in 52;

(c) rezultate radiološkega nadzora delovnega mesta, uporabljene za oceno doz posameznikov, kjer je to potrebno.

3. Informacije iz odstavka 1 se hranijo v času delovne dobe delavcev, ki vključuje izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, in pozneje, dokler ne dosežejo starosti 75 let, v nobenem primeru pa ne manj kot 30 let po prenehanju dela, ki je vključevalo izpostavljenost.

4. Izpostavljenost, na katero se nanašajo členi 40, 51 in 52, se beleži ločeno v zapisu iz odstavka 1.

5. Če se rezultati dozimetrije uporabljajo za obvladovanje načrtovanih primerov izpostavljenosti, se sprejmejo ustrezni dogovori, da v zapise ne bodo vključene izpostavljenosti, ki izhajajo iz obstoječih primerov izpostavljenosti, tj. zunanje sevanje iz okolja ali vnos radona iz zemlje pri industrijah, v katerih se predeluje naravno prisoten radioaktivni material.

Člen 42

Dostop do rezultatov

1. Države članice zahtevajo, da so rezultati osebne dozimetrije iz členov 39, 40 in 52:

(a) na razpolago pristojnim organom, podjetju in delodajalcu zunanjih delavcev;

(b) na razpolago delavcu v skladu s členom 43(1);

(c) predloženi službam medicine dela, da bi lahko ocenile njihov vpliv na zdravje ljudi, kot je določeno v členu 44;

(d) predloženi podatkovnemu sistemu za individualni nadzor obsevanosti, ki ga vzpostavi država članica v skladu z odstavkom 2.

2. Države članice določijo način za prenos rezultatov osebne dozimetrije.

3. V okviru podatkovnega sistema za individualni nadzor obsevanosti se predložijo vsaj podatki iz razdelka A Priloge VIII.

4. V primeru nezgodne izpostavljenosti ali izpostavljenosti v primeru izrednega radiološkega dogodka se rezultati osebne dozimetrije predložijo brez odlašanja.

Člen 43

Dostop delavcev do rezultatov

1. Države članice zahtevajo, da imajo delavci na svojo zahtevo dostop do rezultatov osebne dozimetrije, vključno z rezultati meritev, ki so morda bili uporabljeni za oceno teh rezultatov, ali do rezultatov ocene njihovih doz, določenih na osnovi meritev na delovnih mestih.

2. Države članice olajšajo izmenjavo vseh ustreznih podatkov o dozah, ki so jih prej prejeli delavci, med pristojnimi organi, službami medicine dela, strokovnjaki za varstvo pred sevanjem ali službami za dozimetrijo znotraj Unije, z namenom opravljanja zdravniških pregledov pred zaposlitvijo ali razvrstitvijo med delavce kategorije A v skladu s členom 44 in z namenom nadziranja nadaljnje izpostavljenosti delavcev.

Člen 44

Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev

1. Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev temelji na načelih, ki splošno veljajo za medicino dela.

2. Za zdravstveni nadzor delavcev kategorije A so odgovorne službe medicine dela.

Ta zdravstveni nadzor mora upoštevati oceno zdravstvenega stanja delavcev pod nadzorom glede njihove zmožnosti za naloge, ki so jim dodeljene. V ta namen morajo imeti službe medicine dela dostop do kakršnih koli ustreznih podatkov, ki jih potrebujejo, vključno z razmerami v njihovih delovnih prostorih.

3. Zdravstveni nadzor vključuje:

(e) zdravniški pregled pred zaposlitvijo ali razvrstitvijo med delavce kategorije A za določitev delavčeve sposobnosti za delovno mesto delavca kategorije A, na katero se je prijavil;

(f) redne zdravniške preglede.

Zdravstveno stanje vseh delavcev kategorije A se pregleduje najmanj enkrat letno, da se preveri njihova sposobnost za opravljanje svojega dela. Narava teh pregledov, ki jih lahko opravljajo tolikokrat, kot služba medicine dela meni, da je potrebno, je odvisna od vrste dela in zdravstvenega stanja posameznega delavca.

4. Službe medicine dela lahko naznačijo potrebo po nadaljevanju zdravstvenega nadzora po prenehanju dela, za toliko časa, kot menijo, da je potrebno za varovanje zdravja določene osebe.

Člen 45

Zdravstvena klasifikacija

Glede na delavčevo zmožnost za delo delavca kategorije A se določi naslednja zdravstvena klasifikacija:

(a) zmožen;

(b) zmožen, pod določenimi pogoji;

(c) nezmožen.

Člen 46

Prepoved zaposlovanja ali razvrstitve nezmožnih delavcev

Nobenega delavca se ne sme zaposliti ali razvrstiti za kateri koli čas na določeno delovno mesto kot delavca kategorije A, če je po zdravstvenih ugotovitvah nezmožen za to delovno mesto.

Člen 47

Zdravstvene kartoteke

1. Zdravstvena kartoteka se odpre za vsakega delavca kategorije A in se sproti dopolnjuje, dokler ostaja delavec te kategorije. Potem se hrani, dokler posameznik ne dopolni 75 let, nikakor pa ne manj kot 30 let po prenehanju dela, ki je vključevalo izpostavljenost ionizirajočemu sevanju.

2. Zdravstvena kartoteka vključuje informacije o naravi zaposlitve, rezultatih zdravniških pregledov pred zaposlitvijo ali razporeditvijo med delavce kategorije A, rednih zdravstvenih pregledih in zapis doz, ki jih zahteva člen 41.

Člen 48

Posebni zdravstveni nadzor

1. Poleg zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, določenega v členu 44, se mora urediti vse potrebno za vsako nadaljnjo aktivnost, za katero službe medicine dela menijo, da je potrebna za zdravstveno varstvo izpostavljenega posameznika, na primer nadaljnji pregledi, ukrepi za dekontaminacijo ali nujni sanacijski ukrepi.

2. Posebni zdravstveni nadzor se zagotovi v vsakem primeru, ko je bila presežena letna efektivna doza 50 mSv na leto ali katera koli druga meja doze iz člena 10(2).

3. Nadaljnji pogoji izpostavljenosti so predmet soglasja služb medicine dela.

Člen 49

Pritožbe

Države članice morajo določiti postopek za pritožbe zoper ugotovitve in sklepe, sprejete v skladu s členi 45, 46 in 48.

Člen 50

Varstvo zunanjih delavcev

1. Vsaka država članica zagotovi, da sistem individualnega nadzora obsevanosti zunanjim delavcem zagotavlja enako varstvo, kakor ga imajo stalno zaposleni delavci podjetja.

2. Podjetje je neposredno ali na podlagi pogodbe z delodajalcem zunanjih delavcev odgovoren za operativne vidike varstva zunanjih delavcev pred sevanjem.

3. Podjetje predvsem:

(a) preveri, ali je bilo ugotovljeno, da je zadevni zunanji delavec zdravstveno sposoben opravljati aktivnosti, ki naj bi mu bile dodeljene;

(b) zagotovi, da je zunanji delavec poleg osnovnega usposabljanja za varstvo pred sevanjem iz člena 16 deležen tudi posebnega usposabljanja v zvezi z značilnostmi kontroliranega območja in aktivnosti;

(c) zagotovi, da je zunanji delavec prejel potrebno osebno zaščitno opremo;

(d) zagotovi, da zunanji delavec prejme individualni nadzor obsevanosti, ki ustreza vrsti aktivnosti, in katero koli operativno osebno dozimetrijo, ki bi bila morda potrebna;

(e) zagotovi skladnost s sistemom varstva iz Poglavja III;

(f) zagotovi ali sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so po vsaki aktivnosti zabeleženi radiološki podatki individualnega nadzora obsevanosti za vsakega zunanjega delavca iz točke 2 dela B Priloge VIII.

4. Delodajalci zunanjih delavcev neposredno ali s pogodbenimi sporazumi s podjetjem zagotovijo varstvo svojih delavcev pred sevanjem v skladu z ustreznimi določbami iz te direktive, zlasti z:

(a) zagotavljanjem skladnosti s sistemom varstva iz Poglavja III;

(b) zagotavljanjem obveščanja in usposabljanja na področju varstva pred sevanjem, na katero se nanaša člen 16;

(c) jamčenjem ocenjevanja izpostavljenosti njihovih delavcev in njihovega zdravstvenega nadzora pod pogoji, ki so določeni v členih 37 ter od 39 do 48;

(d) zagotavljanjem, da se radiološki podatki na podlagi individualnega nadzora obsevanosti vseh njihovih delavcev v skladu s točko 1 razdelka B Priloge VIII redno posodabljajo v podatkovnem sistemu za individualni nadzor obsevanosti iz člena 42(1)(d).

5. Vsi zunanji delavci morajo, kolikor je le mogoče, sami prispevati k zaščiti, ki jim je namenjena s sistemom nadzora obsevanosti iz odstavka 1.

Člen 51

Posebej dovoljene izpostavljenosti

1. V izjemnih primerih, ki jih je potrebno obravnavati posamično, razen izrednih dogodkov, lahko pristojni organi dovolijo opredeljenim prostovoljnim delavcem poklicno izpostavljenost sevanju, ki presega meje doz iz člena 10, če so takšni primeri izpostavljenosti časovno omejeni, potekajo na določenih omejenih delovnih območjih in ne presegajo največjih ravni izpostavljenosti, ki jih za tak poseben primer določijo pristojni organi. Upoštevati je treba naslednje pogoje:

(a) samo delavci kategorije A, ki so opredeljeni v členu 38, lahko dobijo dovoljenje za take izpostavljenosti;

(b) praktikante, študente, nosečnice in, če obstaja tveganje vnosa radionuklidov, doječe ženske je treba izključiti iz takšnih izpostavljenosti;

(c) podjetja mora vnaprej skrbno upravičiti takšne izpostavljenosti in se o njih temeljito pogovoriti s prostovoljnimi delavci, njihovimi predstavniki, službami medicine dela ali strokovnjakom za varstvo pred sevanjem;

(d) ustrezne delavce je treba vnaprej obvestiti o vključenih tveganjih in zaščitnih ukrepih, ki jih je treba izvajati med nalogo;

(e) vse doze v zvezi s takšnimi izpostavljenostmi je treba ločeno zabeležiti v zdravstveni kartoteki iz člena 47 in v osebnem kartonu iz člena 41.

2. Preseganje mej doz zaradi posebej dovoljenih izpostavljenosti ne sme predstavljati delodajalcu zadostnega razloga za izključitev delavcev iz njihovih običajnih delovnih mest ali njihovo premestitev na drugo delovno mesto, brez soglasja delavcev.

3. Izpostavljenost vesoljske posadke nad mejami doz se obravnava kot posebej dovoljena izpostavljenost.

Člen 52

Poklicna izpostavljenost v primeru izrednega dogodka

1. Organizacije za odziv na izredne dogodke zagotovijo, da nihče od reševalnega osebja ne izvaja aktivnosti, ki povzročajo doze, večje od 50 mSv, razen v posebnih primerih, opredeljenih v nacionalnem načrtu ukrepov v primeru izrednega dogodka. V teh primeru se določijo ustrezni referenčnih nivoji nad 50 mSv. V izjemnih primerih, ko gre za reševanje življenja, preprečevanje resnih učinkov sevanja za zdravje ali preprečevanje razvoja resnih pogojev, se lahko določi referenčni nivo nad 100 mSv.

2. Organizacije za odziv na izredne dogodke zagotovijo, da reševalno osebje, ki bo verjetno izvajalo aktivnosti s preseženo dozo 50 mSv, sestavljajo prostovoljci, ki so bili vnaprej jasno in natančno obveščeni o povezanih tveganjih za zdravje in razpoložljivih zaščitnih ukrepih.

3. Države članice pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka zahtevajo nadzor sevanja in zdravstveni nadzor reševalnega osebja. Osebno dozimetrijo ali oceno doz posameznikov je treba izvajati glede na okoliščine.

Člen 53

Radon na delovnem mestu

1. V okviru akcijskega načrta iz člena 103 države članice določijo nacionalne referenčne nivoje za koncentracije radona v bivalnem okolju. Ti referenčni nivoji ne smejo preseči letnega povprečja 1 000 Bq m-3 za delovna mesta.

2. Države članice v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom zagotovijo, da se meritve radona izvajajo na delovnih mestih v pritličju ali kleti znotraj območij, podvrženih radonu, in na posebnih delovnih mestih, kot je določeno v akcijskem načrtu.

3. Države članice zahtevajo od podjetij, v katerih je nacionalni referenčni nivo za obstoječa delovna mesta presežen, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje koncentracij radona ali izpostavljenosti v skladu z načelom optimizacije iz Poglavja III.

4. Če je referenčni nivo na delovnih mestih ali v posebnih prostorih stavbe še vedno presežen, kljub ukrepom, sprejetim v skladu z odstavkom 3, države članice obravnavajo ta primer kot načrtovan primer izpostavljenosti in uvedejo ustrezne zahteve za poklicno izpostavljenost, kot je določeno v členu 30.1(d).

POGLAVJE VII

VARSTVO BOLNIKOV IN DRUGIH POSAMEZNIKOV, KI SO IZPOSTAVLJENI SEVANJU V ZDRAVSTVU

Člen 54

Upravičenost

1. Čista korist zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu, ob upoštevanju njene celotne potencialne diagnostične ali terapevtske koristi, vključno z neposredno koristjo za zdravje ali dobre počutje posameznika in koristjo za družbo, mora odtehtati škodo za zdravje posameznika, ki jo lahko povzroči izpostavljenost sevanju, pri čemer je treba upoštevati učinkovitost, koristi in tveganja pri uporabi alternativnih razpoložljivih tehnik, ki imajo isti cilj, a ne vključujejo izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju ali pa je ta manjša.

Prav tako je treba upoštevati škodo za zdravje posameznika, ki jo lahko povzroči izpostavljenost zdravstvenega radiološkega osebja in drugih posameznikov.

Upoštevati je treba zlasti naslednje zahteve:

(a) vse nove vrste dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost sevanju v zdravstvu, morajo biti upravičene, še preden se začnejo splošno izvajati;

(b) obstoječe vrste dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost sevanju v zdravstvu, se ponovno preučijo, kadar koli se pojavijo novi pomembni dokazi o njihovi učinkovitosti ali posledicah;

(c) vsako posamezno izpostavljenost sevanju v zdravstvu je treba vnaprej upravičiti, upoštevajoč specifične namene izpostavljenosti sevanju in značilnosti izpostavljenega posameznika.

Če vrsta dejavnosti, ki vključuje izpostavljenost sevanju v zdravstvu, na splošno ni upravičena, je lahko neka specifična izpostavljenost te vrste v posebnih okoliščinah upravičena, vendar jo je treba za vsak primer posebej upravičiti in dokumentirati.

Napotni zdravnik in izvajalec si prizadevata, kadar je to izvedljivo, za pridobitev poprejšnjih diagnostičnih podatkov ali zdravstvene dokumentacije, pomembne za načrtovano izpostavljenost sevanju, in preučitev teh podatkov, da bi se izognila nepotrebni izpostavljenosti sevanju.

2. Izpostavljenost sevanju v zdravstvu za biomedicinske ali medicinske raziskave mora preveriti odbor za etična vprašanja, ki je ustanovljen v skladu z nacionalnimi predpisi in/ali ga ustanovijo pristojni organi.

3. Posebno upravičenost medicinskih radioloških posegov, ki jih je treba izvajati kot del programa zgodnje diagnostike, potrdi zdravstveni organ, skupaj z ustreznimi strokovnimi organi.

4. Izpostavljenost negovalcev in tolažilcev mora imeti čisto korist, ob upoštevanju neposrednih koristi za zdravje bolnikov, koristi za negovalca / tolažilca in škode, ki jo lahko povzroči izpostavljenost.

5. Kakršen koli medicinski radiološki poseg, izveden na asimptomatskem posamezniku za namene zgodnjega odkrivanja bolezni, je del programa zgodnje diagnostike ali zahteva posebno dokumentirano upravičenost za zadevnega posameznika, ki jo potrdi izvajalec po posvetovanju z napotnim zdravnikom in ob upoštevanju smernic ustreznih strokovnih in pristojnih organov. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju informacij bolnikom, kot je predpisano v členu 56(3).

6. Če izpostavljenosti sevanju ni mogoče upravičiti v skladu z odstavki 1 do 5, jo je treba prepovedati.

Člen 55

Optimizacija

1. Vse doze zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu v namene radiodiagnostike in interventne radiologije morajo biti tako nizke, kolikor je to razumno mogoče doseči pri pridobivanju zahtevanih informacij na podlagi slikanja, ob upoštevanju ekonomskih in socialnih dejavnikov.

Za vsako izpostavljenost posameznikov sevanju v zdravstvu v radioterapevtske namene mora biti obsevanost ciljnih prostornin posamezno načrtovana, pri čemer morajo biti doze neciljnih prostornin in tkiv tako nizke, kolikor je to razumno mogoče doseči, in skladne z želenim radioterapevtskim namenom izpostavljenosti sevanju.

2. Države članice zagotovijo oblikovanje, redno pregledovanje in uporabo diagnostičnih referenčnih nivojev za radiodiagnostične preiskave in, kadar je ustrezno, za posege interventne radiologije, in razpoložljivost navodil v ta namen.

3. Države članice za vsak biomedicinski in medicinski raziskovalni projekt zagotovijo:

(a) da posamezniki sodelujejo prostovoljno;

(b) da so ti posamezniki obveščeni o tveganju zaradi te izpostavljenosti sevanju;

(c) da je izdelana dozna ograda za posameznike, za katere niso pričakovane neposredne medicinske koristi zaradi te izpostavljenosti sevanju;

(d) v primeru bolnikov, ki prostovoljno sodelujejo v poskusnem diagnostičnem ali terapevtskem postopku in pri katerih je pričakovati diagnostično ali terapevtsko korist zaradi tega postopka, morata izvajalec in/ali napotni zdravnik načrtovati nivoje doz za vsak primer posebej.

4. Optimizacija mora vključevati izbiro opreme, zadovoljivo raven diagnostičnih informacij ali izida zdravljenja, pa tudi praktične vidike medicinskih posegov, zagotavljanje kakovosti ter oceno in ovrednotenje obsevanosti bolnika in osebja ali izvedenih dejavnosti, ob upoštevanju ekonomskih in socialnih dejavnikov.

5. Države članice zagotavljajo:

(a) da se določijo dozne ograde za izpostavljenost negovalcev in tolažilcev;

(b) da se oblikujejo ustrezna navodila za izpostavljenost negovalcev in tolažilcev;

6. Države članice zagotovijo, da kadar bolnika zdravijo ali preiskujejo z radionuklidi, izvajalec ali podjetje, kot je ustrezno, bolniku ali zakonitemu zastopniku izroči pisna navodila, da na ta način omeji obsevanje oseb, ki pridejo v stik z bolnikom, kolikor je to razumno mogoče doseči, in zagotovi seznanitev s tveganjem zaradi ionizirajočega sevanja.

Ta navodila se izročijo pred odhodom iz bolnišnice, klinike ali podobne ustanove.

Člen 56

Odgovornosti

1. Napotni zdravnik in izvajalec sta udeležena v postopku upravičevanja, kakor to določijo države članice.

2. Države članice zagotovijo, da je vsaka izpostavljenost sevanju v zdravstvu izvedena ob klinični odgovornosti izvajalca.

3. Izvajalec zagotovi, da bolnik ali zakoniti zastopnik prejme ustrezne informacije o koristih in tveganjih, povezanih z izpostavljenostjo sevanju zaradi medicinskega posega, da pridobi prostovoljno soglasje. Podobne informacije in ustrezna navodila v skladu s členom 55(5)(b) prejmejo negovalci in tolažilci.

4. Praktične vidike medicinskih posegov lahko podjetje ali izvajalec, kot je ustrezno, prenese na enega ali več posameznikov, ki lahko opravljajo naloge v zvezi s tem na priznanem področju specializacije.

Člen 57

Postopki

1. Oblikujejo se pisni protokoli za izvedbo vsake vrste standardnih radioloških posegov za vsako opremo posebej.

2. Države članice zagotovijo, da so navodila za napotitev na medicinsko slikanje, ob upoštevanju doz sevanja, na razpolago napotnim zdravnikom.

3. Pri medicinskih radioloških posegih je potrebno ustrezno sodelovanje izvedenca medicinske fizike, pri čemer mora biti njegova udeležba sorazmerna z radiološkim tveganjem, povezanim s posegom. Zlasti:

(a) pri radioterapevtskih postopkih, razen standardnih nuklearnomedicinskih terapevtskih posegov, je potrebno tesno sodelovanje izvedenca medicinske fizike;

(b) pri standardnih nuklearnomedicinskih terapevtskih posegih ter pri radiodiagnostičnih in interventnih radioloških posegih je potrebno sodelovanje izvedenca medicinske fizike;

(c) pri drugih enostavnih radiodiagnostičnih postopkih je potrebno ustrezno sodelovanje izvedenca medicinske fizike za namene posvetovanja o vprašanjih, povezanih z varstvom pred sevanjem pri izpostavljenosti v zdravstvu.

4. Klinične presoje se izvajajo v skladu z nacionalnimi postopki.

5. Države članice zagotovijo, da so opravljeni primerni lokalni pregledi, kadar so diagnostični referenčni nivoji nenehno preseženi, in da se sprejmejo, kjer je to ustrezno, ukrepi za zboljšanje stanja.

Člen 58

Usposabljanje

Države članice zagotovijo, da so zahteve glede usposabljanja in priznavanja, določene v členih 15, 19 in 81, izpolnjene za izvajalca, izvedenca medicinske fizike in posameznike iz člena 56(4).

Člen 59

Oprema

1. Države članice sprejmejo ukrepe, ki se jim zdijo potrebni, da se izognejo nepotrebnemu širjenju medicinske radiološke opreme.

2. Države članice zagotovijo:

(a) da je vsa medicinska radiološka oprema, ki je v uporabi, pod strogim nadzorom glede varstva pred sevanjem;

(b) da je najnovejši popis medicinske radiološke opreme za vsak medicinski radiološki objekt na razpolago pristojnim organom;

(c) da podjetje izvaja ustrezne programe zagotavljanja kakovosti ter oceno obsevanosti bolnika ali uporabljenega radioaktivnega odmerka; in

(d) da je opravljeno preverjanje sprejemljivosti, pri katerem sodeluje izvedenec medicinske fizike, pred prvo uporabo opreme v klinične namene, in potem redno preverjanje delovanja opreme, in po vsakem večjem vzdrževalnem posegu.

3. Pristojni organi zagotovijo, da podjetje izvaja potrebne ukrepe za zboljšanje neustreznih ali pomanjkljivih lastnosti medicinske radiološke opreme. Sprejmejo tudi specifična merila sprejemljivosti opreme, da se lahko ugotovi, ali so potrebni korektivni ukrepi, vključno, če je to ustrezno, z izločitvijo opreme iz uporabe.

4. Uporaba opreme za presvetljevanje (fluoroskopijo) brez naprave za kontrolo hitrosti doz ali brez ojačevalnika slike ali enakovredne naprave je prepovedana.

5. Vsaka oprema, ki se uporablja za interventno radiologijo in računalniško tomografijo, mora imeti napravo ali lastnost, ki izvajalcu pokaže raven sevanja, ki jo je proizvedla oprema med medicinskim radiološkim posegom. Kakršna koli druga medicinska radiodiagnostična oprema, dana v uporabo po začetku veljavnosti te direktive, mora imeti napravo ali lastnost ali enakovredno funkcijo za določanje ravni proizvedenega sevanja. Doza sevanja je del poročila o pregledu.

Člen 60

Posebni postopki

1. Države članice zagotovijo uporabo ustrezne medicinske radiološke opreme, praktičnih tehnik in pomožne opreme pri izpostavljenosti sevanju v zdravstvu:

(a) otrok,

(b) kot dela programa zgodnje diagnostike,

(c) pri kateri bolnik prejme visoke doze sevanja, npr. pri interventni radiologiji, računalniški tomografiji ali radioterapiji.

Pri teh posegih je treba posvetiti posebno pozornost programom zagotavljanja kakovosti in oceni obsevanosti bolnika ali uporabljenega radioaktivnega odmerka, kot je omenjeno v členu 59(2)(c).

2. Države članice zagotovijo, da so izvajalci in osebe iz člena 56(4), ki izvajajo radiološke posege iz odstavka 1 tega člena, deležni ustreznega usposabljanja glede teh medicinskih radioloških posegov, kot zahteva člen 19.

Člen 61

Posebno varstvo med nosečnostjo in dojenjem

1. Pri ženskah v reproduktivni dobi morata napotni zdravnik in izvajalec poizvedeti o morebitni nosečnosti oziroma dojenju, kakor to določijo države članice.

Kadar nosečnosti ni mogoče izključiti, odvisno od vrste izpostavljenosti sevanju v zdravstvu, zlasti če gre za obsevanje abdominalnega ali medeničnega predela, je treba posvetiti posebno pozornost upravičenosti, zlasti nujnosti, in optimizaciji izpostavljenosti sevanju v zdravstvu, ob upoštevanju izpostavljenosti tako matere kot tudi nerojenega otroka.

2. Pri doječih ženskah je treba pri nuklearnomedicinskih posegih, odvisno od vrste preiskave ali zdravljenja, nameniti posebno pozornost upravičenosti, zlasti nujnosti, in optimizaciji izpostavljenosti sevanju v zdravstvu, ob upoštevanju izpostavljenosti tako matere kot otroka.

3. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 države članice sprejmejo ukrepe za povečanje ozaveščenosti žensk, na katere se nanaša ta člen, kot so opozorilni napisi na ustreznih javnih mestih.

Člen 62

Nezgodna in nenamerna izpostavljenost

Države članice zagotovijo, da:

(a) so sprejeti vsi razumni ukrepi za zmanjšanje verjetnosti in obsega nezgodne ali nenamerne izpostavljenosti bolnikov sevanju pri vseh medicinskih radioloških posegih, ob upoštevanju ekonomskih in socialnih dejavnikov;

(b) program zagotavljanja kakovosti za radioterapevtske postopke vključuje študijo tveganja za nezgodno ali nenamerno izpostavljenost;

(c) podjetje za vse primere izpostavljenosti v zdravstvu uvede sistem za registracijo in analizo dogodkov, ki vključuje ali potencialno vključuje nezgodno ali nenamerno izpostavljenost;

(d) podjetje čim prej seznani pristojne organe o pojavu pomembnih dogodkov, ki so jih določili organi, vključno z rezultati preiskave in sanacijskimi ukrepi, da bi se izognili takim dogodkom. Pristojni organi izmenjajo te informacije s pristojnimi organi za nadzor po prodaji, določenimi v Direktivi Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih;

(e) prav tako velja ureditev, da morajo obvestiti napotnega zdravnika, izvajalca in bolnika o nenamerni ali nezgodni izpostavljenosti.

Člen 63

Ocena obsevanosti prebivalstva

Države članice zagotovijo, da je določena porazdelitev ocen obsevanosti posameznikov zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu, ob upoštevanju porazdelitve izpostavljenega prebivalstva po starosti in spolu.

POGLAVJE VIII

VARSTVO POSAMEZNIKOV IZ PREBIVALSTVA

Razdelek 1

Varstvo posameznikov iz prebivalstva v običajnih razmerah

Člen 64

Načela varstva posameznikov iz prebivalstva

Države članice ustvarijo potrebne pogoje za zagotovitev najboljšega možnega varstva posameznikov iz prebivalstva v obstoječih razmerah, ki je osnovano na načelih iz Poglavja III o sistemu varstva pred sevanjem in izvajanju zahtev iz tega poglavja.

Člen 65

Operativna zaščita posameznikov iz prebivalstva

1. Operativna zaščita posameznikov iz prebivalstva pred sevanji zaradi dejavnosti, za katere je potrebno pridobiti licenco, pomeni v normalnih razmerah vse ukrepe in meritve za odkrivanje in odstranjevanje dejavnikov, ki lahko v času kakršnega koli delovanja, ki vključuje izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, predstavlja tveganje za izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva, ki ni zanemarljivo s stališča varstva pred sevanjem. Takšno varstvo vključuje naslednje naloge:

(a) pregled in odobritev načrtov za objekte, ki vključujejo tveganje za izpostavljenost sevanju, in predlagane lokacije takih objektov na zadevnem območju s stališča varstva pred sevanji;

(b) odobritev obratovanja novih objektov, ki vključujejo tveganje za izpostavljenost sevanju, je odvisna od zagotovitve ustreznega varstva pred kakršno koli izpostavljenostjo ali radioaktivno kontaminacijo, ki se lahko razširi tudi izven območja samega objekta, ob upoštevanju vseh ustreznih demografskih, meteoroloških, geoloških, hidroloških in ekoloških pogojev;

(c) pregled in odobritev načrtov za izpuščanje radioaktivnih snovi iz objekta.

Te naloge se opravljajo skladno s predpisi, ki jih določijo pristojni organi na podlagi velikosti tveganja za izpostavljenost prebivalstva.

2. Pristojni organ določi dovoljene meje za izpuščanje radioaktivnih snovi. Ta dovoljenja za izpuste:

(a) upoštevajo rezultate optimizacije javne izpostavljenosti;

(b) izražajo dobro prakso pri obratovanju podobnih objektov;

(c) omogočajo stopnjo operativne prožnosti objekta.

Člen 66

Ocena doz za posameznike iz prebivalstva

1. Države članice na podlagi tveganja za izpostavljenost določijo sistem za oceno doz za posameznike iz prebivalstva v načrtovanih primerih izpostavljenosti.

2. Pristojni organi opredelijo dejavnosti, za katere se bo izvajala realna ocena doz za posameznike iz prebivalstva. Za druge dejavnosti lahko države članice zahtevajo le ovrednotenje s splošnimi podatki.

3. Za realno oceno doz za posameznike iz prebivalstva pristojni organi:

(a) zagotovijo, da so ocene doz zaradi dejavnosti iz člena 65 čim bolj realne za reprezentativne osebe;

(b) določijo pogostost izdelave takšnih ocen in sprejmejo vse potrebne ukrepe za določitev reprezentativne osebe, ob upoštevanju dejanskih poti prenosa radioaktivnih snovi;

(c) zagotovijo, ob upoštevanju radiološkega tveganja, da ocene doz za posameznike iz prebivalstva vključujejo:

(i) oceno doz zaradi zunanjega sevanja, in kjer je to primerno, oznako kakovosti tega sevanja;

(ii) oceno vnosa radionuklidov, z oznako vrste radionuklidov, in kjer je potrebno, njihovih fizikalnih in kemijskih lastnosti, in navedbo aktivnost in koncentracije teh radionuklidov;

(iii) oceno doz za reprezentativno osebo, za katere je verjetno, da jih bo ta oseba prejela, in določitev značilnosti reprezentativne osebe;

(d) zahtevajo zbiranje podatkov glede meritev zunanje izpostavljenosti, ocen vnosa radionuklidov in radioaktivne kontaminacije, kakor tudi rezultatov ocen doz, ki jih je prejela reprezentativna oseba, in dajanje teh podatkov na voljo vsem zainteresiranim stranem.

Člen 67

Spremljanje izpustov radioaktivnih snovi

1. Države članice zahtevajo od podjetja, odgovornega za dejavnosti, za katere je bilo izdano dovoljenje za izpust, da ustrezno spremlja atmosferske ali tekočinske radioaktivne izpuste v okolje ter posreduje rezultate tega spremljanja pristojnemu organu.

2. Države članice zahtevajo od podjetja, odgovornega za reaktor jedrske elektrarne in obrat za predelavo, da spremlja izpuste med normalnim obratovanjem v skladu s standardiziranimi informacijami, izbranimi za spremljanje in poročanje Evropski komisiji, kot je določeno v Priporočilu Komisije 2004/2/Euratom[22].

Člen 68

Naloge podjetij

1. Države članice zahtevajo od podjetja, da opravlja naslednje naloge:

(a) doseganje in vzdrževanje optimalne ravni varstva;

(b) preverjanje učinkovitosti in vzdrževanje tehničnih sredstev;

(c) izročitev v obratovanje, s stališča nadzorovanja varstva pred sevanjem, opreme in postopkov za ustrezno merjenje in ocenjevanje, izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva ter radioaktivne kontaminacije okolja;

(d) redno umerjanje merilnih instrumentov ter redno pregledovanje njihove uporabnosti in pravilne uporabe.

2. Naloge iz odstavka 1 opravljajo strokovnjaki za varstvo pred sevanjem in po potrebi uradniki za varstvo pred sevanjem.

Člen 69

Program za spremljanje stanja okolja

Države članice zagotovijo, da je vzpostavljen ustrezen program za spremljanje stanja okolja, namenjen ocenjevanju izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva.

Razdelek 2

Izpostavljenost v primeru izrednega dogodka

Člen 70

Ukrepanje ob nesreči

1. Države članice zahtevajo od podjetja, odgovornega za dejavnost, da nemudoma obvesti pristojne organe o izrednem dogodku, ki se je zgodil v njegovem objektu ali je povezan z aktivnostmi v tem objektu, in sprejme vse ustrezne ukrepe za ublažitev posledic.

2. Države članice zagotovijo, da v primeru izrednega dogodka na njihovem ozemlju podjetje naredi začetno začasno oceno okoliščin in posledic izrednega dogodka in pomaga pri zaščitnih ukrepih.

3. Države članice zagotovijo izvajanje zaščitnih ukrepov v zvezi z:

(a) virom sevanja, da bi zmanjšale ali ustavile neposredno sevanje in sproščanje radionuklidov ali preprečile izpostavljenost ali kontaminacijo zaradi virov neznanega izvora;

(b) okoljem, da bi zmanjšale prenos radioaktivnih snovi na posameznike;

(c) posamezniki, da bi zmanjšale izpostavljenost.

4. V primeru izrednega dogodka na ali zunaj svojega ozemlja vsaka država članica ali organ za ukrepanje ob nesrečah zahteva:

(a) organiziranje ustreznih zaščitnih ukrepov, ob upoštevanju realnih značilnosti izrednega dogodka in v skladu z optimizirano strategijo za zaščito kot del načrta ukrepov v primeru izrednega dogodka, pri čemer so elementi, ki jih je treba vključiti v ta načrt, določeni v razdelku B Priloge IX;

(b) oceno in beleženje posledic izrednega dogodka ter učinkovitosti zaščitnih ukrepov.

5. Država članica ali organ za ukrepanje ob nesrečah zagotovita, če tako zahtevajo razmere, organiziranje medicinskega zdravljenja žrtev.

Člen 71

Obveščanje posameznikov iz prebivalstva, za katere je verjetno, da bodo prizadeti v primeru izrednega dogodka

1. Države članice zagotovijo, da so posamezniki iz prebivalstva, za katere je verjetno, da bodo prizadeti v primeru izrednega dogodka, obveščeni o njim namenjenih ukrepih zdravstvenega varstva in o tem, kako naj ukrepajo v takšnih primerih.

2. Posredovane informacije vsebujejo najmanj elemente, določene v razdelku A Priloge X.

3. Posameznikom iz prebivalstva iz odstavka 1 se te informacije posredujejo brez kakršne koli zahteve.

4. Države članice posodabljajo in razpošiljajo te informacije v rednih časovnih presledkih ter kadar koli pride do pomembnih sprememb. Te informacije morajo biti javnosti stalno dostopne.

Člen 72

Obveščanje posameznikov iz prebivalstva, ki so bili dejansko prizadeti v primeru izrednega dogodka

1. Države članice zagotovijo, da so ob nastopu izrednega dogodka dejansko prizadeti posamezniki iz prebivalstva brez odlašanja obveščeni o dejstvih glede izrednega dogodka, o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in, če je to primerno, o njim namenjenih ustreznih ukrepih zdravstvenega varstva.

2. Posredovane informacije zajemajo v razdelku B Priloge X navedene točke, ki ustrezajo vrsti izrednega dogodka.

Razdelek 3

Obstoječi primeri izpostavljenosti

Člen 73

Okužena območja

1. Strategije za upravljanje okuženih območij vključujejo, kadar je ustrezno, naslednje:

(a) označitev prizadetih regij in identifikacijo prizadetih posameznikov iz prebivalstva;

(b) upoštevanje potrebe po zaščitnih ukrepih, namenjenih prizadetim regijam in posameznikom iz prebivalstva, in njihovega obsega;

(c) upoštevanje potrebe po preprečevanju ali nadzoru dostopa do prizadetih regij ali uvedbi omejitev v zvezi z življenjskimi pogoji v teh regijah;

(d) oceno izpostavljenosti različnih skupin prebivalstva in oceno sredstev, ki so na voljo posameznikom za nadzor lastne izpostavljenosti;

(e) namere in dolgoročne cilje strategije ter ustrezne referenčne nivoje.

2. Za območja z dolgotrajno kontaminacijo, v katerih je država članica dovolila prebivanje in opravljanje socialnih ter gospodarskih dejavnosti, države članice zagotovijo, po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, da je po potrebi urejen stalni nadzor izpostavljenosti, da bi se vzpostavili normalni življenjski pogoji, vključno z:

(a) določitvijo referenčnih nivojev, skladnih z vsakdanjim življenjem;

(b) določitvijo infrastrukture, namenjene podpori stalnih samozaščitnih ukrepov na prizadetih območjih, kot so obveščanje, svetovanje in spremljanje.

Člen 74

Radon v bivalnih prostorih in stavbah z javnim dostopom

1. V okviru akcijskega načrta iz člena 103 države članice določijo nacionalne referenčne nivoje za koncentracije radona v bivalnem okolju, ki ne smejo preseči (kot letno povprečje):

(a) 200 Bq m-3 za nove bivalne prostore in stavbe z javnim dostopom;

(b) 300 Bq m-3 za obstoječe bivalne prostore;

(c) 300 Bq m-3 za obstoječe stavbe z javnim dostopom. V posebnih primerih, v katerih je čas zasedenosti kratek, se lahko določi referenčni nivo do 1 000 Bq m-3.

2. Države članice v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom:

(a) opredelijo obstoječe bivalne prostore s preseženim referenčnim nivojem in spodbujajo ukrepe za zmanjšanje ravni radona v teh bivalnih prostorih;

(b) zagotovijo, da se meritve radona izvajajo v stavbah z javnim dostopom znotraj območij, podvrženih radonu.

3. Države članice določijo posebne gradbene predpise za preprečevanje vnosa radona iz zemlje in, kot je določeno v nacionalnem akcijskem načrtu, iz gradbenih materialov, ter zahtevajo upoštevanje teh predpisov, zlasti v območjih, podvrženih radonu, da bi preprečile koncentracije radona, ki presegajo referenčni nivo za nove stavbe.

4. Države članice zagotovijo lokalne in nacionalne informacije o obstoječih koncentracijah radona, s tem povezanih tveganjih za zdravje in tehničnih sredstvih, ki so na voljo za zmanjšanje obstoječih koncentracij radona.

Člen 75

Gradbeni materiali

1. Zahteve iz tega člena veljajo za naslednje:

(a) gradbene materiale, ki jih je opredelil in navedel ustrezen pristojni organ kot sporne s stališča varstva pred sevanji, ob upoštevanju kazalnega seznama materialov iz Priloge XI v zvezi z njihovim oddajanjem gama sevanja; ali

(b) gradbene materiale, ki jih je organ ocenil kot sporne v nacionalnem akcijskem načrtu za radon, kot je določeno v členu 103.

2. Za ugotovljene vrste gradbenih materialov industrije, ki dajejo take materiale v promet,

(a) določijo koncentracije radionuklidov, določenih v Prilogi VII;

(b) predložijo pristojnemu organu informacije o rezultatih merjenj in ustrezen indeks koncentracije aktivnosti, kot je določeno v Prilogi VII.

3. Pristojni organ zagotovi, da so opredeljene vrste gradbenih materialov razvrščene, kot je določeno v Prilogi VII, na podlagi njihove predvidene uporabe in indeksa koncentracije aktivnosti.

4. Opredeljene vrste gradbenih materialov, ki verjetno ne bodo oddajali doz, ki presegajo referenčni nivo 1 mSv na leto za zunanjo izpostavljenost iz gradbenih materialov v bivalnem okolju, ki presega obstoječo zunanjo izpostavljenost na prostem, so izvzete iz zahtev na nacionalni ravni, brez poseganja v člen 103. Vseeno je treba take gradbene materiale nadalje spremljati, da bi bila koncentracija aktivnosti še naprej v skladu z referenčnim nivojem. Gradbeni materiali kategorije A, določeni v Prilogi VII, so izvzeti iz omejitev v zvezi z njihovim dajanjem v promet v Uniji.

5. Za opredeljene vrste gradbenih materialov, ki bodo verjetno oddajali doze, ki presegajo referenčni nivo 1 mSv na leto za zunanjo izpostavljenost iz gradbenih materialov v bivalnem okolju, ki presega obstoječo zunanjo izpostavljenost na prostem, pristojni organ določi ustrezne ukrepe, od registracije in splošne uvedbe ustreznih gradbenih predpisov do posebnih omejitev v zvezi s predvideno uporabo takih materialov.

6. Informacije o opredeljenih vrstah gradbenih materialov, za katere je treba izvajati gradbene predpise, vključno z njihovimi koncentracijami radionuklidov, indeksom koncentracije aktivnosti in ustrezno razvrstitvijo, se dajo na voljo pred njihovim dajanjem v promet.

POGLAVJE IX

VARSTVO OKOLJA

Člen 76

Okoljska merila

Države članice v svoj zakonodajni okvir za varstvo pred sevanjem in zlasti v splošni sistem varstva zdravja ljudi vključijo določbo o varstvu nečloveških vrst pred sevanjem v okolju. Ta zakonodajni okvir uvaja okoljska merila, namenjena varstvu populacij občutljivih ali reprezentativnih nečloveških vrst glede na njihov pomen kot del ekosistema. Kadar je ustrezno, se opredelijo vrste dejavnosti, za katere je upravičen regulativni nadzor, da bi se izvajale zahteve iz tega zakonodajnega okvira.

Člen 77

Dovoljene mejne vrednosti izpustov

Pristojni organi držav članic pri določanju dovoljenih mejnih vrednosti za izpuste radioaktivnih snovi v skladu s členom 65(2) zagotovijo tudi ustrezno varstvo nečloveških vrst. V ta namen se lahko izvede splošno ovrednotenje, kot zagotovilo, da so okoljska merila izpolnjena.

Člen 78

Nenamerni izpusti

Države članice zahtevajo od podjetij, da sprejmejo ustrezne tehnične ukrepe za preprečevanje velike okoljske škode v primeru nenamernega izpusta ali za blažitev obsega take škode.

Člen 79

Spremljanje stanja okolja

Pristojni organi držav članic pri določanju programov za spremljanje stanja v okolju ali pozivanju k izvajanju teh programov po potrebi vključijo reprezentativne nečloveške vrste ter prvine okolja, ki predstavljajo pot izpostavljenosti za posameznike iz prebivalstva.

POGLAVJE X

ZAHTEVE ZA REGULATIVNI NADZOR

Razdelek 1

Institucionalna infrastruktura

Člen 80

Pristojni organ

1. Države članice imenujejo pristojni organ ali organe za izvajanje nalog iz te direktive.

2. Države članice posredujejo Komisiji ime in naslov pristojnega organa ali organov ter njihova ustrezna področja pristojnosti, da zagotovijo hitro komunikacijo s temi organi.

3. Če ima država članica več kot en pristojni organ, ki nadzoruje visokoaktivne zaprte vire in vire neznanega izvora, določi kontaktno točko za vzpostavljanje stika s pristojnimi organi drugih držav članic.

4. Države članice posredujejo Komisiji vse spremembe informacij iz odstavkov 2 in 3.

5. Komisija posreduje informacije iz odstavkov 2, 3 in 4 vsem pristojnim organom in jih redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije v časovnih presledkih, ki niso daljši od dveh let.

Člen 81

Priznavanje služb in strokovnjakov

1. Države članice sprejmejo potrebne ureditve za priznanje:

(a) služb medicine dela;

(b) služb za dozimetrijo;

(c) strokovnjakov za varstvo pred sevanji;

(d) izvedencev medicinske fizike.

Države članice določijo določbe za zagotavljanje stalne strokovne usposobljenosti teh služb in strokovnjakov.

2. Države članice določijo zahteve glede priznavanja in jih posredujejo Komisiji, skupaj z imenom in naslovom organov, pristojnih za priznavanje. Države članice sporočijo vsako spremembo teh informacij.

3. Države članice določijo druge službe ali strokovnjake, ki potrebujejo posebne kvalifikacije za varstvo pred sevanjem, ter, kadar je ustrezno, postopek priznavanja teh kvalifikacij.

4. Komisija da državam članicam na voljo informacije, prejete v skladu z odstavkom 2.

Člen 82

Službe medicine dela

Službe medicine dela izvajajo zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev glede na njihovo izpostavljenost ionizirajočemu sevanju in zmožnost za naloge, ki so jim dodeljene.

Člen 83

Službe za dozimetrijo

Službe za dozimetrijo določijo notranjo in zunanjo dozo za izpostavljene delavce, za katere je treba izvajati osebno dozimetrijo, da se doza zabeleži, v sodelovanju s podjetjem in službo medicine dela. Službe za dozimetrijo izvajajo umerjanje, odčitavanje ali interpretacijo naprav za osebno dozimetrijo ali za merjenje radioaktivnosti v človekovem telesu in v bioloških vzorcih.

Člen 84

Strokovnjak za varstvo pred sevanjem

1. Strokovnjak za varstvo pred sevanji na podlagi strokovne presoje, meritev in ocen strokovno svetuje podjetju o vprašanjih, povezanih s poklicno in javno izpostavljenostjo.

2. Svetovanje strokovnjaka za varstvo pred sevanji vključuje, vendar ni omejeno na naslednje:

(e) načrte za nove objekte in začetek obratovanja novih ali spremenjenih virov sevanja, povezane s tehnično-tehnološkim nadzorom, konstrukcijskimi značilnostmi, varnostnimi lastnostmi in opozorilnimi napravami, ki so pomembne za varstvo pred sevanjem;

(f) kategorizacijo kontroliranih in nadzorovanih območij;

(a) razvrstitev delavcev;

(b) vsebino programov nadzora delovnega mesta in osebne dozimetrije;

(c) ustrezne instrumente za spremljanje sevanja, ki jih je treba uporabljati;

(d) ustrezne metode osebne dozimetrije;

(e) optimizacijo in uvedbo ustreznih doznih ograd;

(f) zagotavljanje kakovosti;

(g) programe za spremljanje stanja v okolju;

(h) zahteve glede odstranjevanja radioaktivnih odpadkov;

(i) dogovore za preprečevanje nesreč in incidentov;

(j) pripravljenost in odziv pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka;

(k) programe usposabljanja in prekvalifikacije za izpostavljene delavce.

3. Kadar je ustrezno, lahko naloge strokovnjaka za varstvo pred sevanji izvaja skupina strokovnjakov, ki imajo skupaj potrebno strokovno znanje.

Člen 85

Izvedenec medicinske fizike

1. V zdravstveni ustanovi izvedenec medicinske fizike ustrezno ukrepa ali strokovno svetuje o vprašanjih v zvezi s fiziko ionizirajočih sevanj za izpostavljenost v zdravstvu.

2. Izvedenec medicinske fizike je, odvisno od vrste medicinskega radiološkega posega, odgovoren za dozimetrijo, vključno s fizikalnimi meritvami za oceno obsevanosti bolnika, svetovanje o medicinski radiološki opremi in prispevanje zlasti k:

(a) optimizaciji varstva bolnikov in drugih posameznikov, ki so izpostavljeni sevanju v zdravstvu, vključno z uporabo diagnostičnih referenčnih nivojev;

(b) opredelitvi in izvajanju zagotavljanja kakovosti medicinske radiološke opreme;

(c) pripravi tehničnih specifikacij za medicinsko radiološko opremo in tehnično zasnovo instalacije;

(d) nadzoru medicinskih radioloških instalacij v zvezi z varstvom pred sevanjem;

(e) izboru opreme, potrebne za izvajanje meritev za varstvo pred sevanjem;

(f) usposabljanju izvajalcev in drugega osebja v zvezi s pomembnimi vidiki varstva pred sevanjem.

Kadar je ustrezno, lahko naloge izvedenca medicinske fizike izvaja služba na področju medicinske fizike.

Člen 86

Uradnik za varstvo pred sevanjem

1. Države članice odločijo, v katerih dejavnostih je določitev uradnika za varstvo pred sevanjem potrebna za izvajanje nalog varstva pred sevanjem v podjetju. Države članice zahtevajo od podjetij, da uradnikom za varstvo pred sevanjem zagotovijo potrebna sredstva za izvajanje njihovih nalog. Uradnik za varstvo pred sevanjem poroča neposredno podjetju.

2. Glede na vrsto dejavnosti lahko naloge uradnika za varstvo pred sevanjem vključujejo:

(a) zagotavljanje, da se delo v zvezi s sevanjem izvaja v skladu z zahtevami določenih postopkov ali lokalnih predpisov;

(b) spremljanje izvajanja programa za nadzor delovnega mesta;

(c) hrambo ustreznih evidenc o radioaktivnih virih;

(d) izvajanje rednih presoj stanja ustreznih varnostnih in opozorilnih sistemov;

(e) spremljanje izvajanja programa za osebno dozimetrijo;

(f) spremljanje izvajanja programa za nadzor zdravja;

(g) obveščanje novih zaposlenih o lokalnih predpisih in postopkih;

(h) dajanje nasvetov in komentarjev o delovnih načrtih;

(i) odobritev delovnih načrtov;

(j) pripravo poročil za lokalno upravo;

(k) sodelovanje pri dogovorih o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na izpostavljenost v primeru izrednega dogodka;

(l) povezovanje s strokovnjakom za varstvo pred sevanjem.

Nalogo uradnika za varstvo pred sevanjem lahko izvaja služba za varstvo pred sevanjem, ki deluje v podjetju.

Razdelek 2

Nadzor nad zaprtimi viri

Člen 87

Splošne zahteve

1. Države članice poskrbijo za zagotavljanje ustreznega nadzora nad zaprtimi viri v zvezi z njihovo lokacijo, uporabo in prenehanjem uporabe.

2. Države članice zahtevajo od podjetja, da vodi evidenco vseh virov, za katere je odgovoren, njihovih lokacij in njihovega prenosa.

3. Države članice vzpostavijo sistem, ki jim omogoča ustrezno obveščenost o posameznih prenosih zaprtih virov, kadar je potrebno, in o morebitnem prenosu visokoaktivnih zaprtih virov.

4. Države članice zahtevajo od vsakega podjetja, imetnika zaprtega vira, da nemudoma prijavi pristojnemu organu kakršno koli izgubo, tatvino ali nepooblaščeno uporabo zaprtega vira.

Člen 88

Zahteve za nadzor visokoaktivnih zaprtih virov

Države članice zagotovijo, da pred izdajo dovoljenja za dejavnosti, ki vključujejo visokoaktivni zaprti vir:

(a) ustrezno poskrbijo za varno ravnanje z viri in njihovo varnost, tudi ko se več ne uporabljajo. Taka ureditev lahko predvidi prenos virov, ki se več ne uporabljajo, dobaviteljem ali njihovo namestitev v objekt za odstranjevanje ali shranjevanje ali obveznost proizvajalca ali dobavitelja, da te vire sprejme;

(b) s finančnim zavarovanjem ali na kateri koli drugi način, primeren za zadevni vir, ustrezno poskrbi za varno ravnanje z viri, ko se več ne uporabljajo, tudi v primeru, ko podjetje postane plačilno nesposobno ali preneha poslovati.

Člen 89

Posebne zahteve za licenciranje visokoaktivnih zaprtih virov

Poleg splošnih zahtev za licenciranje iz Poglavja V države članice zagotovijo, da licenca za proizvodnjo, uporabo ali posedovanje visokoaktivnih zaprtih virov vključuje:

(a) minimalna merila učinkovitosti vira, vsebnika vira in dodatne opreme;

(b) delovne postopke, ki se bodo izvajali;

(c) ustrezno ravnanje z viri, ki se več ne uporabljajo, vključno z dogovori o prenosu virov, ki se ne uporabljajo več, proizvajalcu, dobavitelju, drugemu pooblaščenemu podjetju ali objektu za odlaganje ali hranjenje odpadkov, kot je ustrezno.

Člen 90

Evidenca podjetij

Države članice zahtevajo, da evidenca za visokoaktivne zaprte vire vključuje informacije iz Priloge XII in da podjetje predloži pristojnim organom na njihovo zahtevo izvod celotne evidence ali njenega dela v skladu s Prilogo XIII. Evidenca podjetja mora biti pristojnemu organu na voljo za inšpekcijski pregled.

Člen 91

Evidenca pristojnih organov

Pristojni organi vodijo evidenco podjetij, ki imajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti z visokoaktivnimi zaprtimi viri, in visokoaktivnih zaprtih virov, katerih imetniki so. V tej evidenci je naveden prisotni radionuklid, aktivnost v času izdelave ali, če ta aktivnost ni znana, aktivnost v času, ko je prvič dan v promet, ali v času, ko je podjetje ta vir pridobilo, ter tip vira. Pristojni organi evidenco posodabljajo, pri čemer upoštevajo prenose virov in druge dejavnike.

Člen 92

Varnost visokoaktivnih zaprtih virov

1. Podjetje, ki izvaja aktivnosti, ki vključujejo visokoaktivne zaprte vire, mora izpolnjevati zahteve iz Priloge XIV.

2. Proizvajalec, dobavitelj in podjetja zagotovijo, da visokoaktivni zaprti viri in vsebniki izpolnjujejo zahteve za identifikacijo in označevanje, določeno v Prilogi XV.

Razdelek 3

Viri neznanega izvora

Člen 93

Odkrivanje virov neznanega izvora

1. Države članice zahtevajo od vseh oseb, ki pridejo v stik z virom neznanega izvora, da o tem nemudoma obvestijo organizacijo za ukrepanje v primeru nesreče ali pristojni organ ter se vzdržijo vseh nadaljnjih ukrepov v zvezi virom, dokler jim ti organi ne dajo ustreznih navodil.

2. Države članice poskrbijo za vzpostavitev sistemov za odkrivanje virov neznanega izvora na krajih, kot so velika odlagališča odpadnih kovin in veliki obrati za predelavo odpadnih kovin, kjer lahko v splošnem naletimo na vire neznanega izvora, ali na pomembnih tranzitnih vozliščih, kot so carinarnice.

3. Države članice zagotovijo, da je osebam, ki delajo na krajih, določenih v odstavku 2 in ki navadno ne sodelujejo v dejavnostih, za katere veljajo zahteve varstva pred sevanjem, nemudoma na voljo specializirano tehnično svetovanje in pomoč. Glavni cilj svetovanja in pomoči je varstvo delavcev in posameznikov iz prebivalstva pred sevanjem ter varnost vira.

Člen 94

Onesnaženje kovin

Države članice zahtevajo od obrata za predelavo odpadnih kovin, da nemudoma obvesti pristojni organ o topljenju vira neznanega izvora in prekine nadaljnjo obdelavo onesnažene kovine, dokler je ne odobri pristojni organ.

Člen 95

Predelava, upravljanje in odstranjevanje virov neznanega izvora

1. Države članice zagotovijo, da so pristojni organi pripravljeni ali da so sprejeli posebne ukrepe, vključno z dodeljevanjem odgovornosti, za odkrivanje virov neznanega izvora in za ravnanje v primeru izrednih dogodkov zaradi virov neznanega izvora, ter da so pripravili ustrezne načrte in ukrepe.

2. Države članice zagotovijo organizacijo ustreznih kampanj za odkrivanje virov neznanega izvora, ki so ostali od preteklih dejavnosti.

Kampanje lahko vključujejo finančno sodelovanje držav članic pri stroških odkrivanja, upravljanja in odlaganja teh virov, lahko pa vključujejo tudi pregled zgodovinskih arhivov organov oblasti, na primer carinskih organov, in podjetij, kot so raziskovalni inštituti, inštituti za testiranje materialov ali bolnišnice.

Člen 96

Finančno zavarovanje za vire neznanega izvora

Države članice zagotovijo, da se na podlagi podrobnosti, ki jih določijo države članice, ustanovi sistem finančnega zavarovanja ali drugi enakovreden način za kritje intervencijskih stroškov, ki nastanejo zaradi odkrivanja virov neznanega izvora ali zaradi izvajanja člena 95.

Razdelek 4

Izpostavljenost v primeru izrednega dogodka

Člen 97

Sistem ravnanja v izrednih dogodkih

1. Države članice zagotovijo upoštevanje dejstva, da se lahko izredni dogodki pojavijo na njihovem ozemlju in da jih lahko prizadenejo izredni dogodki, ki se pojavijo zunaj njihovega ozemlja. Države članice vzpostavijo sistem ravnanja v izrednih dogodkih in ustrezne predpise za vzdrževanje takega sistema.

2. Sistem ravnanja v izrednih dogodkih mora biti oblikovan tako, da je sorazmeren z rezultati ocene nevarnosti in da se lahko učinkovito odziva na izpostavljenost v primeru izrednega dogodka zaradi dejavnosti ali nepredvidenih dogodkov, vključno z zlonamernimi dejanji in odkritjem virov neznanega izvora.

3. Sistem ravnanja v izrednih dogodkih mora omogočati vzpostavitev načrtov ukrepov v primeru izrednega dogodka, da bi se izognili determinističnim učinkom na posameznike zaradi prizadetega prebivalstva in zmanjšali tveganje za stohastične učinke, ob upoštevanju splošnih načel varstva pred sevanjem in referenčnih nivojev iz Poglavja III. Sistem ravnanja v izrednih dogodkih vključuje elemente iz razdelka A Priloge IX.

Člen 98

Pripravljenost na izredne dogodke

1. Države članice poskrbijo, da so načrti ukrepov v primeru izrednega dogodka določeni vnaprej za različne vrste izrednih dogodkov, opredeljene v oceni nevarnosti.

2. Države članice zagotovijo, da se načrti ukrepov v primeru izrednega dogodka redno preskušajo, pregledujejo in revidirajo.

3. Načrti ukrepov v primeru izrednega dogodka, kadar je ustrezno, vključujejo relevantne elemente sistema ravnanja v izrednih dogodkih iz člena 97.

4. Načrti ukrepov v primeru izrednega dogodka vključujejo elemente iz razdelka B Priloge IX.

Člen 99

Mednarodno sodelovanje

1. Države članice sodelujejo z drugimi državami članicami in tretjimi državami pri obvladovanju možnih izrednih dogodkov na lastnem ozemlju, ki lahko prizadenejo druge države članice ali tretje države, da bi se olajšalo organiziranje varstva pred sevanji v teh državah članicah ali tretjih državah.

2. Države članice v primeru izrednega dogodka, do katerega pride na njihovem ozemlju ali za katerega je verjetno, da ima radiološke posledice na njihovem ozemlju, vzpostavijo stik, da bi sodelovale s katero koli drugo državo članico ali tretjo državo, ki utegne biti prizadeta.

3. Države članice nemudoma izmenjajo informacije in sodelujejo z drugimi ustreznimi državami članicami ali tretjimi državami in ustreznimi mednarodnimi organizacijami v primeru izgube, odstranitve, kraje ali odkritja visokoaktivnih zaprtih virov ter drugih zaskrbljujočih radioaktivnih virov in radioaktivnega materiala ter pri nadaljnjem spremljanju ali preiskavah, brez poseganja v zadevne zahteve glede zaupnosti in zadevno nacionalno zakonodajo.

Razdelek 5

Obstoječi primeri izpostavljenosti

Člen 100

Programi za obstoječe primere izpostavljenost

1. Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni programi za opredelitev in oceno obstoječih primerov izpostavljenosti ter ugotavljanje, katere vrste poklicne in javne izpostavljenosti vzbujajo skrb z vidika varstva pred sevanjem.

2. Zahteve za obstoječe primere izpostavljenosti veljajo za:

(a) izpostavljenost zaradi kontaminacije območij zaradi preostalega radioaktivnega materiala iz:

(i) preteklih aktivnosti, ki niso bile predmet regulativnega nadzora ali niso bile urejene v skladu z zahtevami iz te direktive;

(ii) izrednega dogodka, do katerega je prišlo po tem, ko se je bila izpostavljenost v primeru izrednega dogodka razglašena za končano, kot predvideva sistem ravnanja v izrednih dogodkih;

(iii) ostankov iz preteklih aktivnosti, za katere podjetje ni več zakonsko odgovorno;

(b) izpostavljenost naravnim virom sevanja, vključno z:

(i) notranjo izpostavljenostjo radonu in toronu na delovnih mestih ter v bivalnih prostorih in drugih stavbah;

(ii) zunanjo izpostavljenostjo zaradi gradbenih materialov v bivalnem okolju;

(c) izpostavljenost proizvodom, vključno z:

(i) radionuklidi iz okuženih območij, določenih v točki (a), ali

(ii) naravno prisotnimi radionuklidi, zlasti v živilih, pitni vodi in gradbenih materialih;

(d) druge obstoječe primere izpostavljenosti, ki niso zanemarljivi s stališča varstva pred sevanjem.

3. Države članice se lahko odločijo, ob upoštevanju splošnega načela upravičenosti, da obstoječ primer izpostavljenosti ne upravičuje izvedbe zaščitnih ukrepov.

4. Za obstoječe primere izpostavljenosti, za katere je zakonsko odgovorno podjetje in ki vzbujajo skrb z vidika varstva pred sevanjem, veljajo ustrezne zahteve za načrtovane primere izpostavljenosti.

Člen 101

Določitev strategij

1. Države članice poskrbijo za določitev strategij, namenjenih ustreznemu obvladovanju obstoječih primerov izpostavljenosti in zagotavljanju sorazmernosti sredstev, ki so na voljo za njihovo obvladovanje, s tveganji in učinkovitostjo zaščitnih ukrepov.

2. Pristojni organ, odgovoren za določitev strategije za obvladovanje obstoječih primerov izpostavljenosti, zagotovi, da strategija vsebuje:

(a) cilje, ki bi jih dosegli s strategijo;

(b) ustrezne referenčne nivoje, ob upoštevanju razponov referenčnih nivojev iz Priloge I.

Člen 102

Izvajanje strategij

1. Države članice dodelijo odgovornost za izvajanje strategij za obvladovanje obstoječih primerov izpostavljenosti pristojnemu organu in, kadar je ustrezno, registrantom, imetnikom licenc in drugim strankam, vključenim v izvajanje sanacijskih in zaščitnih ukrepov, in zagotovijo ustrezno udeležbo zainteresiranih strani pri sprejemanju odločitev v zvezi z razvojem in izvajanjem strategij za obvladovanje primerov izpostavljenosti.

2. Obliko, stopnjo in trajanje vseh zaščitnih ukrepov v zvezi z izvajanjem strategije je treba optimizirati.

3. Porazdelitev preostalih doz, nastalo zaradi izvajanja strategije, je treba oceniti. Proučijo se nadaljnja prizadevanja z namenom zmanjšanja izpostavljenosti, ki še presegajo referenčni nivo.

4. Pristojni organ med izvajanjem strategije redno:

(a) ocenjuje razpoložljive sanacijske in zaščitne ukrepe za uresničevanje ciljev ter učinkovitost načrtovanih in izvedenih ukrepov;

(b) obvešča izpostavljene posameznike o potencialnih tveganjih za zdravje in razpoložljivih sredstvih za zmanjševanje njihove izpostavljenosti;

(c) usmerja obvladovanje primerov izpostavljenosti na ravni posameznikov ali lokalni ravni;

(d) v zvezi z aktivnostmi, ki vključujejo naravno prisotne radioaktivne materiale in se ne upravljajo kot načrtovani primeri izpostavljenosti, obveščajo podjetja o ustreznih sredstvih za spremljanje koncentracij in primerov izpostavljenosti ter izvajanje zaščitnih ukrepov v okviru splošnih zdravstvenih in varnostnih zahtev.

Člen 103

Akcijski načrt za radon

1. Države članice oblikujejo akcijski načrt za obvladovanje dolgoročnih tveganj zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnih prostorih in stavbah z javnim dostopom ter na delovnih mestih, in sicer za kateri koli vir vnosa radona iz prsti, gradbenih materialov ali vode. Akcijski načrt upošteva vprašanja iz Priloge XVI.

2. Države članice posredujejo Komisiji akcijski načrt in informacije o morebitnih ugotovljenih območjih, podvrženih radonu. Države članice akcijski načrt in informacije o območjih, podvrženih radonu, redno posodabljajo.

Razdelek 6

Sistem izvrševanja

Člen 104

Inšpekcijski pregledi

1. Države članice vzpostavijo sistem ali več sistemov inšpekcije za uveljavitev določb, sprejetih v skladu s to direktivo, ter za uvedbo nadzora in sanacijskih ukrepov, kjerkoli je to potrebno.

2. Pristojni organ vzpostavi program sistematičnih pregledov, ob upoštevanju potencialne velikosti in narave tveganja, povezanega z dejavnostmi, splošne ocene vprašanj v zvezi z varstvom pred sevanjem v dejavnostih in skladnosti z določbami, sprejetimi v skladu s to direktivo.

3. Države članice zagotovijo, da se zabeležijo ugotovitve vsakega inšpekcijskega pregleda in posredujejo poročila zadevnemu podjetju.

4. Države članice dajo na voljo javnosti program inšpekcijskih pregledov in glavne ugotovitve na podlagi njegovega izvajanja.

5. Pristojni organ zagotovi, da so vzpostavljeni mehanizmi za pravočasno razširjanje informacij o varstvu in zaščiti, zbranih na podlagi izkušenj iz inšpekcijskih pregledov in sporočenih incidentov in nesreč ter na podlagi s tem povezanih ugotovitev, zadevnim stranem, vključno s proizvajalci in dobavitelji virov ter, kadar je ustrezno, mednarodnim organizacijam.

Člen 105

Izvrševanje

Države članice pooblastijo pristojni organ, da zahteva od podjetja, da sprejme ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in preprečevanje njihovega ponovnega pojava, ter po potrebi prekliče dovoljenje, če je bilo na podlagi regulativnega inšpekcijskega pregleda ali druge regulativne ocene ugotovljeno, da podjetje ne izpolnjuje določb, sprejetih v skladu s to direktivo.

Člen 106

Kazenske sankcije

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o teh določbah najpozneje do datuma, določenega v členu 107, in jo nemudoma obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na te določbe.

POGLAVJE XI

Končne določbe

Člen 107

Prenos direktive

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [00.00.0000]. Določbe iz Poglavja IX v zvezi z varstvom okolja se prenesejo najpozneje do [00.00.0000]. Države članice takoj posredujejo Komisiji besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

2. Države članice se morajo pri sprejemanju teh predpisov sklicevati na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3. Države članice Komisiji sporočijo besedilo predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 108

Prenehanje veljavnosti

Direktive 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom se z učinkom od [00.00.0000] razveljavijo.

Člen 109

Uveljavitev

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 110

Naslovljenke

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

Razponi referenčnih nivojev za javno izpostavljenost

1. Optimizacija javne izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka in obstoječih primerov izpostavljenosti temelji na referenčnem nivoju, ki se določi v okviru naslednjih razponov, izraženih v mSv efektivne doze (akutne ali letne):

(a) več kot 20 in največ 100,

(b) več kot 1 in največ 20,

(c) 1 ali manj.

Izbira referenčnega nivoja mora izpolnjevati pogoje iz točk 2–5.

2. Brez poseganja v referenčne nivoje, določene za doze za organe, se referenčni nivoji, izraženi v efektivnih dozah, določijo v razponu od 1 do 20 mSv na leto za obstoječe primere izpostavljenosti in od 20 do 100 mSv za izpostavljenost v primeru izrednega dogodka.

3. V posebnih primerih se uporablja referenčni nivo pod razponi iz točke 1, zlasti:

(a) referenčni nivo pod 20 mSv se lahko določi pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka, če je mogoče zagotoviti ustrezno varstvo, ne da bi prišlo do nesorazmerne škode zaradi ustreznih protiukrepov ali previsokih stroškov;

(b) referenčni nivo pod 1 mSv na leto se lahko določi, kadar je ustrezno, v obstoječem primeru izpostavljenosti za posebne primere izpostavljenosti ali poti izpostavljenosti, povezane z viri.

4. Za prehod z izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka na obstoječ primer izpostavljenosti se določijo ustrezni referenčni nivoji, zlasti ob koncu določenih dolgoročnih protiukrepov, kot je premestitev.

5. Določeni referenčni nivoji morajo upoštevati značilnosti obstoječih primerov ter družbena merila, ki lahko vključujejo:

– (a) za izpostavljenosti do vključno 1 mSv na leto: splošne informacije o ravni izpostavljenosti, brez posebnega upoštevanja izpostavljenosti posameznikov;

– (b) v razponu do vključno 20 mSv na leto: posebne informacije, na podlagi katerih lahko posamezniki po možnosti obvladujejo lastno izpostavljenost;

– (c) v razponu do vključno 100 mSv na leto: oceno doz za posameznike in posebne informacije o nevarnostih sevanja ter razpoložljivih ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti.

PRILOGA II

Vrednosti aktivnosti za visokoaktivne zaprte vire

Pri radionuklidih, ki v spodnji tabeli niso navedeni, je ustrezna raven aktivnosti enaka vrednosti D, določeni v publikaciji IAEA „Nevarne količine radioaktivnega materiala (vrednosti D)“, (EPR-D-VALUES 2006).

Radionuklid || Raven aktivnosti (TBq)

Am-241 || 610-2

Am-241/Be || 610-2

Cf-252 || 210-2

Cm-244 || 510-2

Co-60 || 310-2

Cs-137 || 110-1

Gd-153 || 1100

Ir-192 || 810-2

Pm-147 || 4101

Pu-238 || 610-2

Pu-239/Be[23] || 610-2

Ra-226 || 410-2

Se-75 || 210-1

Sr-90 (Y-90) || 1100

Tm-170 || 2101

Yb-169 || 310-1

PRILOGA III

Dajanje v promet naprave ali proizvodov

A. Katero koli podjetje, ki namerava dati v promet napravo ali proizvode, predloži pristojnim organom vse pomembne informacije, vključno z naslednjimi:

(1) tehnične značilnosti naprave ali proizvoda;

(2) v primeru naprave, ki vsebuje radioaktivne snovi, informacije o sredstvih za pritrditev vira v nosilec in na varovalo;

(3) hitrosti doz na ustreznih razdaljah za uporabo naprave ali proizvoda, vključno s hitrostmi doz na razdalji 0,1 m od katere koli dosegljive površine naprave;

(4) predvideno uporabo naprave ali proizvoda ter informacije o relativni učinkovitosti nove naprave ali proizvoda, v primerjavi z obstoječimi;

(5) pričakovane doze za redne uporabnike naprave ali proizvoda.

B. Pristojni organi ocenijo informacije, navedene v razdelku A, zlasti pa ocenijo:

(1) ali učinkovitost naprave ali proizvoda upravičuje njegovo predvideno uporabo;

(2) ali je zasnova proizvoda ustrezna za zmanjšanje izpostavljenosti pri normalni uporabi ter verjetnosti in posledic napačne uporabe ali nezgodne izpostavljenosti;

(3) v primeru potrošniškega proizvoda ali je proizvod ustrezno zasnovan, da lahko izpolnjuje merila za izvzetje in ne zahteva posebnih previdnostnih ukrepov za odstranjevanje, ko se proizvod več ne uporablja;

(4) v primeru naprave ali proizvodov za uporabo v dejavnostih, izvzetih iz zahteve za dovoljenje, ali so pogoji za odstranjevanje ustrezni;

(5) ali je naprava ali proizvod ustrezno označen in ali je bila potrošniku predložena ustrezna dokumentacija z navodili za pravilno uporabo in odstranjevanje.

PRILOGA IV

Dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost nemedicinskemu slikanju

Za namen člena 23 je treba upoštevati naslednji seznam dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost nemedicinskemu slikanju:

A. Postopki, ki jih zdravstveno osebje izvaja z medicinsko radiološko opremo:

1. radiološka zdravstvena ocena za namene zaposlitve;

2. radiološka zdravstvena ocena za namene priseljevanja;

3. radiološka zdravstvena ocena za namene zavarovanja;

4. radiološka zdravstvena ocena za druge namene, ki ni povezana z zdravjem in dobrim počutjem izpostavljenega posameznika;

5. radiološka ocena fizičnega razvoja otrok in mladoletnikov, ki želijo opravljati poklic v športu, plesu itd.;

6. radiološka ocena starosti;

7. uporaba ionizirajočega sevanja za identifikacijo skritih predmetov v človeškem telesu.

B. Postopki, ki jih nezdravstveno osebje izvaja z nemedicinsko opremo:

1. uporaba ionizirajočega sevanja za identifikacijo skritih predmetov na človeškem telesu ali pritrjenih nanj;

2. uporaba ionizirajočega sevanja za identifikacijo skritih ljudi kot del pregleda tovora;

3. druge dejavnosti, ki vključujejo uporabo ionizirajočega sevanja za pravne ali varnostne namene.

PRILOGA V

Seznam industrijskih dejavnosti, ki vključujejo naravno prisoten radioaktivni material

Za namen člena 24 je treba upoštevati naslednji seznam industrijskih dejavnosti, ki vključujejo naravno prisoten radioaktivni material, vključno z ustreznimi sekundarnimi postopki:

(1) pridobivanje redkih zemljin iz monazita;

(2) proizvodnja torijevih spojin in proizvodov, ki vsebujejo torij;

(3) predelava niobija/tantala;

(4) proizvodnja nafte in plina;

(5) proizvodnja geotermalne energije;

(6) proizvodnja barvila TiO2 ;

(7) proizvodnja termalnega fosforja;

(8) industrija cirkona in cirkonija;

(9) proizvodnja fosfatnih gnojil;

(10) proizvodnja cementa, vzdrževanje klinkerskih peči;

(11) elektrarne na premog, vzdrževanje kotlov;

(12) proizvodnja fosforne kisline;

(13) primarna proizvodnja železa;

(14) taljenje kositra/svinca/bakra;

(15) naprave za filtriranje podzemne vode;

(16) izkopavanje rud, ki ni uranova ruda.

PRILOGA VI

Merila o izvzetju in odpravi nadzora

1. Izvzetje

Dejavnosti so lahko izvzete iz zahtev te direktive bodisi neposredno, na podlagi skladnosti z numeričnimi merili o izvzetju (vrednosti aktivnosti (Bq) ali vrednosti koncentracije (Bq g-1)), določenimi v razdelku 2, ali prek regulativne odločitve, na podlagi informacij, predloženih skupaj s priglasitvijo dejavnosti, in v skladu s splošnimi merili o izvzetju iz razdelka 3, z namenom, da se dejavnost izvzame iz dodatnih zahtev.

2. Vrednosti za izvzetje in odpravo nadzora

Skupne vrednosti aktivnosti (Bq) za izvzetje se nanašajo na celotno aktivnost, ki jo vključuje dejavnost, in so določene v stolpcu 3 Tabele B za umetne radionuklide in nekatere naravno prisotne radionuklide, ki se uporabljajo v potrošniških proizvodih. Za druge dejavnosti, ki vključujejo naravno prisotne radionuklide, se te vrednosti načeloma ne uporabljajo.

Izvzete vrednosti koncentracije aktivnosti (Bq g-1) za materiale, ki jih vključuje dejavnost, so določene v delu 1 Tabele A za umetne radionuklide in v delu 2 Tabele A za naravno prisotne radionuklide. Vrednosti v delu 1 Tabele A1 so določene za posamezne radionuklide; kadar je ustrezno, pa so navedeni radionuklidi s kratko življenjsko dobo v ravnovesju s starševskim nuklidom. Vrednosti v delu 2 Tabele A veljajo za vse radionuklide v verigi razpadov U-238 ali Th-232, za segmente v verigi razpadov, ki niso v ravnovesju s starševskim radionuklidom, pa se lahko uporabljajo višje vrednosti.

Vrednosti koncentracij v delu 1 ali 2 Tabele A veljajo tudi za odpravo nadzora za trdne materiale za ponovno uporabo, recikliranje, klasično odstranjevanje ali sežiganje. Višje vrednosti se lahko določijo za posebne materiale ali poti, ob upoštevanju smernic Skupnosti, vključno z ustreznimi dodatnimi zahtevami glede aktivnosti na površini ali zahtevami glede spremljanja.

Za mešanice umetnih radionuklidov tehtana vsota aktivnosti ali koncentracij posameznega nuklida (za različne radionuklide v isti matrici), deljena z ustrezno vrednostjo za izvzetje, znaša manj kot 1. Kadar je ustrezno, je mogoče ta pogoj preveriti na podlagi najboljših ocen sestave zmesi radionuklidov. Vrednosti v delu 2 Tabele A veljajo posamezno za vsak starševski nuklid. Nekateri elementi v verigi razpadov, npr. Po-210 ali Pb-210, lahko upravičijo uporabo vrednosti, ki so bistveno višje, tj. za do dva velikostna reda, ob upoštevanju smernic Skupnosti.

Vrednosti v delu 2 Tabele A se ne smejo uporabljati za izvzetje vključitve ostankov iz industrij, ki predelujejo naravno prisoten radioaktivni material, v gradbene materiale. Tako recikliranje ostankov iz identificiranih industrij je treba upravljati kot dovoljeno dejavnost ali izvzeti na podlagi splošnih meril o izvzetju iz razdelka 3. V ta namen je treba potrditi skladnost vsote koncentracij radionuklidov z ustrezno vrednostjo indeksa radionuklidov I za gradbene materiale, kot je določeno v Prilogi VII.

Vrednosti iz stolpca 3 Tabele B veljajo za celoten inventar radioaktivnih snovi, ki jih poseduje oseba ali podjetje kot del posebne dejavnosti v katerem koli trenutku. Vendar lahko regulativni organ uporablja te vrednosti za manjše enote ali pakete, na primer za izvzetje prevoza ali skladiščenja izvzetih potrošniških proizvodov, če so izpolnjena splošna merila o izvzetju iz razdelka 3.

3. Splošna merila za izvzetje in odpravo nadzora

Splošna merila za izvzetje priglašenih dejavnosti ali odpravo nadzora za materiale iz dovoljenih dejavnosti, so naslednja:

(a) radiološka tveganja za posameznike, ki jih je povzročila dejavnost, so dovolj nizka, da ne zahtevajo regulativnega nadzora; in

(b) vrsta dejavnosti je bila ugotovljena za upravičeno; in

(c) dejavnost je sama po sebi varna.

Za dejavnosti, ki vključujejo majhne količine radioaktivnih snovi ali nizke koncentracije aktivnosti, primerljive z vrednostmi za izvzetje iz dela 1 Tabele A ali Tabeli B, in na splošno vse dejavnosti, ki vključujejo naravno prisotne radionuklide, se šteje, da izpolnjujejo merilo (c).

Dejavnosti, ki vključujejo količine radioaktivnih snovi ali koncentracije aktivnosti, manjše od vrednosti za izvzetje iz dela 1 Tabele A ali Tabele B, samodejno izpolnjujejo merilo (a) brez nadaljnjih preverjanj. To velja tudi za vrednosti iz dela 2 Tabele A, razen v primeru recikliranja ostankov v gradbene materiale ali posebnih poti izpostavljenosti, kot je pitna voda.

Za priglašene dejavnosti, ki niso v skladu s temi vrednostmi, se izvede ocena nastale izpostavljenosti posameznikov. Za skladnost s splošnim merilom (a) je treba dokazati, da so izpolnjena naslednja merila glede doze v vseh izvedljivih okoliščinah:

Za umetne radionuklide:

Efektivna doza, ki naj bi jo predvidoma prejel posameznik zaradi izvzete dejavnosti, je reda velikosti največ 10 µSv na leto.

Za naravno prisotne radionuklide:

Povišana doza, ki omogoča obstoječe sevanje iz okolja iz naravnih virov sevanja, ki jo lahko prejme posameznik zaradi izvzete dejavnosti, je reda velikosti največ 300 µSv na leto za posameznike iz prebivalstva in manj od 1 mSv za delavce.

Pri oceni doz za posameznike iz prebivalstva je treba upoštevati tako poti izpostavljenosti prek atmosferskih ali tekočinskih izpustov kot tudi poti, ki izhajajo iz odstranjevanja ali recikliranja trdnih ostankov.

TABELA A:

Vrednosti koncentracij aktivnosti za izvzetje ali odpravo nadzora za materiale, ki se lahko uporabljajo kot privzete vrednosti za kakršno koli količino in vrsto trdnega materiala.

TABELA A, del 1: Umetni radionuklidi

Radionuklid || Koncentracija aktivnosti (Bq g-1)

H-3 || 100

Be-7 || 10

C-14 || 1

F-18 || 10

Na-22 || 0,1

Na-24 || 1

Si-31 || 1000

P-32 || 1000

P-33 || 1000

S-35 || 100

Cl-36 || 1

Cl-38 || 10

K-42 || 100

K-43 || 10

Ca-45 || 100

Ca-47 || 10

Sc-46 || 0,1

Sc-47 || 100

Sc-48 || 1

V-48 || 1

Cr-51 || 100

Mn-51 || 10

Mn-52 || 1

Mn-52m || 10

Mn-53 || 100

Mn-54 || 0,1

Mn-56 || 10

Fe-52a || 10

Fe-55 || 1000

Fe-59 || 1

Co-55 || 10

Co-56 || 0,1

Co-57 || 1

Co-58 || 1

Co-58m || 10 000

Co-60 || 0,1

Co-60m || 1000

Co-61 || 100

Co-62m || 10

Ni-59 || 100

Ni-63 || 100

Ni-65 || 10

Cu-64 || 100

Zn-65 || 0,1

Zn-69 || 1000

Zn-69ma || 10

Ga-72 || 10

Ge-71 || 10000

As-73 || 1000

As-74 || 10

As-76 || 10

As-77 || 1000

Se-75 || 1

Br-82 || 1

Rb-86 || 100

Sr-85 || 1

Sr-85m || 100

Sr-87m || 100

Sr-89 || 1000

Sr-90a || 1

Sr-91a || 10

Sr-92 || 10

Y-90 || 1000

Y-91 || 100

Y-91m || 100

Y-92 || 100

Y-93 || 100

Zr-93 || 10

Zr-95a || 1

Zr-97a || 10

Nb-93m || 10

Nb-94 || 0,1

Nb-95 || 1

Nb-97a || 10

Nb-98 || 10

Mo-90 || 10

Mo-93 || 10

Mo-99a || 10

Mo-101a || 10

Tc-96 || 1

Tc-96m || 1000

Tc-97 || 10

Tc-97m || 100

Tc-99 || 1

Tc-99m || 100

Ru-97 || 10

Ru-103a || 1

Ru-105a || 10

Ru-106a || 0,1

Rh-103m || 10000

Rh-105 || 100

Pd-103a || 1000

Pd-109a || 100

Ag-105 || 1

Ag-110ma || 0,1

Ag-111 || 100

Cd-109a || 1

Cd-115a || 10

Cd-115ma || 100

In-111 || 10

In-113m || 100

In-114ma || 10

In-115m || 100

Sn-113a || 1

Sn-125 || 10

Sb-122 || 10

Sb-124 || 1

Sb-125a || 0,1

Te-123m || 1

Te-125m || 1000

Te-127 || 1000

Te-127ma || 10

Te-129 || 100

Te-129ma || 10

Te-131 || 100

Te-131ma || 10

Te-132a || 1

Te-133 || 10

Te-133m || 10

Te-134 || 10

I-123 || 100

I-125 || 100

I-126 || 10

I-129 || 0,01

I-130 || 10

I-131 || 10

I-132 || 10

I-133 || 10

I-134 || 10

I-135 || 10

Cs-129 || 10

Cs-131 || 1000

Cs-132 || 10

Cs-134 || 0,1

Cs-134m || 1000

Cs-135 || 100

Cs-136 || 1

Cs-137a || 0,1

Cs-138 || 10

Ba-131 || 10

Ba-140 || 1

La-140 || 1

Ce-139 || 1

Ce-141 || 100

Ce-143 || 10

Ce-144 || 10

Pr-142 || 100

Pr-143 || 1000

Nd-147 || 100

Nd-149 || 100

Pm-147 || 1000

Pm-149 || 1000

Sm-151 || 1000

Sm-153 || 100

Eu-152 || 0,1

Eu-152m || 100

Eu-154 || 0,1

Eu-155 || 1

Gd-153 || 10

Gd-159 || 100

Tb-160 || 1

Dy-165 || 1000

Dy-166 || 100

Ho-166 || 100

Er-169 || 1000

Er-171 || 100

Tm-170 || 100

Tm-171 || 1000

Yb-175 || 100

Lu-177 || 100

Hf-181 || 1

Ta-182 || 0,1

W-181 || 10

W-185 || 1000

W-187 || 10

Re-186 || 1000

Re-188 || 100

Os-185 || 1

Os-191 || 100

Os-191m || 1000

Os-193 || 100

Ir-190 || 1

Ir-192 || 1

Ir-194 || 100

Pt-191 || 10

Pt-193m || 1000

Pt-197 || 1000

Pt-197m || 100

Au-198 || 10

Au-199 || 100

Hg-197 || 100

Hg-197m || 100

Hg-203 || 10

Tl-200 || 10

Tl-201 || 100

Tl-202 || 10

Tl-204 || 1

Pb-203 || 10

Bi-206 || 1

Bi-207 || 0,1

Po-203 || 10

Po-205 || 10

Po-207 || 10

At-211 || 1000

Ra-225 || 10

Ra-227 || 100

Th-226 || 1000

Th-229 || 0,1

Pa-230 || 10

Pa-233 || 10

U-230 || 10

U-231a || 100

U-232a || 0,1

U-233 || 1

U-236 || 10

U-237 || 100

U-239 || 100

U-240a || 100

Np-237a || 1

Np-239 || 100

Np-240 || 10

Pu-234 || 100

Pu-235 || 100

Pu-236 || 1

Pu-237 || 100

Pu-238 || 0,1

Pu-239 || 0,1

Pu-240 || 0,1

Pu-241 || 10

Pu-242 || 0,1

Pu-243 || 1000

Pu-244a || 0,1

Am-241 || 0,1

Am-242 || 1000

Am-242ma || 0,1

Am-243a || 0,1

Cm-242 || 10

Cm-243 || 1

Cm-244 || 1

Cm-245 || 0,1

Cm-246 || 0,1

Cm-247a || 0,1

Cm-248 || 0,1

Bk-249 || 100

Cf-246 || 1000

Cf-248 || 1

Cf-249 || 0,1

Cf-250 || 1

Cf-251 || 0,1

Cf-252 || 1

Cf-253 || 100

Cf-254 || 1

Es-253 || 100

Es-254a || 0,1

Es-254ma || 10

Fm-254 || 10000

Fm-255 || 100

a          Starševski radionuklidi in njihovi potomci, katerih prispevki k dozi se upoštevajo pri izračunu doze (upoštevati je treba le raven izvzetja starševskega radionuklida), so navedeni v naslednji tabeli:

Starševski radionuklid || Potomci

Fe-52 || Mn-52m

Zn-69m || Zn-69

Sr-90 || Y-90

Sr-91 || Y-91m

Zr-95 || Nb-95

Zr-97 || Nb-97m, Nb-97

Nb-97 || Nb-97m

Mo-99 || Tc-99m

Mo-101 || Tc-101

Ru-103 || Rh-103m

Ru-105 || Rh-105m

Ru-106 || Rh-106

Pd-103 || Rh-103m

Pd-109 || Ag-109m

Ag-110m || Ag-110

Cd-109 || Ag-109m

Cd-115 || In-115m

Cd-115m || In-115m

In-114m || In-114

Sn-113 || In-113m

Starševski radionuklid || Potomci

Sb-125 || Te-125m

Te-127m || Te-127

Te-129m || Te-129

Te-131m || Te-131

Te-132 || I-132

Cs-137 || Ba-137m

Ce-144 || Pr-144, Pr-144m

U-232 || Th-228, Ra-224, Rn-220, Po-216, Pb-212, Bi-212, Tl-208

U-240 || Np-240m, Np-240

Np237 || Pa-233

Pu-244 || U-240, Np-240m, Np-240

Am-242m || Np-238

Am-243 || Np-239

Cm-247 || Pu-243

Es-254 || Bk-250

Es-254m || Fm-254

Za radionuklide, ki niso navedeni v delu 1 Tabele A, pristojni organ določi ustrezne vrednosti za količine in koncentracije aktivnosti na enoto mase, ko je to potrebno. Tako določene vrednosti dopolnjujejo vrednosti v delu 1 Tabele A.

TABELA A, del 2: naravno prisotni radionuklidi

Vrednosti za izvzetje ali odpravo nadzora za naravno prisotne radionuklide v trdnih materialih v sekularnem ravnovesju s potomci:

Naravni radionuklidi iz serije U-238 || 1 Bq g-1

Naravni radionuklidi iz serije Th-232 || 1 Bq g-1

K-40 || 10 Bq g-1

TABELA B:

Skupne vrednosti aktivnosti za izvzetje (stolpec 3) in vrednosti za izvzetje za koncentracije aktivnosti v zmernih količinah katere koli vrste materiala (stolpec 2).

Radionuklid || Koncentracija aktivnosti (Bq g-1) || Aktivnost (Bq)

H-3 || 1 × 106 || 1 × 109

Be-7 || 1 × 103 || 1 × 107

C-14 || 1 × 104 || 1 × 107

O-15 || 1 × 102 || 1 × 109

F-18 || 1 × 101 || 1 × 106

Na-22 || 1 × 101 || 1 × 106

Na-24 || 1 × 101 || 1 × 105

Si-31 || 1 × 103 || 1 × 106

P-32 || 1 × 103 || 1 × 105

P-33 || 1 × 105 || 1 × 108

S-35 || 1 × 105 || 1 × 108

Cl-36 || 1 × 104 || 1 × 106

Cl-38 || 1 × 101 || 1 × 105

Ar-37 || 1 × 106 || 1 × 108

Ar-41 || 1 × 102 || 1 × 109

K-40[24] || 1 × 102 || 1 × 106

K-42 || 1 × 102 || 1 × 106

K-43 || 1 × 101 || 1 × 106

Ca-45 || 1 × 104 || 1 × 107

Ca-47 || 1 × 101 || 1 × 106

Sc-46 || 1 × 101 || 1 × 106

Sc-47 || 1 × 102 || 1 × 106

Sc-48 || 1 × 101 || 1 × 105

V-48 || 1 × 101 || 1 × 105

Cr-51 || 1 × 103 || 1 × 107

Mn-51 || 1 × 101 || 1 × 105

Mn-52 || 1 × 101 || 1 × 105

Mn-52m || 1 × 101 || 1 × 105

Mn-53 || 1 × 104 || 1 × 109

Mn-54 || 1 × 101 || 1 × 106

Mn-56 || 1 × 101 || 1 × 105

Fe-52 || 1 × 101 || 1 × 106

Fe-55 || 1 × 104 || 1 × 106

Fe-59 || 1 × 101 || 1 × 106

Co-55 || 1 × 101 || 1 × 106

Co-56 || 1 × 101 || 1 × 105

Co-57 || 1 × 102 || 1 × 106

Co-58 || 1 × 101 || 1 × 106

Co-58m || 1 × 104 || 1 × 107

Co-60 || 1 × 101 || 1 × 105

Co-60m || 1 × 103 || 1 × 106

Co-61 || 1 × 102 || 1 × 106

Co-62m || 1 × 101 || 1 × 105

Ni-59 || 1 × 104 || 1 × 108

Ni-63 || 1 × 105 || 1 × 108

Ni-65 || 1 × 101 || 1 × 106

Cu-64 || 1 × 102 || 1 × 106

Zn-65 || 1 × 101 || 1 × 106

Zn-69 || 1 × 104 || 1 × 106

Zn-69m || 1 × 102 || 1 × 106

Ga-72 || 1 × 101 || 1 × 105

Ge-71 || 1 × 104 || 1 × 108

As-73 || 1 × 103 || 1 × 107

As-74 || 1 × 101 || 1 × 106

As-76 || 1 × 102 || 1 × 105

As-77 || 1 × 103 || 1 × 106

Se-75 || 1 × 102 || 1 × 106

Br-82 || 1 × 101 || 1 × 106

Kr-74 || 1 × 102 || 1 × 109

Kr-76 || 1 × 102 || 1 × 109

Kr-77 || 1 × 102 || 1 × 109

Kr-79 || 1 × 103 || 1 × 105

Kr-81 || 1 × 104 || 1 × 107

Kr-83m || 1 × 105 || 1 × 1012

Kr-85 || 1 × 105 || 1 × 104

Kr-85m || 1 × 103 || 1 × 1010

Kr-87 || 1 × 102 || 1 × 109

Kr-88 || 1 × 102 || 1 × 109

Rb-86 || 1 × 102 || 1 × 105

Sr-85 || 1 × 102 || 1 × 106

Sr-85m || 1 × 102 || 1 × 107

Sr-87m || 1 × 102 || 1 × 106

Sr-89 || 1 × 103 || 1 × 106

Sr-90b || 1 × 102 || 1 × 104

Sr-91 || 1 × 101 || 1 × 105

Sr-92 || 1 × 101 || 1 × 106

Y-90 || 1 × 103 || 1 × 105

Y-91 || 1 × 103 || 1 × 106

Y-91m || 1 × 102 || 1 × 106

Y-92 || 1 × 102 || 1 × 105

Y-93 || 1 × 102 || 1 × 105

Zr-93b || 1 × 103 || 1 × 107

Zr-95 || 1 × 101 || 1 × 106

Zr-97b || 1 × 101 || 1 × 105

Nb-93m || 1 × 104 || 1 × 107

Nb-94 || 1 × 101 || 1 × 106

Nb-95 || 1 × 101 || 1 × 106

Nb-97 || 1 × 101 || 1 × 106

Nb-98 || 1 × 101 || 1 × 105

Mo-90 || 1 × 101 || 1 × 106

Mo-93 || 1 × 103 || 1 × 108

Mo-99 || 1 × 102 || 1 × 106

Mo-101 || 1 × 101 || 1 × 106

Tc-96 || 1 × 101 || 1 × 106

Tc-96m || 1 × 103 || 1 × 107

Tc-97 || 1 × 103 || 1 × 108

Tc-97m || 1 × 103 || 1 × 107

Tc-99 || 1 × 104 || 1 × 107

Tc-99m || 1 × 102 || 1 × 107

Ru-97 || 1 × 102 || 1 × 107

Ru-103 || 1 × 102 || 1 × 106

Ru-105 || 1 × 101 || 1 × 106

Ru-106b || 1 × 102 || 1 × 105

Rh-103m || 1 × 104 || 1 × 108

Rh-105 || 1 × 102 || 1 × 107

Pd-103 || 1 × 103 || 1 × 108

Pd-109 || 1 × 103 || 1 × 106

Ag-105 || 1 × 102 || 1 × 106

Ag-108m || 1 × 101 || 1 × 106

Ag-110m || 1 × 101 || 1 × 106

Ag-111 || 1 × 103 || 1 × 106

Cd-109 || 1 × 104 || 1 × 106

Cd-115 || 1 × 102 || 1 × 106

Cd-115m || 1 × 103 || 1 × 106

In-111 || 1 × 102 || 1 × 106

In-113m || 1 × 102 || 1 × 106

In-114m || 1 × 102 || 1 × 106

In-115m || 1 × 102 || 1 × 106

Sn-113 || 1 × 103 || 1 × 107

Sn-125 || 1 × 102 || 1 × 105

Sb-122 || 1 × 102 || 1 × 104

Sb-124 || 1 × 101 || 1 × 106

Sb-125 || 1 × 102 || 1 × 106

Te-123m || 1 × 102 || 1 × 107

Te-125m || 1 × 103 || 1 × 107

Te-127 || 1 × 103 || 1 × 106

Te-127m || 1 × 103 || 1 × 107

Te-129 || 1 × 102 || 1 × 106

Te-129m || 1 × 103 || 1 × 106

Te-131 || 1 × 102 || 1 × 105

Te-131m || 1 × 101 || 1 × 106

Te-132 || 1 × 102 || 1 × 107

Te-133 || 1 × 101 || 1 × 105

Te-133m || 1 × 101 || 1 × 105

Te-134 || 1 × 101 || 1 × 106

I-123 || 1 × 102 || 1 × 107

I-125 || 1 × 103 || 1 × 106

I-126 || 1 × 102 || 1 × 106

I-129 || 1 × 102 || 1 × 105

I-130 || 1 × 101 || 1 × 106

I-131 || 1 × 102 || 1 × 106

I-132 || 1 × 101 || 1 × 105

I-133 || 1 × 101 || 1 × 106

I-134 || 1 × 101 || 1 × 105

I-135 || 1 × 101 || 1 × 106

Xe-131m || 1 × 104 || 1 × 104

Xe-133 || 1 × 103 || 1 × 104

Xe-135 || 1 × 103 || 1 × 1010

Cs-129 || 1 × 102 || 1 × 105

Cs-131 || 1 × 103 || 1 × 106

Cs-132 || 1 × 101 || 1 × 105

Cs-134m || 1 × 103 || 1 × 105

Cs-134 || 1 × 101 || 1 × 104

Cs-135 || 1 × 104 || 1 × 107

Cs-136 || 1 × 101 || 1 × 105

Cs-137b || 1 × 101 || 1 × 104

Cs-138 || 1 × 101 || 1 × 104

Ba-131 || 1 × 102 || 1 × 106

Ba-140b || 1 × 101 || 1 × 105

La-140 || 1 × 101 || 1 × 105

Ce-139 || 1 × 102 || 1 × 106

Ce-141 || 1 × 102 || 1 × 107

Ce-143 || 1 × 102 || 1 × 106

Ce-144b || 1 × 102 || 1 × 105

Pr-142 || 1 × 102 || 1 × 105

Pr-143 || 1 × 104 || 1 × 106

Nd-147 || 1 × 102 || 1 × 106

Nd-149 || 1 × 102 || 1 × 106

Pm-147 || 1 × 104 || 1 × 107

Pm-149 || 1 × 103 || 1 × 106

Sm-151 || 1 × 104 || 1 × 108

Sm-153 || 1 × 102 || 1 × 106

Eu-152 || 1 × 101 || 1 × 106

Eu-152m || 1 × 102 || 1 × 106

Eu-154 || 1 × 101 || 1 × 106

Eu-155 || 1 × 102 || 1 × 107

Gd-153 || 1 × 102 || 1 × 107

Gd-159 || 1 × 103 || 1 × 106

Tb-160 || 1 × 101 || 1 × 106

Dy-165 || 1 × 103 || 1 × 106

Dy-166 || 1 × 103 || 1 × 106

Ho-166 || 1 × 103 || 1 × 105

Er-169 || 1 × 104 || 1 × 107

Er-171 || 1 × 102 || 1 × 106

Tm-170 || 1 × 103 || 1 × 106

Tm-171 || 1 × 104 || 1 × 108

Yb-175 || 1 × 103 || 1 × 107

Lu-177 || 1 × 103 || 1 × 107

Hf-181 || 1 × 101 || 1 × 106

Ta-182 || 1 × 101 || 1 × 104

W-181 || 1 × 103 || 1 × 107

W-185 || 1 × 104 || 1 × 107

W-187 || 1 × 102 || 1 × 106

Re-186 || 1 × 103 || 1 × 106

Re-188 || 1 × 102 || 1 × 105

Os-185 || 1 × 101 || 1 × 106

Os-191 || 1 × 102 || 1 × 107

Os-191m || 1 × 103 || 1 × 107

Os-193 || 1 × 102 || 1 × 106

Ir-190 || 1 × 101 || 1 × 106

Ir-192 || 1 × 101 || 1 × 104

Ir-194 || 1 × 102 || 1 × 105

Pt-191 || 1 × 102 || 1 × 106

Pt-193m || 1 × 103 || 1 × 107

Pt-197 || 1 × 103 || 1 × 106

Pt-197m || 1 × 102 || 1 × 106

Au-198 || 1 × 102 || 1 × 106

Au-199 || 1 × 102 || 1 × 106

Hg-197 || 1 × 102 || 1 × 107

Hg-197m || 1 × 102 || 1 × 106

Hg-203 || 1 × 102 || 1 × 105

Tl-200 || 1 × 101 || 1 × 106

Tl-201 || 1 × 102 || 1 × 106

Tl-202 || 1 × 102 || 1 × 106

Tl-204 || 1 × 104 || 1 × 104

Pb-203 || 1 × 102 || 1 × 106

Pb-210b || 1 × 101 || 1 × 104

Pb-212b || 1 × 101 || 1 × 105

Bi-206 || 1 × 101 || 1 × 105

Bi-207 || 1 × 101 || 1 × 106

Bi-210 || 1 × 103 || 1 × 106

Bi-212b || 1 × 101 || 1 × 105

Po-203 || 1 × 101 || 1 × 106

Po-205 || 1 × 101 || 1 × 106

Po-207 || 1 × 101 || 1 × 106

Po-210 || 1 × 101 || 1 × 104

At-211 || 1 × 103 || 1 × 107

Rn-220b || 1 × 104 || 1 × 107

Rn-222b || 1 × 101 || 1 × 108

Ra-223b || 1 × 102 || 1 × 105

Ra-224b || 1 × 101 || 1 × 105

Ra-225 || 1 × 102 || 1 × 105

Ra-226b || 1 × 101 || 1 × 104

Ra-227 || 1 × 102 || 1 × 106

Ra-228b || 1 × 101 || 1 × 105

Ac-228 || 1 × 101 || 1 × 106

Th-226b || 1 × 103 || 1 × 107

Th-227 || 1 × 101 || 1 × 104

Th-228b || 1 × 100 || 1 × 104

Th-229b || 1 x 100 || 1 × 103

Th-230 || 1 × 100 || 1 × 104

Th-231 || 1 × 103 || 1 × 107

Th-234b || 1 × 103 || 1 × 105

Pa-230 || 1 × 101 || 1 × 106

Pa-231 || 1 × 100 || 1 × 103

Pa-233 || 1 × 102 || 1 × 107

U-230 || 1 × 101 || 1 × 105

U-231 || 1 × 102 || 1 × 107

U-232b || 1 × 100 || 1 × 103

U-233 || 1 × 101 || 1 × 104

U-234 || 1 × 101 || 1 × 104

U-235b || 1 × 101 || 1 × 104

U-236 || 1 × 101 || 1 × 104

U-237 || 1 × 102 || 1 × 106

U-238b || 1 × 101 || 1 × 104

U-239 || 1 × 102 || 1 × 106

U-240 || 1 × 103 || 1 × 107

U-240b || 1 × 101 || 1 × 106

Np-237b || 1 × 100 || 1 × 103

Np-239 || 1 × 102 || 1 × 107

Np-240 || 1 × 101 || 1 × 106

Pu-234 || 1 × 102 || 1 × 107

Pu-235 || 1 × 102 || 1 × 107

Pu-236 || 1 × 101 || 1 × 104

Pu-237 || 1 × 103 || 1 × 107

Pu-238 || 1 × 100 || 1 × 104

Pu-239 || 1 × 100 || 1 × 104

Pu-240 || 1 × 100 || 1 × 103

Pu-241 || 1 × 102 || 1 × 105

Pu-242 || 1 × 100 || 1 × 104

Pu-243 || 1 × 103 || 1 × 107

Pu-244 || 1 × 100 || 1 × 104

Am-241 || 1 × 100 || 1 × 104

Am-242 || 1 × 103 || 1 × 106

Am-242mb || 1 × 100 || 1 × 104

Am-243b || 1 × 100 || 1 × 103

Cm-242 || 1 × 102 || 1 × 105

Cm-243 || 1 × 100 || 1 × 104

Cm-244 || 1 × 101 || 1 × 104

Cm-245 || 1 × 100 || 1 × 103

Cm-246 || 1 × 100 || 1 × 103

Cm-247 || 1 × 100 || 1 × 104

Cm-248 || 1 × 100 || 1 × 103

Bk-249 || 1 × 103 || 1 × 106

Cf-246 || 1 × 103 || 1 × 106

Cf-248 || 1 × 101 || 1 × 104

Cf-249 || 1 × 100 || 1 × 103

Cf-250 || 1 × 101 || 1 × 104

Cf-251 || 1 × 100 || 1 × 103

Cf-252 || 1 × 101 || 1 × 104

Cf-253 || 1 × 102 || 1 × 105

Cf-254 || 1 × 100 || 1 × 103

Es-253 || 1 × 102 || 1 × 105

Es-254 || 1 × 101 || 1 × 104

Es-254m || 1 × 102 || 1 × 106

Fm-254 || 1 × 104 || 1 × 107

Fm-255 || 1 × 103 || 1 × 106

b          Starševski radionuklidi in njihovi potomci, katerih prispevki k dozi se upoštevajo pri izračunu doze (upoštevati je treba le raven izvzetja starševskega radionuklida), so navedeni, kot sledi:

Sr-90 || Y-90

Zr-93 || Nb-93m

Zr-97 || Nb-97

Ru-106 || Rh-106

Ag-108m || Ag-108

Cs-137 || Ba-137m

Ba-140 || La-140

Ce-144 || Pr-144

Pb-210 || Bi-210, Po-210

Pb-212 || Bi-212, Tl-208 (0,36), Po-212 (0,64)

Bi-212 || Tl-208 (0,36), Po-212 (0,64)

Rn-220 || Po-216

Rn-222 || Po-218, Pb-214, Bi-214, Po-214

Ra-223 || Rn-219, Po-215, Pb-211, Bi-211, Tl-207

Ra-224 || Rn-220, Po-216, Pb-212, Bi-212, Tl-208 (0,36), Po-212 (0,64)

Ra-226 || Rn-222, Po-218, Pb-214, Bi-214, Po-214, Pb-210, Bi-210, Po-210

Ra-228 || Ac-228

Th-226 || Ra-222, Rn-218, Po-214

Th-228 || Ra-224, Rn-220, Po-216, Pb-212, Bi-212, Tl-208 (0,36), Po-212 (0,64)

Th-229 || Ra-225, Ac-225, Fr-221, At-217, Bi-213, Po-213, Pb-209

Th-234 || Pa-234m

U-230 || Th-226, Ra-222, Rn-218, Po-214

U-232 || Th-228, Ra-224, Rn-220, Po-216, Pb-212, Bi-212, Tl-208 (0,36), Po-212 (0,64)

U-235 || Th-231

U-238 || Th-234, Pa-234m

U-240 || Np-240m

Np-237 || Pa-233

Am-242m || Am-242

Am-243 || Np-239

PRILOGA VII

Opredelitev in uporaba indeksa koncentracij aktivnosti za gama sevanje, ki ga oddajajo gradbeni materiali

Za namen člena 75(2) se za identificirane vrste gradbenih materialov določijo koncentracije aktivnosti prvotnih radionuklidov Ra-226, Th-232 (ali njegovega razpadnega produkta Ra-228) in K-40.

Indeks koncentracij aktivnosti I je podan z naslednjo enačbo:

I = CRa226/300 Bq/kg + CTh232/200 Bq/kg+ CK40/3000 Bq/kg

pri čemer so CRa226, CTh232 in CK40 koncentracije aktivnosti ustreznih radionuklidov v gradbenem materialu v Bq/kg.

Indeks se nanaša neposredno na dozo gama sevanja, ki presega tipično zunanjo izpostavljenost, v stavbi, zgrajeni iz določenega gradbenega materiala. Uporablja se za gradbeni material in ne za njegove sestavne dele. Da bi se lahko indeks uporabljal za take sestavne dele, zlasti za ostanke iz industrij, ki predelujejo naravno prisoten radioaktivni material, reciklirane v gradbene materiale, je treba določiti ustrezen porazdelitveni faktor. Indeks koncentracij aktivnosti se uporablja kot orodje za opredelitev materialov, ki se lahko izvzamejo ali omejijo. V ta namen se lahko indeks koncentracij aktivnosti I uporablja za razvrstitev materialov v štiri razrede oziroma dve kategoriji gradbenih materialov (A in B):

|| Kategorija (ustrezna privzeta doza)

Uporaba || A (≤ 1 mSv) || B (> 1 mSv)

(1) materiali, ki se uporabljajo v večjih količinah || A1 I≤1 || B1 I>1

(2) površinski in drugi materiali z omejeno uporabo || A2 I≤6 || B2 I>6

Razdelitev materialov na (1) ali (2) glede na njihovo uporabo, temelji na nacionalnih gradbenih predpisih.

Kadar je ustrezno, se dejanske doze za primerjavo z referenčnim nivojem ocenijo na podlagi bolj zapletenih modelov, ki lahko upoštevajo tudi zunanjo izpostavljenost sevanju iz ozadja na prostem zaradi obstoječih lokalnih koncentracij aktivnosti v nedotaknjeni zemeljski skorji.

PRILOGA VIII

Podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti

Splošne določbe

Podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti, ki ga določi država članica, se lahko uporablja kot centralizirano nacionalno omrežje ali nacionalni register doz. Ta omrežja ali registre je mogoče dopolniti z izdajo individualnih listin nadzora obsevanosti za vsakega zunanjega delavca.

1. Kakršen koli podatkovni sistem držav članic za individualni nadzor obsevanosti izpostavljenih delavcev mora vsebovati naslednje elemente:

(a) osebne podatke v zvezi z identiteto delavca;

(b) podatke o zdravstvenem nadzoru delavca;

(c) podatke o podjetju, v katerem dela delavec, in v primeru zunanjega delavca, o delodajalcu delavca;

(d) rezultate osebne dozimetrije izpostavljenega delavca.

2. Pristojni organi držav članic sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev kakršnega koli ponarejanja ali zlorabe podatkovnega sistema za individualni nadzor obsevanosti ali nezakonitega poseganja vanj.

A: Podatki, ki jih je treba vključiti v podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti

3. Podatki o identiteti delavca vključujejo njegov:

(a) priimek;

(b) ime;

(c) spol;

(d) datum rojstva;

(e) državljanstvo; in

(f) enotno identifikacijsko številko.

4. Podatki o zdravstvenem nadzoru delavca vključujejo:

(a) zdravstveno klasifikacijo delavca v skladu s členom 45(zmožen; zmožen pod določenimi pogoji; nezmožen);

(b) informacije o morebitnih omejitvah dela s sevanjem;

(c) datum zadnjega periodičnega zdravstvenega pregleda;

(d) podatke o odgovorni zdravstveni službi medicine dela in

(e) rok veljavnosti rezultata.

5. Podatki o podjetju vključujejo ime, naslov in enotno identifikacijsko številko podjetja.

6. Podatki o zaposlitvi delavca vključujejo:

(a) ime, naslov in enotno identifikacijsko številko delodajalca;

(b) datum začetka zaposlitve; in

(c) kategorizacijo delavca v skladu s členom 38.

7. Rezultati osebne dozimetrije izpostavljenega delavca vključujejo:

(a) uradni zapis doz za zadnjih 5 koledarskih let (leto; efektivna doza v mSv; ob neenakomerni izpostavljenosti ekvivalentno dozo v različnih delih telesa v mSv ter ob notranji kontaminaciji predvideno dozo v mSv) in

(b) uradni zapis doz za tekoče leto (obdobje; efektivna doza v mSv; ob neenakomerni izpostavljenosti ekvivalentno dozo v različnih delih telesa v mSv ter ob notranji kontaminaciji predvideno dozo v mSv).

B: Podatki o zunanjih delavcih, ki jih je treba predložiti prek podatkovnega sistema za individualni nadzor obsevanosti

1. Pred začetkom kakršne koli aktivnosti mora delodajalec zunanjega delavca predložiti podjetju naslednje podatke prek podatkovnega sistema za individualni nadzor obsevanosti:

(a) podatke o delodajalcu zunanjega delavca v skladu s točko 6 razdelka A;

(b) podatke o zdravstvenem nadzoru zunanjega delavca v skladu s točko 4 razdelka A;

(c) rezultate individualnega nadzora obsevanosti zunanjega delavca v skladu s točko 7 razdelka A.

2. Podjetje ob koncu kakršne koli aktivnosti zabeleži v podatkovni sistem za individualni nadzor obsevanosti naslednje podatke:

(a) čas, ki ga zajema aktivnost;

(b) oceno efektivne doze, ki jo prejme zunanji delavec (operativna doza za čas, ki ga zajema aktivnost);

(c) ob neenakomerni izpostavljenosti oceno ustrezne ekvivalentne doze za različne dele telesa;

(d) ob notranji kontaminaciji oceno vnosa ali predvidene doze.

C. Določbe v zvezi z individualno listino nadzora obsevanosti

1. Države članice se lahko odločijo za izdajo individualne listine nadzora obsevanosti za vsakega zunanjega delavca.

2. Ta listina ni prenosljiva.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da delavcu ni izdana več kot ena veljavna individualna listina nadzora obsevanosti hkrati.

4. Poleg informacij iz delov A in B listina vsebuje ime in naslov organa izdajatelja ter datum izdaje.

PRILOGA IX

A. Elementi, ki jih je treba vključiti v sistem ravnanja v izrednih dogodkih:

1. Ocena nevarnosti;

2. Jasna razdelitev odgovornosti oseb in organizacij, ki zagotavljajo pripravljenost na nevarnost in odziv nanjo, vključno z ustanavljanjem in usklajevanjem organizacij za odziv na izredne dogodke s splošno odgovornostjo obvladovanja izpostavljenosti v primeru izrednih dogodkov in, kadar je ustrezno, oblikovanja posebnih skupin za izvajanje zaščitnih ukrepov;

3. Oblikovanje načrtov ukrepov v primeru izrednega dogodka na nacionalni in lokalni ravni ter znotraj objektov;

4. Zanesljiv komunikacijski sistem ter uspešni in učinkoviti dogovori o sodelovanju in usklajevanju znotraj objekta ter na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni;

5. Varstvo zdravja reševalnega osebja;

6. Izobraževanje in usposabljanje reševalnega osebja in vseh drugih oseb z dolžnostmi in odgovornostmi na področju ukrepanja ob nesreči, vključno z rednimi vajami;

7. Dogovori o osebni dozimetriji reševalnega osebja in evidentiranju doz;

8. Ureditev obveščanja javnosti;

9. Vključevanje zainteresiranih strani;

10. Prehod z ukrepanja ob nesreči na obnovo in sanacijo.

B. Elementi, ki jih je treba vključiti v načrt ukrepov v primeru izrednega dogodka:

Za pripravljenost na izredne dogodke:

1. referenčni nivoji, ob upoštevanju meril iz Priloge I;

2. optimizirane strategije za zaščito posameznikov iz prebivalstva, ki so morda izpostavljeni, za različne predvidene dogodke in povezane scenarije;

3. predhodno določena splošna merila za določene zaščitne ukrepe, izražena kot predvidene in prejete doze;

4. privzeti sprožilci ali operativna merila, kot so pokazatelji in kazalniki pogojev na kraju samem;

5. dogovori o takojšnjem sodelovanju z organizacijami za odziv na izredne dogodke v sosednji državi članici ali državi, ki ni članica EU, za objekte v bližini nacionalne meje;

6. dogovori za pregled in revizijo načrta ukrepov v primeru izrednega dogodka, da bi upošteval spremembe ali izkušnje, pridobljene iz vaj in dogodkov.

Vnaprej se sprejmejo dogovori za morda potrebno revizijo teh elementov med izpostavljenostjo v primeru izrednega dogodka, da se prilagodijo obstoječim pogojem, kot se ti med odzivom razvijajo.

Za ukrepanje ob izrednih dogodkih:

Ukrepanje pri izpostavljenosti v primeru izrednega dogodka poteka tako, da se pravočasno izvajajo dogovori o pripravljenosti, vključno z, vendar ne omejeno na:

1. takojšnjo izvedbo zaščitnih ukrepov, če je mogoče, preden se pojavi izpostavljenost;

2. oceno učinkovitosti strategij in izvedbenih ukrepov ter njihovo ustrezno prilagoditvijo obstoječim razmeram;

3. primerjavo predvidenih preostalih doz z veljavnim referenčnim nivojem, s poudarkom na tistih skupinah, katerih doze presegajo referenčni nivo;

4. izvajanje dodatnih zaščitnih strategij (po potrebi), na podlagi obstoječih pogojev in razpoložljivih informacij.

PRILOGA X

A. Predhodne informacije za posameznike iz prebivalstva, za katere je verjetno, da bodo prizadeti v primeru izrednega dogodka:

1. osnovna dejstva o radioaktivnosti in njenih učinkih na ljudi in okolje;

2. različne vrste primerov izrednih dogodkov in njihove posledice za prebivalstvo in okolje;

3. izredni ukrepi, predvideni za alarmiranje, zaščito in pomoč prebivalstvu v primeru izrednega dogodka;

4. ustrezne informacije o ravnanju prebivalstva v primeru izrednega dogodka.

B. Informacije, ki jih je treba predložiti prizadetim posameznikom iz prebivalstva v primeru izrednega dogodka

1. Na podlagi načrta ukrepov v primeru izrednega dogodka, ki ga predhodno pripravijo države članice, posamezniki iz prebivalstva, ki so dejansko prizadeti v primeru izrednega dogodka, hitro in redno prejemajo:

(a) informacije o vrsti izrednega dogodka, do katerega je prišlo, in, kjer je mogoče, tudi o njegovih značilnostih (kot so npr. njegov izvor, obseg in verjetni razvoj);

(b) nasvete glede zaščite, ki glede na vrsto izrednega dogodka lahko:

i)       pokrivajo naslednje vsebine: omejitve porabe določenih živil in vode, za katere je verjetno, da so kontaminirana, preprosta pravila za higieno in dekontaminacijo, priporočila o zadrževanju v zaprtih prostorih, razdeljevanje in uporaba zaščitnih snovi, evakuacijske načrte;

ii)       vsebujejo posebna opozorila za nekatere skupine posameznikov iz prebivalstva, če je to potrebno;

(c) obvestila s priporočili za sodelovanje in z navodili ali zahtevami pristojnih organov.

2. Če je pred izrednim dogodkom potekala faza predhodnega alarma, posamezniki iz prebivalstva, za katere je verjetno, da bodo prizadeti, že med to fazo prejmejo informacije in nasvete, kot na primer:

(a) povabila zadevnim posameznikom iz prebivalstva, da se vključijo v ustrezne komunikacijske kanale;

(b) pripravljalni nasveti ustanovam s posebnimi skupnimi odgovornostmi;

(c) priporočila posebej prizadetim poklicnim skupinam.

3. Te informacije in nasveti se dopolnjujejo, če to dopušča čas, z opozorili o temeljnih dejstvih o radioaktivnosti in njenih vplivih na ljudi in okolje.

PRILOGA XI

Okvirni seznam vrst gradbenih materialov, za katere bi bilo morda treba izvajati nadzorne ukrepe glede njihovega oddajanja gama sevanja

1. Naravni materiali

(a) Aluminijev skrilavec.

(b) Gradbeni materiali ali dodatki naravnega vulkanskega izvora, kot so:

– granit,

– gnajs,

– porfir;

– sienit,

– bazalt,

– lehnjak,

– pucolan,

– lava.

2. Materiali, ki vključujejo ostanke iz industrij, ki predelujejo naravno prisoten radioaktivni material, kot so:

– leteči pepel,

– fosforna sadra,

– fosforna žlindra,

– kositrna žlindra,

– bakrova žlindra,

– rdeče blato (ostanek iz proizvodnje aluminija),

– ostanki iz proizvodnje jekla.

PRILOGA XII Informacije, ki jih morajo vsebovati evidence za visokoaktivne zaprte vire (HASS – high activity sealed sources) HASS)

PRILOGA XIII

Predložitev podatkov o visokoaktivnih zaprtih virih

Podjetje predloži pristojnemu organu elektronsko ali pisno kopijo evidenc za visokoaktivne zaprte vire iz člena 90, ki zajemajo informacije iz Priloge XII, kot sledi:

1. brez nepotrebnega odlašanja, v času nastanka takšne evidence, kar naj se zgodi čim prej po pridobitvi vira;

2. v časovnih presledkih, ki jih določijo države članice, najpozneje 12 mesecev po pridobitvi vira;

3. če so se razmere, prikazane na informativnem listu, spremenile;

4. brez nepotrebnega odlašanja ob zaprtju evidence za določen vir, kadar podjetje tega vira ne poseduje več; v tem primeru mora navesti ime podjetja ali objekta za odlaganje in hranjenje odpadkov, v katerega je vir prenesen;

5. brez nepotrebnega odlašanja ob zaprtju takšne evidence, kadar podjetje več ne poseduje nobenih virov.

PRILOGA XIV

Zahteve za podjetja, odgovorna za visokoaktivni zaprti vir

Vsako podjetje, odgovorno za visokoaktivni zaprti vir, naredi naslednje:

(a) zagotovi, da se redno izvajajo ustrezni preskusi, na primer testiranje puščanja, ki temeljijo na mednarodnih standardih, da se preveri in vzdržuje nepoškodovanost vsakega vira;

(b) v določenih časovnih presledkih, ki jih lahko določijo države članice, redno preverja, ali je vsak vir in po potrebi oprema, ki vir vsebuje, še vedno prisoten na kraju uporabe ali skladiščenja in v na videz dobrem stanju;

(c) zagotovi, da se za vsak fiksni in mobilni vir določijo ustrezni ukrepi, ki so dokumentirani, kot na primer pisni protokoli in postopki, katerih cilj je preprečiti nepooblaščen dostop do vira, izgubo ali krajo vira ali njegovo poškodbo v požaru;

(d) nemudoma prijavi pristojnemu organu kakršno koli izgubo, tatvino ali nepooblaščeno uporabo vira, poskrbi za preverjanje nepoškodovanosti vsakega vira po vsakem dogodku, tudi po požaru, ki bi lahko poškodoval vir, in po potrebi obvesti pristojni organ o dogodku in sprejetih ukrepih;

(e) po koncu uporabe brez nepotrebnega odlašanja vrne vsak vir, ki se ne uporablja več, dobavitelju ali ga namesti v objekt za dolgoročno skladiščenje in odlaganje ali ga prenese drugemu pooblaščenemu podjetju, razen če se s pristojnim organom ne dogovori drugače;

(f) pred izvršitvijo prenosa zagotovi, da ima prejemnik ustrezno dovoljenje;

(g) nemudoma prijavi pristojnemu organu vsako nesrečo ali incident, katere posledica je nenamerna izpostavljenost delavca ali posameznika iz prebivalstva.

PRILOGA XV

Identifikacija in označevanje visokoaktivnih zaprtih virov

1. Proizvajalec ali dobavitelj zagotovi, da:

(a) je vsak visokoaktivni zaprti vir označen z enkratno številko. Ta številka je vgravirana ali z žigom vtisnjena na vir, kjer je to izvedljivo.

Ta številka je vgravirana ali z žigom vtisnjena tudi na vsebnik vira. Če to ni izvedljivo ali pa pri vsebnikih za prevoz za večkratno uporabo, mora biti vsebnik vira opremljen vsaj s podatki o naravi vira.

(b) sta vsebnik vira in, kjer je to izvedljivo, vir označena in etiketirana z ustreznim znakom, ki ljudi opozarja na nevarnost sevanja.

2. Proizvajalec priskrbi fotografijo vsakega izdelanega tipa vira in fotografijo značilnega vsebnika vira.

3. Podjetje poskrbi, da je vsak visokoaktivni zaprti vir opremljen s pisnimi dokazili, ki kažejo, da je vir identificiran in označen skladno s točko 1, in da oznake in etikete iz točke 1 ostanejo čitljive. Dokazila morajo vsebovati fotografije vira, vsebnika vira, transportne embalaže, naprave in opreme, kot je to primerno.

PRILOGA XVI

Kazalni seznam elementov, ki morajo biti zajeti v nacionalnem akcijskem načrtu za obvladovanje dolgoročnih tveganj zaradi izpostavljenosti radonu

1. Strategija za izvajanje raziskav koncentracij radona v bivalnem okolju, za upravljanje merilnih podatkov (nacionalne zbirke podatkov o radonu) in za določitev drugih parametrov (vrste prsti in kamnin, koncentracija plina v prsti, permeabilnost in vsebnost radija-226 v kamnini ali prsti).

2. Razpoložljivi podatki in merila, uporabljena za označitev območij, podvrženih radonu, ali za identifikacijo stavb, podvrženih radonu.

3. Identifikacija vrst stavb z javnim dostopom in delovnih mest, npr. šol, delovnih mest pod zemljo ali toplic, pri katerih so potrebne meritve, na podlagi ocene tveganja, vključno z urami zasedenosti.

4. Podlaga za določitev referenčnih nivojev za obstoječe bivalne prostore, delovna mesta, stavbe z javnim dostopom in nove stavbe.

5. Določitev odgovornosti (vladnih in nevladnih), usklajevalnih mehanizmov in razpoložljivih virov za izvajanje akcijskega načrta.

6. Strategija za zmanjšanje izpostavljenosti radonu v bivalnih prostorih, zlasti na območjih, podvrženih radonu.

7. Strategija, vključno z metodami in orodji, za preprečevanje vnosa radona v nove stavbe, vključno z identifikacijo gradbenih materialov z velikim oddajanjem radona.

8. Časovni razporedi za preglede in revizije in akcijskega načrta.

9. Strategija komunikacije za povečanje ozaveščenosti javnosti in obveščanje lokalnih nosilcev odločanja o tveganjih glede radona v zvezi s kajenjem.

10. Kadar je ustrezno, navodila o metodah in orodjih za merjenje ter sanacijske ukrepe. Izpolnjevati je treba tudi merila za akreditacijo služb za merjenje in sanacijo.

11. Kadar je ustrezno, zagotavljanje finančne podpore za raziskave glede radona in za sanacijske ukrepe, zlasti za zasebna stanovanja z zelo visokimi koncentracijami radona.

12. Dolgoročni cilji v smislu zmanjševanja tveganja za nastanek pljučnega raka zaradi izpostavljenosti radonu (za kadilce in nekadilce).

[1]               Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja, UL L 159, 29.6.1996, str. 1.

[2]               Svetovna zdravstvena organizacija.

[3]               Priročnik SZO o radonu v bivalnem okolju, Svetovna zdravstvena organizacija, 2009, ISBN 978 92 4 154767.

[4]               Direktiva 89/106/EGS, Priloga 1, navaja: „Gradbeni objekt mora biti projektiran in grajen tako, da ne bo ogrožal higiene ali zdravja oseb v objektu ali sosedov, predvsem ne zaradi nevarnih delcev ali plinov v zraku ali emisij nevarnega sevanja“.

[5]               Ti akti so bili prenovljeni — predlog Uredbe Sveta (EURATOM) o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (prenova), COM/2010/0184 konč. — CNS 2010/009.

[6]               Publikacije v nizu zakonodaje Evropske komisije o varstvu pred sevanjem najdete na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/energy/nuclear/radiation_protection/publications_en.htm.

[7]               Rezultat posvetovanja najdete na spletni strani evropskega omrežja ALARA za industrije NORM (EANNORM) na naslovu http://www.ean-norm.net/lenya/ean_norm/live/news.html.

[8]               Recueil 1992, str. I-06153.

[9]               UL 11, 20.2.1959, str. 221.

[10]             UL L 159, 29.6.1996, str. 1.

[11]             UL L 180, 9.7.1997, str. 22.

[12]             UL L 357, 7.12.1989, str. 31.

[13]             UL L 349, 13.12.1990, str. 21.

[14]             UL L 346, 31.12.2003, str. 57.

[15]             Priporočila Mednarodne komisije za radiološko varstvo iz leta 2007.

[16]             UL L 80, 27.3.1990, str. 26.

[17]                    Varnostni standardi IAEA, serija št. RS-G-1.7, 2004 „Uporaba konceptov izključitve, izvzetja in odprave nadzora“.

[18]             Varstvo pred sevanjem 122: Uporaba konceptov odprave nadzora in izvzetja v praksi — del I, navodila o splošnih nivojih odprave nadzora za dejavnosti.

[19]             Varstvo pred sevanjem 89: priporočena merila v zvezi z varstvom pred sevanjem za recikliranje kovin, ki izhajajo iz demontaže jedrskih objektov, Varstvo pred sevanjem 113: priporočena merila v zvezi z varstvom pred sevanjem za odstranjevanje stavb in gradbenega kamenja zaradi demontaže jedrskih objektov, Varstvo pred sevanjem 122: uporaba konceptov odprave nadzora in izvzetja v praksi.

[20]             UL L 2, 6.1.2004, str. 36

[21]             UL L 66, 13.3.1999, str. 16.

[22]             UL L 2/36, 6.1.2000.

[23]             Dana aktivnost je aktivnost radionuklidov sevalcev alfa.

[24]             Kalijeve soli v količinah, manjših od 1000 kg, so izvzete.