EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012IP0249

Trgovinski sporazum EU s Kolumbijo in Perujem Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2012 o trgovinskem sporazumu s Kolumbijo in Perujem (2012/2628(RSP))

OJ C 332E, 15.11.2013, p. 52–57 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 332/52


Sreda, 13. junij 2012
Trgovinski sporazum EU s Kolumbijo in Perujem

P7_TA(2012)0249

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2012 o trgovinskem sporazumu s Kolumbijo in Perujem (2012/2628(RSP))

2013/C 332 E/09

Evropski parlament,

ob upoštevanju zaključka pogajanj za trgovinski sporazum med EU, Kolumbijo in Perujem 1. marca 2010 ter objave zaključka trgovinskih pogajanj 19. maja 2010,

ob upoštevanju parafiranja trgovinskega sporazuma med EU, Kolumbijo in Perujem 23. marca 2011,

ob upoštevanju, da so te tri strani 13. aprila 2011 uradno potrdile trgovinski sporazum,

ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Sveta o podpisu trgovinskega sporazuma med EU ter Kolumbijo in Perujem v imenu Evropske unije (COM(2011)0570),

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. maja 2010 o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko (1) in z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske unije z Latinsko Ameriko (2),

ob upoštevanju resolucij evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine, zlasti resolucije z dne 19. maja 2011 o obetih za trgovinske odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko,

ob upoštevanju vprašanja z dne 26. aprila 2012 za Komisijo o trgovinskem sporazumu med EU na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (O-000107/2012 – B7-0114/2012),

ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je glede na pomen zgodovinskih in kulturnih vez trgovinski sporazum med Evropsko unijo, Kolumbijo in Perujem med drugim namenjen odprtju trgov za blago, storitve, javna naročila in naložbe ter spodbujanju gospodarskega povezovanja med stranmi in celostnega gospodarskega razvoja, da bi zmanjšali revščino, ustvarili nove priložnosti za zaposlovanje, izboljšali delovne pogoje in zvišali življenjske standarde z liberalizacijo in razširitvijo trgovine in naložb med ozemlji, pa tudi da bi spodbudili zavezo k izvajanju sporazuma v skladu s cilji trajnostnega razvoja, vključno s spodbujanjem gospodarskega napredka, spoštovanja pravic delavcev in zaščite okolja v skladu z mednarodnimi zavezami, ki so jih sprejele strani;

B.

ker je Evropska unija druga največja trgovinska partnerica Kolumbije in Peruja; ker načrtovani sporazum zagotavlja popolno liberalizacijo trgovine na področju industrijskih proizvodov in ribištva, kar bi glede na neodvisno študijo o presoji vpliva na trajnostni razvoj dolgoročno lahko povečalo kolumbijski BDP za do 1,3 % in perujski BDP do 0,7 %, a bi lahko precej negativno vplivalo na okoljsko in družbeno raven;

C.

ker bi z začetkom veljave trgovinskega sporazuma Kolumbija in Peru zapustila shemo EU posebnega spodbujevalnega režima splošnega sistema preferencialov, ki se sedaj pregleduje;

D.

ker v okviru sedanje sheme splošnega sistema preferencialov tako Kolumbija kot Peru prejemata trgovinske preferenciale v zameno, da zagotovita učinkovito izvajanje 27 konvencij s področja temeljnih človekovih pravic in z okoljskega področja, vključno s štirimi temeljnimi delovnimi standardi Mednarodne organizacije dela;

E.

ker v skladu s Pogodbo o Evropski uniji Unijo pri njenem delovanju na mednarodnem prizorišču vodijo načela, ki so spodbudila njen nastanek, razvoj in širitev in ki jih želi tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in neločljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, načeli enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava; ker si Unija prizadeva razvijati odnose in graditi partnerstva s tretjimi državami ter mednarodnimi, regionalnimi ali globalnimi organizacijami, ki z njo delijo prej omenjena načela;

F.

ker prvi člen trgovinskega sporazuma vključuje obširne in zavezujoče določbe, ki jamčijo varstvo človekovih pravic in navajajo, da so spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, kot je določeno v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ter načela pravne države bistvo notranje in zunanje politike pogodbenic. Spoštovanje teh načel je bistvena sestavina sporazuma; ker bi nespoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel pomenilo resno kršitev trgovinskega sporazuma, kar bi po mednarodnem javnem pravu lahko povzročilo sprejetje ustreznih ukrepov, vključno z možnostjo preklica ali začasne ali popolne odpovedi sporazuma; ker je treba zagotoviti pravilno spremljanje spoštovanja človekovih pravic v vseh podpisnicah ter praktično izvršljivost klavzule o človekovih pravicah;

G.

ker trgovinski sporazum ponuja jamstva za zagotovitev, da nova struktura trgovinskih in naložbenih odnosov EU koristi dolgoročni socialni in okoljski zaščiti ter trajnostnemu razvoju s spodbujanjem in ohranjanjem visoke stopnje delovnih standardov in standardov varstva okolja povsod, saj vsebuje poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju;

H.

ker sta si Kolumbija in Peru v zadnjih letih izjemno prizadevali izboljšati splošne življenjske pogoje svojih državljanov, vključno s človekovimi pravicami in pravicami delavcev;

I.

ker morata Kolumbija in Peru kljub ogromnim prizadevanjem, da bi v celoti dosegli visoke standarde, ki so jih zastavili in zahtevali posamezni državljani, organizacije civilne družbe, opozicijske stranke in vlada, storiti še veliko, zlasti glede učinkovitega izvajanja novega zakonodajnega okvira, ki naj bi rešil stare še nerešene težave, povezane z dolgotrajnimi problemi revščine, nasilja in korupcije, notranjega oboroženega konflikta (ki v primeru Kolumbije traja več kot 50 let), nelegalnih oboroženih skupin, trgovanja z mamili, nekaznivosti in razlastitve zemlje;

J.

ker Kolumbija kljub tem prizadevanjem še vedno ostaja država, ki ima na svetu najvišjo stopnjo umorov sindikalistov, in ker kljub nedavnemu temeljnemu izboljšanju kazenskega pregona storilci za 90 % teh zločinov še vedno niso bili kaznovani; ker je skoraj 4 milijone notranje razseljenih oseb; ker se je posebni poročevalec OZN za pravice avtohtonih prebivalcev seznanil, da je vlada Kolumbije priznala pravice avtohtonih prebivalcev, a je kljub temu Kolumbijo pozval, naj povabi posebnega svetovalca Združenih narodov za preprečevanje genocida, da bi spremljal razmere avtohtonih skupnosti, ki jim grozi kulturno ali fizično iztrebljenje zaradi dolgotrajnega notranjega oboroženega konflikta v državi;

1.

obžaluje, da čeprav poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju v trgovinskem sporazumu vsebuje pravno zavezujoče določbe, v njem ni obvezujočega mehanizma za reševanje sporov ter da je v primeru kršitev standardov, določenih v tem poglavju, izključena uporaba ukrepov in sankcij, predvidenih v obvezujočem splošnem mehanizmu za reševanje sporov iz sporazuma, kar pomeni oslabitev sedanjih zavezujočih pogojev iz sheme EU trgovinskih preferencialov;

2.

močno pozdravlja zavezanost vseh strani, ki so vključene v spodbujanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države, kot je bilo potrjeno z vključitvijo obsežnih in zavezujočih določb o teh temeljnih načelih v prvi člen trgovinskega sporazuma;

3.

poudarja, da je treba z državami partnerkami ohraniti konstruktiven dialog o učinkovitemu izvajanju višjih standardov za človekove pravice; močno pozdravlja vzajemni mehanizem za dialog o človekovih pravicah (dialog o človekovih pravicah med EU in Kolumbijo), ki je bil leta 2009 prostovoljno vzpostavljen med Kolumbijo in Evropsko unijo ter od takrat poteka dvakrat letno in je jasen dokaz, da je kolumbijska vlada pripravljena na dialog o človekovih pravicah z EU in drugimi mednarodnimi partnerji; vendar obžaluje, da Evropski parlament ni redno in izčrpno obveščen ali seznanjen o njegovih dnevnih redih in rezultatih;

4.

močno podpira, da se v trgovinski sporazum vključi poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju ter da se oblikujejo notranji mehanizmi in vzpostavi dialog s civilno družbo, ki bo vključeval državljane, in sicer kot posameznike ali na organiziran kolektiven način;

5.

poziva organizacije civilne družbe v andskih državah in Evropski uniji, naj sodelujejo pri mehanizmih spremljanja, vzpostavljenih v trgovinskem sporazumu v poglavju o trgovini in trajnostnemu razvoju; zahteva, naj zadevne vlade čim prej vzpostavijo pravni okvir za notranje mehanizme in dialog s civilno družbo, če ti ne obstajajo, vključno z bistvenimi informacijami in oglaševalsko kampanjo, da bi kar se da povečali udeležbo zainteresiranih skupin ali posameznikov pri okviru spremljanja mehanizma civilne družbe; predlaga, da se ti postopki vzpostavijo šest mesecev po začetku veljave sporazuma in ne po enem letu, kot je določeno v trgovinskem sporazumu (3);

6.

poudarja, da je treba oblikovati reprezentativne notranje svetovalne mehanizme, kot je določeno v členu 281 sporazuma, z udeležbo sindikatov, predstavnikov delodajalcev ali zadevnih interesnih skupin, kot so nevladne organizacije, ki bodo imele bistveno vlogo pri spremljanju izvajanja trgovinskega sporazuma, zlasti na področju dela in trajnostnega razvoja, s pravico do rednega posvetovanja, vlaganja pritožb znotraj obveznega in institucionaliziranega mehanizma pritožb, ter priporočil in predlogov, vključno s predlogom za neodvisno izmenjavo mnenj s podobnimi organizacijami v EU;

7.

da bi v celoti izpolnili visoke standarde glede človekovih pravic, ki so določeni v sporazumu in so se k njim zavezale tako andske vlade kot Evropska unija, predlaga udeleženim stranem, naj hitro oblikujejo namenske notranje svetovalne skupine o človekovih pravicah in demokratičnih načelih, ki naj bi spremljale izvajanje tega ali drugih trgovinskih sporazumov, ter delovale kot učinkovit organ za notranje posvetovanje z domačimi uradi, ki sodelujejo v odboru za trgovino v sklopu trgovinskega sporazuma, pri svojem delovanju pa se morajo opirati na pravni okvir iz trgovinskega sporazuma za sodelovanje civilne družbe v pododboru o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva strani sporazuma, naj zajamčijo, da bodo imele te notranje posvetovalne skupine enako stopnjo zavezujoče udeležbe za civilno družbo, kot je v primeru sporazuma o prosti trgovini z Južno Korejo, vključno s formaliziranim in institucionaliziranim mehanizmom za pritožbe; prav tako jih poziva, naj zagotovijo polno neodvisnost teh skupin, tudi glede izbire svojih članov;

8.

podpira vse zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, ki sta jih sprejeli andski državi, da bi se borili proti revščini, vsem oblikam nasilja, nekaznovanosti, korupciji in trgovanju z mamili, da bi zagotovili pravice otrok in žensk, zlasti kar zadeva delo otrok, da bi sledili poti trajnostnega razvoja kot edine možne prihodnosti za naš planet, spodbujali pravice avtohtonih ljudstev, obsežnejši dialog in državljansko udeležbo pri procesih oblikovanja zakonodaje in da bi obnovili zakonitost;

9.

močno obsoja umore sindikalistov, zagovornikov človekovih pravic, civilistov, avtohtonih prebivalcev, ki so bili žrtve notranjega oboroženega konflikta, policistov ali vojakov, zlasti v Kolumbiji; vendar ugotavlja, da se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo število prijavljenih umorov sindikalistov;

10.

podpira prizadevanja kolumbijske vlade pri boju proti nekaznovanosti in umorom sindikalistov in zagovornikov človekovih pravic, kar se vidi na primer pri povečanju števila preiskovalcev v državnem tožilstvu s 100 preiskovalcev leta 2010 na 243 v letu 2011 za preiskavo zločinov zoper sindikaliste; glede na navedbe Mednarodne organizacije dela je bilo med letom 2010 in junijem 2011 aretiranih 355 oseb, podanih 88 kazenskih sodb, 483 oseb pa je bilo obsojenih zaradi zločinov proti sindikalistom; glede tega poudarja pomen programa posebnega varstva, s katerim ima več kot 8 500 državljanov državno zaščito, vključno s sindikalisti (13 %), občinskimi svetniki (30 %) in zagovorniki človekovih pravic (15 %); je seznanjen, da se je proračun za ta program povečal z 10,5 milijonov EUR leta 2002 na več kot 120 milijonov EUR leta 2011;

11.

pozdravlja navedbo pomembnosti pojmov "trgovina za trajnostni razvoj" in "spodbujanje poštene in pravične trgovine", kot je navedeno v členih 271 in 324 trgovinskega sporazuma; strani poziva, naj olajšajo trgovino z blagom, ki prispeva k trajnostnemu razvoju, vključno z blagom, ki spada pod sheme, kot je poštena in etična trgovina, ter sheme, ki vključujejo družbeno odgovornost podjetij, kot so "fair trade", "rainforest alliance", "UTZ Certified", "BSCI" ali druge podobne sheme;

12.

poziva strani, naj zagotovijo zadostne tehnične in finančne zmogljivosti za polno spoštovanje standardov o trajnosti iz trgovinskega sporazuma ter naj zajamčijo popoln pregled, spremljanje in ocenjevanje izvajanja poglavja o trgovini in trajnostnem sporazumu najkasneje tri leta po začetku veljave prihodnjega sporazuma;

13.

posebej poudarja, da je treba spodbujati družbeno odgovornost podjetij, in pozdravlja, da je bila ta vključena v trgovinski sporazum; poziva vse strani, naj spodbujajo najboljše prakse poslovanja, povezane z družbeno odgovornost podjetij, v skladu z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj glede družbene odgovornosti podjetij in z nedavnim sporočilom Komisije z dne 25. oktobra 2011 o obnovljeni strategiji EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–2014 (COM(2011)0681); meni, da se lahko višjo raven življenjskih standardov državljanov doseže le z dejavnim partnerstvom med podjetniki, delavci, nevladnimi organizacijami in državo, naj bo to na centralni, regionalni ravni ali ravni skupnosti; zato ponovno poudarja pomembnost vključenosti vseh zadevnih strani, zlasti vlad, ki morajo imeti bistveno vlogo pri učinkovitemu izvajanju družbene odgovornosti podjetij v lastnih državah; poziva EU in andske države, naj si prizadevajo za svetovno izvajanje zavezujočih vodilnih načel ZN o družbeni odgovornosti podjetij;

14.

pozdravlja trdne okoljske zakone, ki so jih kolumbijske oblasti dodale zakonodaji, vendar poudarja, da je treba te zakone v celoti in ustrezno izvajati; opozarja na morebitne okoljske težave, vključno z večjim krčenjem gozdov in onesnaževanjem v industriji, kmetijstvu in rudarstvu, kar bi lahko negativno vplivalo na varno preskrbo z vodo in zaščito biotske raznovrstnosti;

15.

poziva andski državi, naj zagotovita pregleden in zavezujoč časovni načrt glede človekovih in okoljskih pravic ter pravic delavcev, namenjen predvsem varovanju človekovih pravic, krepitvi in izboljšanju pravic sindikalistov in zaščiti okolja; priporoča, naj se upošteva akcijski načrt, povezan s pravicami delavcev med Kolumbijo in ZDA, ter naj zlasti vsebuje:

uveljavljanje in izvajanje zakonodaje in političnih ukrepov, ki brez vrzeli zagotavljajo svobodno združevanje in pravico do kolektivnega pogajanja, zlasti za delavce neuradnega sektorja in predvsem z odpravo uporabe zadrug, kolektivnih dogovorov ali drugih ukrepov, ki so namenjeni zanikanju sindikalnih pravic delavcem ali koristi neposrednega delovnega razmerja;

stroge delovne inšpekcije s kaznimi v primeru diskriminacije delavcev, njihovega neupravičenega odpuščanja, zastraševanja in groženj;

jasne in preverljive ukrepe za okrepitev socialnega dialoga na regionalni in lokalni ravni ter na strani podjetij;

uvedbo ukrepov za zagotavljanje učinkovitega izvajanja zakonodaje za varovanje okolja in biotske raznovrstnosti, zlasti pred negativnimi vplivi krčenja gozdov in pridobivanja surovin;

sprejetje potrebnih ukrepov za odpravo nekaznovanosti, preiskovanje, kazenski pregon in kaznovanje pred civilnimi sodišči za vse tiste, ki so najbolj odgovorni za pripravo in izvrševanje zločinov v Kolumbiji

doseganje jasnih, časovno opredeljenih in na rezultatih temelječih ciljev na vsakem od omenjenih področij;

poziv Evropski komisiji, naj nemudoma pomaga Kolumbiji in Peruju pri ustanavljanju in izvajanju omenjenega procesa ter naj pripravi redno poročilo za Evropski parlament, ki ga oceni;

poudarek, da naj se nekateri cilji tega načrta po možnosti uresničijo pred začetkom veljavnosti trgovinskega sporazuma;

16.

poziva Komisijo, naj pomaga pri teh ukrepih s programi za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja in regulativnega sodelovanja, zlasti s krepitvijo zmogljivosti andskih oblasti za učinkovito pripravo, izvajanje in ocenjevanje okoljske zakonodaje; glede tega poziva Komisijo, naj v celoti uporabi instrument za razvojno sodelovanje (DCI) in evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR);

17.

pozdravlja nov zakon o žrtvah in vračanju zemljišč (znan kot "Ley 1448"), ki je v Kolumbiji začel veljati 1. januarja 2012 in zagotavlja finančno odškodnino in vračanje zemljišč skoraj 4 milijonom žrtev oboroženega konflikta in nasilja v državi zadnjih 50 let; poudarja ogromen finančni vložek kolumbijske vlade, ki naj bi bil več kot 25 milijard USD za naslednjih deset let, kar predstavlja približno 160 milijonov EUR na mesec; poudarja, da je potrebno podrobno spremljanje in ocenjevanje izvajanja tega zakona ob tesnem posvetovanju s civilno družbo, zlasti glede zaščite povratnikov;

18.

pozdravlja razpustitev precej sporne obveščevalne agencije (DAS) in obsodbo njenega nekdanjega direktorja na 25 let zaporne kazni, kar je pomemben znak spremembe odnosa in odprtosti kolumbijskega vodstva ter neodvisnosti sodstva;

19.

poudarja, da je tudi lastninska pravica ena od temeljnih človekovih pravic, ki jo morajo varovati vse strani trgovinskega sporazuma; zato opozarja vse strani trgovinskega sporazuma, da se morajo vzdržati enostranskih dejanj, ki bi ogrozila varnost naložb; v zvezi s tem poudarja, da je treba učinkovito izvajati ustrezne postopke za reševanje sporov;

20.

pozdravlja, da sta Kolumbija in Peru ratificirali vseh osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela ter tri od štirih konvencij o upravljanju, kot so navedli predstavniki Mednarodne organizacije dela na javni predstavitvi Odbora za mednarodno trgovino o trgovinskem sporazumu v Evropskem parlamentu v Bruslju 29. februarja 2012; vztraja, da je nujna hitra ratifikacija in učinkovito izvajanje vseh teh konvencij Mednarodne organizacija dela, zlasti C122 v primeru Kolumbije in C 129 za Peru; opominja vse strani, da je treba nujno ratificirati konvencijo 135 Mednarodne organizacije dela o zastopanju delavcev; glede tega opominja, da 24 evropskih držav članic še vedno ni ratificiralo konvencije C169 te organizacije o domorodnih ljudstvih in pripadnikih plemen;

21.

poudarja pomen načel o pravičnih, poštenih in preglednih upravnih in pravnih postopkih za izvajanje nacionalne delovne zakonodaje, vključno s strogimi delovnimi inšpekcijami, ter upoštevanje mednarodnih standardov o človekovih pravicah v skladu z mednarodnimi zavezami; meni, da je treba poštene, pravične in pregledne upravne in pravne postopke uvesti tudi zato, da bi preprečili neupravičeno omejevanje komunikacije ali svobode govora, ki sta zelo pomembni za državljane, da se lahko organizirajo;

22.

meni, da nova pooblastila Evropskega parlamenta glede mednarodnih sporazumov iz Lizbonske pogodbe prinašajo nove odgovornosti; zato predlaga organizacijo javnih predstavitev v Evropskem parlamentu in v eni izmed andskih prestolnic v zadnjem trimesečju leta 2013; po predstavitvah je treba pripraviti pisno poročilo in ga predložiti Odboru za mednarodno trgovino in Pododboru za človekove pravice glede izidov uporabe tega sporazuma;

23.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladama Kolumbije in Peruja.


(1)  UL C 81 E, 15.3.2011, str. 54.

(2)  UL C 70 E, 8.3.2012, str. 79.

(3)  Člen 282(1).


Top