POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letu 2011

KAZALO

1........... Uvod.............................................................................................................................. 5

2........... Pregled dejavnosti ESPG v letu 2011.............................................................................. 5

3........... Nadaljevanje letnega poročila o dejavnostih ESPG za leto 2010...................................... 6

4........... Analiza dejavnosti ESPG v letu 2011.............................................................................. 7

4.1........ Prejete vloge.................................................................................................................. 7

Preglednica 1 – Vloge, prejete leta 2011....................................................................................... 8

4.1.1..... Prejete vloge po državah članicah in sektorjih.................................................................. 8

4.1.2..... Prejete vloge po zahtevanih zneskih................................................................................. 9

4.1.3..... Prejete vloge po številu delavcev, ki jim je namenjena pomoč.......................................... 9

4.1.4..... Prejete vloge po zahtevanih zneskih na delavca................................................................ 9

4.1.5..... Prejete vloge po merilih za pomoč................................................................................... 9

4.2........ Odobreni prispevki......................................................................................................... 9

Preglednica 2 – Podrobnosti o prispevkih, odobrenih leta 2011................................................... 10

Preglednica 3 – Prispevki iz ESPG, odobreni leta 2011: profil delavcev........................................ 11

4.2.1..... Ukrepi, financirani s pomočjo iz ESPG.......................................................................... 12

4.2.2..... Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada (ESS) 12

4.3........ Zahtevki, ki ne izpolnjujejo pogojev za finančni prispevek iz ESPG................................ 13

4.4........ Rezultati, ki jih je dosegel ESPG................................................................................... 13

4.4.1..... Končna poročila, ki so jih države članice o uporabi finančnih prispevkov predložile leta 2011   14

4.4.2..... Povzetek rezultatov in dobrih praks, sporočenih leta 2011............................................. 14

Preglednica 4 – Končna poročila, prejeta leta 2011 – pregled rezultatov...................................... 15

4.4.3..... Podrobnosti izvedenih ukrepov, kakor so o njih v končnih poročilih, prejetih leta 2011, poročale države članice.................................................................................................................................... 16

4.5........ Pregled po letu 2013.................................................................................................... 18

4.6........ Finančno poročilo......................................................................................................... 18

4.6.1..... Sredstva, ki jih je prispeval ESPG................................................................................. 18

4.6.2..... Izdatki za tehnično pomoč............................................................................................. 19

Preglednica 5 – Izdatki za tehnično pomoč za leto 2011............................................................... 19

4.6.3..... Ugotovljene ali zaključene nepravilnosti......................................................................... 20

4.6.4..... Zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG...................................................................... 20

Preglednica 6 – Zahtevki, zaključeni leta 2011............................................................................. 20

4.6.5..... Druga povračila............................................................................................................ 21

4.7........ Dejavnosti tehnične pomoči, ki jih izvaja Evropska komisija........................................... 21

4.7.1..... Informiranje in obveščanje javnosti................................................................................ 21

4.7.2..... Sestanki z nacionalnimi organi in zainteresiranimi stranmi ESPG...................................... 23

4.7.3..... Oblikovanje elektronskega obrazca za predložitev vlog.................................................. 23

4.7.4..... Drugi statistični portret ESPG 2007–2011..................................................................... 24

4.7.5..... Vmesna ocena ESPG................................................................................................... 24

5........... Trendi.......................................................................................................................... 25

6........... Sklepna ugotovitev....................................................................................................... 30

Priloga 1 – Vloge za ESPG glede na klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, prejete do 31. decembra 2011 (97 vlog)      32

Priloga 2 – Pregled vlog za ESPG, predloženih do 31. decembra 2011, po državah članicah in vrstah vloge (merilo iz člena 1)........................................................................................................................ 36

1.           Uvod

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006[1] z namenom, da se izrazi solidarnost z delavci, ki so postali presežni zaradi večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, in se jim zagotovi podpora. Oblikovan je bil zato, da se splošne dolgoročne koristi odprte trgovine glede rasti in zaposlovanja uskladijo z morebitnimi kratkoročnimi škodljivimi učinki globalizacije zlasti na zaposlovanje najbolj ranljivih in najnižje kvalificiranih delavcev. Pravila so bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 546/2009 z dne 18. junija 2009[2], da bi se doseglo učinkovitejše odzivanje na svetovno finančno in gospodarsko krizo.

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1927/2006 določa, da Komisija vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti ESPG v prejšnjem letu. Poročilo se mora osredotočiti predvsem na dosežene rezultate ESPG ter vsebovati zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi in financiranimi ukrepi, vključno z njihovim dopolnjevanjem z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, zlasti iz Evropskega socialnega sklada (ESS), in zaključitvi odobrenih finančnih sredstev. Vsebovati mora tudi zahtevke, ki so bili zavrnjeni zaradi pomanjkanja sredstev ali neupravičenosti.

2.           Pregled dejavnosti ESPG v letu 2011

Komisija je leta 2011 prejela 26 vlog za prispevke iz ESPG, kar je nekoliko manj kot leta 2010 (31 vlog). Podrobnosti o vlogah so na voljo v oddelku 4.1 in preglednici 1.

Proračunski organ je leta 2011 sprejel 22 sklepov o črpanju sredstev iz ESPG v skupni vrednosti 128 167 758 EUR, kar je 54,1-odstotno povečanje sofinanciranja iz ESPG v primerjavi z letom 2010. Podrobnosti o odobrenih prispevkih so na voljo v oddelku 4.2 ter v preglednicah 2 in 3.

Komisija je leta 2011 prejela štiri končna poročila o uporabi prispevkov iz ESPG. Podrobnosti o rezultatih so na voljo v oddelku 4.4 in preglednici 4. Zaključilo se je pet prispevkov iz ESPG, ki so bili odobreni v prejšnjih letih (podrobnosti so v oddelku 4.6.4 in preglednici 6). Podrobnosti o tehnični pomoči na pobudo Komisije (člen 8(1) Uredbe o ESPG) so na voljo v oddelku 4.6.2 in preglednici 5.

Leta 2011 je Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložila predlog za podaljšanje začasnega „odstopanja zaradi krize“ (ki se uporablja za vloge za ESPG, predložene do 30. decembra 2011) do konca leta 2013. Podrobnosti so na voljo v oddelku 3. Komisija je predložila predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta za obdobje 2014–2020. Podrobnosti so na voljo v oddelku 4.5.

3.           Nadaljevanje letnega poročila o dejavnostih ESPG za leto 2010

Uredba (ES) št. 546/2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi ESPG

Začasne in trajne spremembe Uredbe (ES) št. 1927/2006 iz leta 2009 so še dodatno bistveno izboljšale ESPG, s tem da so izboljšale pogoje držav članic glede zahtev za sofinanciranje iz ESPG v podporo njihovemu odzivu na negativni učinek svetovne finančne in gospodarske krize na zaposlovanje.

Zahteve za podporo iz ESPG so se bistveno poenostavile zaradi začasnega „odstopanja zaradi krize“[3], v skladu s katerim so podporo iz ESPG prejeli delavci, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, pri čemer je bil prispevek iz ESPG povečan s 50 % na 65 % skupnih stroškov. Pozitiven učinek so imele tudi trajne spremembe, tj. zmanjšanje praga s 1 000 na 500 presežnih delavcev in podaljšanje izvedbenega obdobja z 12 na 24 mesecev od datuma predložitve vloge, saj so države članice lahko zaprosile za podporo iz ESPG za delavce, ki so postali presežni v manjših podjetjih, in načrtovale dolgoročnejšo podporo za delavce, kot je bilo mogoče v preteklosti. Rezultati dolgoročnejše podpore iz ESPG v zvezi z zaposlovanjem in zaposljivostjo presežnih delavcev bodo vidni po zaključku projektov.

V prvem četrtletju leta 2011 je Komisija organizirala posvetovanja s predstavniki držav članic, izvajalskimi organi in socialnimi partnerji glede podaljšanja „odstopanja zaradi krize“ po letu 2011 in prihodnosti ESPG po letu 2013 (glej tudi oddelek 4.5). Junija 2011 je Komisija sprejela predlog[4] o podaljšanju „odstopanja zaradi krize“ do konca leta 2013, ki ga je Evropski parlament 21. septembra 2011 v celoti potrdil. Vendar pa predlog Komisije kljub obsežnim razpravam v Svetu in številnim kompromisnim rešitvam v Svetu ni dobil kvalificirane večine. Ker ni bil dosežen politični dogovor o podaljšanju „odstopanja zaradi krize“, lahko od 31. decembra 2011 vloge za podporo iz ESPG temeljijo le na strukturnih spremembah v svetovnih trgovinskih tokovih, pri čemer se je stopnja sofinanciranja znižala na prvotnih 50 % skupnih upravičenih stroškov.

Poenostavitev odločanja o vlogah za ESPG: postopek za predložitev predlogov Svetu in Evropskemu parlamentu

O prispevkih iz ESPG, odobrenih leta 2011, se je odločalo v skladu z novimi postopki odločanja o ESPG, ki so bili vzpostavljeni ob koncu leta 2009. Leta 2010 začeto delo za pospešitev odločanja v skladu s pravili veljavne Uredbe se je nadaljevalo leta 2011, zlasti v okviru posvetovanj glede obdobja po letu 2011 in letu 2013. Izvedene so bile priprave za poseben seminar za predstavnike držav članic (ki je potekal marca 2012), da bi se obravnavala številna vprašanja v zvezi z učinkovitim izvajanjem Sklada.

4.           Analiza dejavnosti ESPG v letu 2011

4.1         Prejete vloge

Leta 2011 je Komisija prejela 26 vlog (glej preglednico 1), kar je pet manj kot leta 2010 (31 vlog[5]). Uredba (ES) št. 546/2009, ki je bila sprejeta 18. junija 2009, se uporablja za vse te vloge (tj. 65-odstotna stopnja sofinanciranja, 24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge itd.). Ob koncu leta 2011 se je opazno povečalo število vlog, povezanih s krizo, kar kaže na to, da so države članice želele čim bolj izkoristiti izboljšane določbe „odstopanja zaradi krize“ pred prenehanjem njegove veljavnosti konec decembra 2011: 12 od 18 vlog, ki so jih decembra 2011 predložile države članice, je bilo povezanih s krizo.

26 vlog je predložilo 10 držav članic in so se nanašale na 16 870 presežnih delavcev, pri čemer so bila sredstva, zahtevana iz ESPG, v skupni višini 77 546 044 EUR. Še neodobreni zneski so okvirni in se lahko v fazi ocenjevanja še spremenijo. Dve državi članici – Grčija in Romunija – sta leta 2011 vlogo predložili prvič.

Preglednica 1 – Vloge, prejete leta 2011

4.1.1      Prejete vloge po državah članicah in sektorjih

26 vlog se je nanašalo na 20 sektorjev[6]. Za osem od teh sektorjev je bila vloga za ESPG prvič predložena leta 2011; navedeni so na spodnjem seznamu.

Avstrija (tri vloge: cestni promet, tobačni izdelki, socialno delo), Danska (dve vlogi: elektronska oprema, ladjedelništvo), Nemčija (ena vloga: avtomobilski sektor), Grčija (ena vloga: trgovina na drobno), Italija (sedem vlog: gradnja stavb, keramika, gospodinjski stroji, storitve IKT, skladiščenje in shranjevanje, elektronska oprema, motorna kolesa), Nizozemska (tri vloge: gradnja stavb, specializirana gradbena dela, kovine), Portugalska (ena vloga: avtomobilski sektor), Romunija (ena vloga: mobilni telefoni), Španija (šest vlog: gradnja stavb, kovinskopredelovalna industrija, proizvodnja čevljev, tesarstvo in stavbno mizarstvo), Švedska (ena vloga: farmacevtski izdelki).

4.1.2      Prejete vloge po zahtevanih zneskih

Vsaka država članica, ki zaprosi za podporo iz ESPG, mora oblikovati usklajen sveženj ukrepov, ki najbolj ustreza profilu delavcev, in določiti znesek podpore, ki ga želi pridobiti. Uredba o ESPG ne priporoča ali omejuje celotnega zahtevanega zneska, vendar Komisija oceni vlogo in lahko izpostavi vprašanja, ki države članice pozivajo k reviziji predlaganega svežnja prilagojenih storitev in s tem tudi zahtevanega zneska.

Prispevki iz ESPG, zahtevani v letu 2011, so znašali od 1 125 605 EUR do 6 838 650 EUR (povprečno 2 982 540 EUR).

4.1.3      Prejete vloge po številu delavcev, ki jim je namenjena pomoč

Skupno število delavcev, ki so jim bili namenjeni predlagani ukrepi za sofinanciranje iz ESPG, je bilo 16 870, kar je okoli 72 % skupnega števila delavcev, ki so postali presežni (10 držav članic je v 26 predloženih vlogah prijavilo okoli 23 500 presežnih delavcev). Število delavcev, ki so jim bili namenjeni ukrepi, je bilo med 153 in 1 517, pri čemer so se tri vloge nanašale na več kot 1 000 delavcev, šest vlog pa na manj kot 500 delavcev. Število presežnih delavcev in število delavcev, ki jim je namenjena podpora iz ESPG, se lahko razlikujeta, saj se država članica prosilka lahko odloči, da bo pomoč iz ESPG namenila le posebnim skupinam delavcev, na primer osebam, ki imajo izredne težave pri obstoju na trgu dela, in/ali osebam, ki najbolj potrebujejo pomoč. Nekateri prizadeti delavci morda prejemajo pomoč zunaj ESPG, drugi pa si morda sami poiščejo novo zaposlitev ali se odločijo za predčasno upokojitev, kar pomeni, da jim niso namenjeni ukrepi ESPG.

4.1.4      Prejete vloge po zahtevanih zneskih na delavca

V skladu z Uredbo lahko država članica sama oblikuje sveženj prilagojenih storitev, ki jih predlaga za zadevne presežne delavce. Zahtevani znesek na prizadetega delavca se lahko torej spreminja glede na število presežnih delavcev, stanje na prizadetem trgu dela, posamezne okoliščine prizadetih delavcev, ukrepe, ki jih je država članica že zagotovila, in stroške zagotavljanja storitev v zadevni državi članici ali regiji. To pojasnjuje nihanje v zahtevanih zneskih na delavca, ki so se leta 2011 gibali od nekoliko več kot 1 200 EUR do več kot 19 000 EUR.

4.1.5      Prejete vloge po merilih za pomoč

20 od 26 predloženih vlog (77 %) je bilo namenjenih podpori delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi finančne in gospodarske krize (člen 1(1a) spremenjene Uredbe o ESPG), preostalih šest vlog (23 %) pa je bilo namenjenih odzivu na večje strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije.

Osem vlog je temeljilo na členu 2(a) Uredbe o ESPG, petnajst na členu 2(b) in dve na členu 2(c), pri čemer se je ena sklicevala na izredne okoliščine, druga pa na majhen trg dela.

4.2         Odobreni prispevki

Proračunski organ je leta 2011 sprejel 22 sklepov o črpanju sredstev iz ESPG za sofinanciranje ukrepov aktivne politike trga dela (glej preglednici 2 in 3 za pregled in razčlenitev profilov delavcev). Pet sklepov se je nanašalo na vloge, predložene leta 2011, šestnajst na vloge, predložene leta 2010, en sklep pa na vlogo, predloženo leta 2009. Uredba (ES) št. 546/2009, ki je bila sprejeta 18. junija 2009, se uporablja za vse odobrene prispevke (tj. 65-odstotna stopnja sofinanciranja, 24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge itd.).

Odobrenih 22 prispevkov je bilo namenjenih 21 213 presežnim delavcem v dvanajstih državah članicah, pri čemer je bilo iz ESPG skupaj izplačanih 128 167 758 EUR (25,6 % razpoložljivega najvišjega letnega zneska ESPG). To predstavlja 54,1-odstotno povečanje sofinanciranja iz ESPG v primerjavi z letom 2010 (83 171 941 EUR za 30 odobrenih prispevkov[7]).

Preglednica 2 – Podrobnosti o prispevkih, odobrenih leta 2011

Preglednica 3 – Prispevki iz ESPG, odobreni leta 2011: profil delavcev

4.2.1      Ukrepi, financirani s pomočjo iz ESPG

Člen 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006 določa, da se lahko iz ESPG sofinancirajo le ukrepi aktivne politike trga dela, katerih cilj je ponovna vključitev presežnih delavcev v delovno razmerje. Poleg tega določa tudi, da se lahko iz ESPG financirajo dejavnosti države članice, ki so povezane s pripravo, upravljanjem, širjenjem informacij, obveščanjem javnosti in nadzorom porabe sredstev („dejavnosti izvajanja“, prej imenovane „tehnična pomoč“).

Cilj ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi z 22 prispevki iz ESPG, odobrenimi leta 2011, je bila ponovna vključitev 21 213 presežnih delavcev na trg dela. Obsegali so predvsem intenzivno, prilagojeno pomoč pri iskanju zaposlitve in storitve spremljanja, vključno z ugotavljanjem možnosti za zaposlitev pri potencialnih delodajalcih, različne oblike poklicnega usposabljanja, ukrepe nadgradnje spretnosti in preusposabljanja, različne začasne finančne spodbude/nadomestila v času trajanja aktivnih ukrepov podpore do dejanske ponovne vključitve na trg dela, pomoč v začetnem obdobju na novem delovnem mestu ter druge vrste dejavnosti, kot so spodbujanje podjetništva/ustanavljanje podjetij, podprto zaposlovanje in enkratne spodbude za zaposlovanje/najemanje delavcev.

Države članice so pri oblikovanju svežnjev ukrepov podpore upoštevale ozadje, izkušnje in stopnjo izobrazbe delavcev, njihovo morebitno mobilnost ter trenutne ali pričakovane zaposlitvene možnosti v zadevnih regijah.

4.2.2      Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada (ESS)

ESPG je namenjen povečanju zaposljivosti in zagotavljanju hitre ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela prek izvajanja ukrepov aktivne politike trga dela, s čimer dopolnjuje ESS, ki je glavni instrument za spodbujanje zaposlovanja v EU. Na splošno se ta sklada med seboj dopolnjujeta tako, da se ukvarjata s temi vprašanji z dveh različnih časovnih vidikov, in sicer ESPG zagotavlja posebej prilagojeno pomoč presežnim delavcem kot odziv na določene primere množičnega odpuščanja na evropski ravni, ESS pa z vnaprej načrtovanimi večletnimi programi podpira strateške, dolgoročne cilje (npr. povečanje človeškega kapitala, upravljanje sprememb), saj sredstev ESS običajno ni mogoče preusmeriti v reševanje kriznih razmer, ki jih povzročijo množična odpuščanja. Ukrepi ESPG in ESS se včasih uporabijo za medsebojno dopolnjevanje pri zagotavljanju kratko- in dolgoročnih rešitev. Odločilno merilo je možnost razpoložljivih instrumentov, da učinkovito pomagajo delavcem, naloga držav članic pa je, da izberejo (in načrtujejo) instrumente in ukrepe, ki so najbolj primerni za uresničitev zastavljenih ciljev.

Vsebina „usklajenega svežnja prilagojenih storitev“, ki jih sofinancira ESPG, mora biti uravnotežena z drugimi ukrepi in jih mora dopolnjevati. Ukrepom, ki jih sofinancira ESPG, se ni treba omejiti zgolj na standardne tečaje in ukrepe; izkušnje namreč kažejo, da ESPG državam članicam omogoča, da presežnim delavcem ponudijo bolj prilagojeno in temeljito pomoč, kot bi bilo mogoče brez ESPG, vključno z ukrepi, do katerih običajno ne bi mogli dostopati (srednje- in visokošolsko izobraževanje). ESPG državam članicam omogoča, da se bolj osredotočijo na najbolj ranljive osebe, na primer na nizko kvalificirane osebe ali osebe migrantskega porekla, ali da zagotovijo boljše razmerje med svetovalci in delavci ter/ali dolgoročnejšo podporo, kot bi bilo možno brez ESPG. Zaradi vsega tega se povečajo možnosti za izboljšanje položaja delavcev.

Posamezni primeri dobrega dopolnjevanja med strukturnimi skladi in ESPG so razvidni iz enega zahtevka, ki ga je predložila Danska (ladjedelniški sektor), in treh zahtevkov, ki jih je predložila Irska v zvezi z gradbenim sektorjem. V zvezi s prvim zahtevkom (EGF/2010/025 DK/Odense Steel Shipyard) so bili ukrepi ESPG načrtovani za dopolnitev ukrepov regionalnega Foruma za rast, katerega cilj je dolgoročno spodbujanje novih rastočih panog na tem območju ter ki se financira iz ESS in ESPG. Poleg tega Danska ta prispevek iz ESPG uporablja za preskusno usposabljanje v novih sektorjih in v zvezi z novimi metodami doseganja ciljev, ki jih bo morda vključila v glavne programe, če bodo z izvajanjem ESPG doseženi uspešni rezultati.

V zvezi z zadnjimi zahtevki Irske (EGF/2010/019, EGF/2010/020 in EGF/2010/021) in poznejšimi zahtevki je bil ESPG od leta 2010 vključen v postopek nadzornega odbora za usklajevanje skladov EU na podlagi nacionalnega strateškega referenčnega okvira, ki mu predseduje ministrstvo za finance in je bil ustanovljen za obravnavo vprašanj v zvezi z izvajanjem strukturnih skladov za obdobje 2007–2013. Ta odbor razpravlja o pomembnih vprašanjih, vključno z razmejitvijo sredstev v operativnih programih in načrtih za nove programe, da se prepreči prekrivanje skladov.

Vse države članice morajo vzpostaviti potrebne mehanizme, da preprečijo kakršno koli tveganje dvojnega financiranja iz finančnih instrumentov EU, kakor zahteva člen 6(5) Uredbe (ES) št. 1927/2006.

4.3         Zahtevki, ki ne izpolnjujejo pogojev za finančni prispevek iz ESPG

Niti Komisija niti proračunski organ nista zavrnila nobene vloge, ki so jo države članice predložile za financiranje iz ESPG.

4.4         Rezultati, ki jih je dosegel ESPG

Glavni vir informacij o rezultatih, ki jih je dosegel ESPG, so končna poročila, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Ta so dopolnjena z informacijami, ki jih države članice predložijo v neposrednih stikih s Komisijo ter na usklajevalnih sestankih in konferencah s predstavniki držav članic med letom. Rezultati in podatki, ki so jih države članice sporočile leta 2011, so povzeti v tem oddelku in preglednici 4.

Skupno je Komisija prejela končna poročila za 20 prispevkov iz ESPG (od leta 2008, ko so bili na voljo rezultati za prve zahtevke ESPG, do decembra 2011), kar predstavlja okoli 20 % skupnega števila vlog, prejetih do decembra 2011 (97). Od navedenih 20 zahtevkov jih je bilo petnajst tudi analiziranih v okviru vmesne ocene, izvedene leta 2011 (glej oddelek 4.7.5). Ker so za zdaj na voljo samo omejeni končni rezultati, še ni mogoče oblikovati dokončnih sklepnih ugotovitev o dodani vrednosti podpore iz ESPG ter njenem učinku na odpuščene delavce in trge dela. Ko bo na voljo več končnih rezultatov v zvezi z zahtevki s podaljšanim 24-mesečnim izvedbenim obdobjem (po podaljšanju z 12 na 24 mesecev od datuma predložitve vloge zaradi spremembe Uredbe o ESPG iz leta 2009), bo učinek ESPG podrobneje izmerjen, vključno z naknadno oceno, ki mora biti izvedena do 31. decembra 2014 (člen 17(1b) Uredbe o ESPG).

4.4.1      Končna poročila, ki so jih države članice o uporabi finančnih prispevkov predložile leta 2011

Komisija je leta 2011 prejela štiri končna poročila v zvezi z naslednjimi zahtevki: EGF/2009/004 BE/Oost-West Vlaanderen, EGF/2009/005 BE/Limburg, EGF/2009/007 SE/Volvo in EGF/2009/008 IE/Dell. To so bili za vse tri države članice prvi zahtevki ESPG in prvi zaključeni zahtevki s podaljšanim 24-mesečnim izvedbenim obdobjem. Poleg tega je bila pri teh zahtevkih prvič uporabljena povečana, 65-odstotna stopnja sofinanciranja iz ESPG namesto prvotno veljavne 50-odstotne stopnje.

4.4.2      Povzetek rezultatov in dobrih praks, sporočenih leta 2011

Štiri končna poročila, ki so jih predložile tri države članice, so pokazala, da je na koncu izvedbenega obdobja za ESPG 2 352 delavcev (45,0 % od 5 228) našlo novo zaposlitev ali so se samozaposlili. Drugi so se izobraževali ali usposabljali (približno 10,9 %), bili brezposelni ali nedejavni iz osebnih razlogov (se niso izobraževali, bili zaposleni ali se usposabljali; približno 44,1 %).

Podobno kot leta 2010 je na rezultate ponovne vključitve na trg dela vplivalo znatno zmanjšane absorpcijske sposobnosti lokalnih in regionalnih trgov dela, kar je neposredna posledica svetovne finančne in gospodarske krize. Treba je opozoriti, da stopnja ponovne vključitve na trg dela predstavlja le trenutni zaposlitveni položaj delavca v času zbiranja podatkov. Ne daje nobenih informacij o vrsti zaposlitve in kakovosti dela, ki ga je oseba našla, ter se lahko v kratkem času znatno spremeni. V skladu z informacijami, ki jih je v letih 2010 in 2011 zagotovilo več držav članic, so stopnje ponovne vključitve na trg dela višje že nekaj mesecev po predložitvi končnih poročil in se srednjeročno še povečujejo, zlasti kadar delavci še naprej prejemajo posebej prilagojeno pomoč po preteku obdobja ESPG na stroške držav članic ali s podporo ESS.

Navedene tri države članice so sporočile številna zanimiva dejstva in spodbudne informacije, ki kažejo, da so se osebni položaj, samozavest in zaposljivost zadevnih delavcev vidno izboljšali zaradi pomoči in storitev ESPG, čeprav vsi niso hitro našli nove zaposlitve. ESPG je navedenim državam članicam omogočil, da so bile dejavnejše na območjih, ki so jih prizadela odpuščanja, glede števila ljudi, ki jim je bila nudena pomoč, ter trajanja in kakovosti podpore, kot bi lahko bile brez sredstev ESPG. Sredstva EU so jim omogočila prožnejši odziv, vključitev zelo prilagojenih in visoko kakovostnih, včasih tudi inovativnih ukrepov v svoje svežnje ter večjo osredotočenost na nižje kvalificirane osebe in iskalce zaposlitve, ki potrebujejo več pomoči.

Pomoč, sofinancirana iz ESPG, pomeni torej večjo naložbo v spretnosti, kar ima lahko tudi srednje- in dolgoročno pozitiven učinek, ko si bodo trgi postopoma opomogli od krize. Poleg tega je ESPG veljal za koristen instrument v času proračunskih omejitev, pogosto zelo hudih v državah članicah in regijah, ki jih prizadevajo množična odpuščanja. Navedene tri države članice so pridobile številne izkušnje in oblikovale sklepne ugotovitve, ki jih bodo lahko uporabile pri pripravi in izvedbi prihodnjih zahtevkov ESPG.

Preglednica 4 – Končna poročila, prejeta leta 2011 – pregled rezultatov[8]

4.4.3      Podrobnosti izvedenih ukrepov, kakor so o njih v končnih poročilih, prejetih leta 2011, poročale države članice

EGF/2009/004 Oost-West Vlaanderen/Belgija (tekstil)

Izvedbeno obdobje, potrjeno s sklepom o financiranju, se je zaključilo 4. maja 2011. Od 508 delavcev, ki so sodelovali pri ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo ob koncu izvedbenega obdobja 335 (65,9 %) ponovno v delovnem razmerju (devet delavcev se je samozaposlilo), preostalih 173 (34,1 %) pa je bilo brezposelnih ali nedejavnih iz različnih osebnih razlogov (se niso izobraževali, bili zaposleni ali se usposabljali).

EGF/2009/005 Limburg/Belgija (tekstil)

Izvedbeno obdobje, potrjeno s sklepom o financiranju, se je zaključilo 4. maja 2011. Od 356 delavcev, ki so sodelovali pri ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo ob koncu izvedbenega obdobja 259 (72,8 %) ponovno v delovnem razmerju (pet delavcev se je samozaposlilo), preostalih 97 (27,2 %) pa je bilo brezposelnih ali nedejavnih iz različnih osebnih razlogov (se niso izobraževali, bili zaposleni ali se usposabljali).

Belgijski organi so poročali, da so z dvema prispevkoma iz ESPG odpuščenim tekstilnim delavcem lahko zagotovili posebej prilagojeno pomoč in usposabljanje ter jim tako pomagali poiskati novo zaposlitev oziroma okrepili njihov položaj na trgu dela. Ukrepe, sofinancirane iz ESPG, sta izvajala flamska služba za poklicno usposabljanje in zaposlovanje (VDAB) ter sektorski center za usposabljanje za tekstilno industrijo (COBOT). Ukrepi so zajemali individualno pomoč pri iskanju zaposlitve, vključno s potrjevanjem obstoječih kvalifikacij s področja tekstila, pomoč pri iskanju nadomestne zaposlitve za vse starostne skupine, različne ukrepe usposabljanja za pridobitev splošnih kompetenc in spretnosti, potrebnih na razgovorih, poklicno usposabljanje z namenom ponovne zaposlitve v novih sektorjih in na novih delovnih mestih, prilagojeno usposabljanje za delavce, starejše od 50 let, ter nadaljnje usmerjanje glede usposabljanja/poklicno usmerjanje za osebe, ki so našle novo zaposlitev, da bi povečali njihovo zadovoljstvo in jim omogočili ohranitev nove zaposlitve.

Nekatere od izvedenih dejavnosti so bile vključene v predhodno določene sheme, ki prejemajo zvezna in regionalna sredstva, zaradi česar ni bilo mogoče izračunati prispevka iz ESPG. Belgija je zaradi posebnih upravnih okoliščin iz ESPG zahtevala povrnitev samo 36 % (EGF/2009/004) oziroma 44,6 % (EGF/2009/005) skupnih dejanskih stroškov, namesto najvišjega dovoljenega deleža 65 %. Organ upravljanja je pridobil številne izkušnje in oblikoval sklepne ugotovitve, ki jih bo lahko uporabil pri prihodnjih vlogah za ESPG.

EGF/2009/007 Volvo/Švedska (avtomobilski sektor)

Izvedbeno obdobje, potrjeno s sklepom o financiranju, se je zaključilo 4. junija 2011. Od 1 775 delavcev, ki so sodelovali pri ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, je bil ob koncu izvedbenega obdobja 1 201 (67,7 %) delavec ponovno v delovnem razmerju (18 delavcev se je samozaposlilo), 344 (19,4 %) se jih je izobraževalo ali usposabljalo, preostalih 230 (12,9 %) pa se je štelo za brezposelne ali nedejavne (se niso izobraževali, bili zaposleni ali se usposabljali), saj so zavod za zaposlovanje zapustili iz različnih razlogov. Švedski organi so poročali, da je bil v primerjavi z drugimi projekti na Švedskem projekt ESPG po izvedbi uspešen pri ponovnem vključevanju delavcev na trg dela.

Ukrepi, sofinancirani iz ESPG, so imeli velik pomen za nekdanje delavce Volva, saj so jim omogočili, da nadgradijo spretnosti in se tako prilagodijo širšemu trgu dela, ter jim hkrati zagotovili osebnostni razvoj in finančno varnost. S prispevkom iz ESPG so švedski organi lahko zagotovili različne ukrepe za pridobitev kvalifikacij, vključno s poklicnim usposabljanjem, namenjenim poklicem, v katerih so zaskrbljenost povzročale generacijske spremembe. Usposabljanje na področju podjetništva je bistveno preseglo običajno usposabljanje, ki ga nudijo javni zavodi za zaposlovanje. Posebna pozornost je bila namenjena kakovosti usposabljanja, sofinanciranega iz ESPG (uporabljene so bile ocene), kar lahko pomeni konkurenčno prednost za zadevne posameznike v primerjavi z drugimi brezposelnimi delavci, ki uporabljajo običajne možnosti usposabljanja.

Švedski organi so poročali tudi, da je projekt povečal sodelovanje med javnimi zavodi za zaposlovanje ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi ponudniki izobraževanja za odrasle. Pokazalo se je, da ima združevanje politik trga dela in virov s področja izobraževanja pomembno dodano vrednost in pozitiven multiplikacijski učinek. Švedska bo ugotovitve in izkušnje, pridobljene v okviru projekta Volvo, uporabila pri prihodnjih dejavnostih podpore za brezposelne.

Na splošno so imeli po mnenju Švedske ukrepi, sofinancirani iz ESPG, pozitiven učinek za nekdanje delavce Volva in zadevne lokalne trge dela. Čeprav njihovega finančnega učinka še ni mogoče izmeriti, bo to mogoče v prihodnje, ko bo zaključena ocena projekta, ki jo trenutno izvajajo švedski organi.

EGF/2009/008 Dell/Irska (računalniki)

Izvedbeno obdobje, potrjeno s sklepom o financiranju, se je zaključilo 28. junija 2011. Od 2 589 delavcev, ki so sodelovali pri ukrepih, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo ob koncu izvedbenega obdobja 557 (21,5 %) ponovno v delovnem razmerju (191 delavcev se je samozaposlilo), 227 (8,8 %) se jih je še vedno izobraževalo ali usposabljalo, preostalih 1 805 (69,7 %) pa je bilo brezposelnih ali nedejavnih iz različnih osebnih razlogov (se niso izobraževali, bili zaposleni ali se usposabljali).

Irski organi so poročali, da je podpora iz ESPG razširila pomoč, ki je sicer na voljo brezposelnim, ter dopolnila ukrepe, ki jih podpirajo Evropski socialni sklad, ESRR itd. S pomočjo ESPG so nekdanji delavci družbe Dell prejeli več prilagojene pomoči v času hitro rastoče brezposelnosti na regionalni in nacionalni ravni. Po navedbah irskih organov sta imela število oseb, ki so se pred koncem izvedbenega obdobja ponovno zaposlile ali ustanovile svoje podjetje, ter večja udeležba na izobraževanjih in usposabljanjih velik pozitiven gospodarski učinek na lokalni in regionalni ravni. Ukrepi, sofinancirani iz ESPG, so imeli tudi pozitiven učinek na posameznike v smislu povrnjene samozavesti in ponovne vzpostavitve dostojanstva.

Ukrepi, sofinancirani iz ESPG, so zajemali različne dejavnosti usmerjanja, izobraževanja, usposabljanja in podpore podjetnikom ter so se izvajali v tesnem sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi ponudniki storitev. Pomoč iz ESPG je omogočila tudi razvoj številnih novo prilagojenih ukrepov, vključno z visokošolskimi programi zunaj glavnega učnega načrta, novim programom delovne prakse, namenjenim ohranjanju že pridobljenih spretnosti in uporabi novo pridobljenih spretnosti, ter usposabljanjem za pridobitev novih spretnosti v sektorjih v vzponu oziroma sektorjih, kjer je ugotovljeno pomanjkanje spretnosti , kot so medicinski pripomočki, finančne storitve in logistika. Sveženj je vključeval tudi štipendije za spodbujanje udeležbe na akreditiranih tečajih usposabljanja in štipendije za olajšanje dostopa do visokošolskih programov na odobrenih zasebnih visokošolskih ustanovah.

Izkušnje, pridobljene v zvezi z vlogo družbe Dell, so bile uporabljene pri poznejših vlogah Irske za ESPG.

4.5         Pregled po letu 2013

V skladu s členom 20 Uredbe o ESPG je treba celotno navedeno uredbo pregledati do 31. decembra 2013, kar sovpada s koncem programskega obdobja 2007–2013. V sporočilu Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“[9] je bila poudarjena potreba po obravnavi perečih izzivov, kot so pomanjkanje spretnosti, nezadostni rezultati aktivne politike trga dela in izobraževalnih sistemov, socialna izključenost marginaliziranih skupin ter majhna mobilnost delavcev. Komisija želi ohraniti ESPG v naslednjem programskem obdobju 2014–2020 in želi, da je v tem obdobju delavcem, ki so postali presežni zaradi večjih strukturnih sprememb, ki so jih povzročili vse večja globalizacija in trgovinski tokovi, na voljo posebna enkratna podpora. EU bi morala tudi nuditi podporo v primeru množičnih odpuščanj kot posledice resnih motenj lokalnega, regionalnega ali nacionalnega gospodarstva zaradi nepričakovane krize. Poleg tega bi bilo treba razširiti področje uporabe ESPG in v določenih primerih zagotoviti nadomestila zaradi posledic trgovinskih sporazumov v nekaterih kmetijskih sektorjih.

V prvi polovici leta 2011 je Komisija opravila posvetovanja s predstavniki držav članic, izvajalskimi organi in socialnimi partnerji glede prihodnje vloge ESPG in možnosti, ki jih nudi kot instrument solidarnosti. To je vključevalo dve konferenci z zainteresiranimi stranmi, ki sta potekali 25. in 26. januarja 2011 ter 8. marca 2011. Oktobra 2011 je Komisija sprejela predlog[10] za prihodnji ESPG, pri čemer je upoštevala rezultate posvetovanj in priporočila politike, podana v okviru vmesne ocene ESPG (glej oddelek 4.7.5).

Novembra in decembra 2011 je bil predlog Komisije na ravni delovne skupine predložen Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Uradne razprave v zadevnih odborih Parlamenta in Sveta so predvidene za leti 2012 in 2013, pri čemer je njihov namen doseči, da nova uredba začne veljati 1. januarja 2014.

4.6         Finančno poročilo

4.6.1      Sredstva, ki jih je prispeval ESPG

Proračunski organ je leta 2011 odobril 22 prispevkov iz ESPG v skupni višini 128 167 758 EUR, kar je 25,6 % najvišjega letnega zneska, ki je na voljo (preglednica 2). Vseh 22 plačil je bilo izvršenih iz proračuna za leto 2011, čeprav so bila štiri izplačana na začetku leta 2012.

V skladu s členom 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006[11], ki določa proračunski okvir za ESPG, ESPG ne sme preseči najvišjega letnega zneska v višini 500 milijonov EUR, ki se lahko črpa iz neporabljenih sredstev v okviru katere koli razlike do skupne zgornje meje izdatkov iz prejšnjega leta in/ali iz zapadlih sredstev za prevzem obveznosti iz prejšnjih dveh let, razen tistih iz postavke 1B finančnega okvira. Poleg tega člen 12 Uredbe o ESPG določa, da mora na dan 1. septembra vsakega leta ostati na voljo najmanj 25 % najvišjega letnega zneska za pokrivanje morebitnih potreb, ki se pojavijo do konca leta.

Sredstva za prevzem obveznosti za zneske, odobrene leta 2011, so se prenesla iz rezerve ESPG v proračunsko vrstico ESPG. Leta 2011 so se odobritve plačil izvajale iz drugih virov kot v preteklosti, da bi se čim bolj preprečila uporaba sredstev iz ESS. Na začetku leta je bil znesek v višini 47 608 950 EUR (vključno s 610 000 EUR za tehnično pomoč ESPG) knjižen v dobro proračunske vrstice ESPG. S spremembo proračuna je bil dodan še znesek 50 000 000 EUR. Pri globalni prerazporeditvi je bil določen znesek 5 460 495 EUR, ki je bil prenesen v ESPG. Iz vrstice ESS je bilo prenesenih 29 650 344 EUR.

Plačila, ki so bila izvršena za leto 2011 (128 167 758 EUR), so bila za 54,1 % višja kot za leto 2010 (83 171 941 EUR za 30 odobrenih prispevkov7).

4.6.2      Izdatki za tehnično pomoč

V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 1927/2006 se lahko do 0,35 % finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto (največ 1,75 milijona EUR), porabi za financiranje tehnične pomoči na pobudo Komisije za dejavnosti, kot so obveščanje, upravna in tehnična podpora, spremljanje, revizija, nadzor in vrednotenje, ki so potrebne za izvajanje Uredbe o ESPG. Leta 2011 je bilo za tehnično pomoč[12] v zvezi z dejavnostmi iz preglednice 5 na voljo 610 000 EUR. Zahtev za preostalih 1 140 000 EUR, ki bi se lahko porabili za tehnično pomoč v zadevnem letu, ni bilo.

Glavna razlika med zneskom, predvidenim v proračunu, in dejanskimi izdatki se je pojavila v kategoriji obveščanja, kjer je bil zahtevani prispevek iz ESPG za splošne publikacije o zaposlovanju in socialnih zadevah v zvezi z ESPG bistveno nižji od pričakovanega.

Preglednica 5 – Izdatki za tehnično pomoč za leto 2011

Opis || V proračunu predvideni znesek EUR || Dejanski znesek EUR

Obveščanje (na primer posodabljanje/širitev spletne strani ESPG v vseh jezikih EU, publikacije in avdiovizualne dejavnosti) || 250 000 || 74 685,24

Upravna in tehnična podpora - sestanki strokovne skupine kontaktnih oseb ESPG - seminarji o izvajanju ESPG (seminarji v letu 2012 za izmenjavo informacij in izkušenj v zvezi s proračunom za leto 2011) || 70 000 200 000 || 61 404,21 268 595,79

Spremljanje (drugi statistični portret ESPG 2007–2011) || 20 000 || 19 883,00

Razvoj zbirke znanja (oblikovanje elektronskega obrazca za predložitev vlog) || 70 000 || 59 300,00

Revizija, nadzor, pregled: leta 2011 za te kategorije ni bilo porabljenih nič sredstev (za vmesno vrednotenje ESPG, ki ga določa člen 17(1)(a) Uredbe o ESPG, so bili že leta 2010 najeti podizvajalci; revizije, opravljene leta 2011, so bile financirane iz drugih virov Evropske komisije).

Skupaj || 610 000 || 483 868,24

4.6.3      Ugotovljene ali zaključene nepravilnosti

Komisija leta 2011 ni bila obveščena o nobenih nepravilnostih v skladu z Uredbo o ESPG.

Leta 2011 niso bile zaključene nobene nepravilnosti v skladu z Uredbo o ESPG.

4.6.4      Zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG

Člen 15(2) Uredbe o ESPG določa postopke za zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG. Leta 2011 je bil zaključen tretji niz prispevkov iz ESPG od ustanovitve sklada. To se je nanašalo na pet zahtevkov, navedenih v nadaljevanju, ki so bili izvedeni do leta 2010 (12-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge in 50-odstotna stopnja sofinanciranja iz ESPG).

Preglednica 6 – Zahtevki, zaključeni leta 2011

Stopnja izvajanja proračuna je bila med 4,7 in 29,6 %. Skupni znesek neporabljenih sredstev, ki se morajo povrniti Komisiji za teh pet zahtevkov, je 27 639 447 EUR.

Razlogi, zakaj države članice niso porabile vseh odobrenih sredstev, so različni. Čeprav se države članice spodbuja, naj pripravijo realne ocene proračuna za usklajeni sveženj prilagojenih storitev, tako načrtovanje ni vedno dovolj natančno in utemeljeno. V začetne izračune je morda vključena previsoka varnostna rezerva, ki se na koncu izkaže za nepotrebno. Število delavcev, ki želijo sodelovati v predlaganih ukrepih, je v fazi načrtovanja morda ocenjeno previsoko, nekateri delavci se morda raje odločijo za cenejše namesto za dražje ukrepe oziroma za kratkoročne in ne za dolgoročne ukrepe ali pa novo zaposlitev najdejo hitreje, kot je bilo prvotno ocenjeno. Drugi razlogi za majhno porabo so morda zamude pri začetku izvajanja ukrepov in neuporaba možnosti glede prerazporeditve sredstev med različnimi proračunskimi postavkami pri izvajanju svežnja prilagojenih storitev.

Ko se primerja štirideset končnih poročil, ki so na voljo do julija 2012 (zaključeni zahtevki in zahtevki, ki se še zaključujejo), postane očitno, da so imele države članice v začetni fazi Sklada (ko je bilo obdobje izvajanja dolgo le dvanajst mesecev) težave s porabo dodeljenih sredstev v dodeljenem časovnem obdobju. Končna poročila, ki so bila predložena od konca leta 2011 dalje, zadevajo zahtevke z daljšim obdobjem izvajanja (24 mesecev od datuma predložitve vloge) in kažejo, da so začele države članice svoje proračune načrtovati bolj realistično, ukrepe začenjale bolj zgodaj in po potrebi med izvajanjem razporejale proračunska sredstva za ukrepe. Splošna stopnja povračil se je zato znižala in sredstva ESPG se porabljajo po načrtu. Komisija je državam članicam pomagala z rednim informiranjem in posebnimi seminarji za spodbuditev optimalnega upravljanja sredstev. To je pomenilo, da se je visoka stopnja povračil v višini čez 60 % za zahtevke iz leta 2007 prepolovila na okrog 30 % za leto 2008, obstajajo pa tudi znaki, da se bo ta stopnja ohranila tudi za zahtevke za leto 2009. Prvo končno poročilo za zahtevek, predložen v letu 2010, kaže, da je stopnja povračil pod 10 %.

Pričakuje se, da se bosta priprava proračuna za ukrepe in predvidevanje sodelovanja delavcev s strani držav članic s pridobljenimi izkušnjami izboljšala, države članice pa vloge za ESPG že zdaj pripravljajo in vlagajo učinkoviteje kot v prvih letih. Izboljšujejo se tudi čas prispetja sredstev iz ESPG na zadevno območje, zmogljivosti različnih struktur za usklajevanje in izvajanje ter kakovost komunikacije med nacionalno in regionalno oziroma lokalno ravnjo. Države članice tudi vedno bolj uporabljajo možnost pregleda proračunov ter prerazporeditve izdatkov med različnimi ukrepi in/ali izdatki za izvajanje. Na ravni institucij EU je bilo in je veliko truda vloženega v pospešitev postopkov odločanja in plačevanja sredstev iz ESPG, da bi se čas in odobrena sredstva lahko optimalno porabili. Komisija je marca 2012 za predstavnike držav članic organizirala poseben seminar za obravnavo različnih vprašanj v zvezi s časom in učinkovitostjo izvajanja Sklada.

4.6.5      Druga povračila

Poleg povrnjenih zneskov iz preglednice 6 so bila Komisiji sredstva iz ESPG, odobrena leta 2010, v celoti povrnjena še v enem primeru, in sicer 382 200 EUR za vlogo EGF/2010/023 (Lear), ki so jo španski organi umaknili leta 2011.

4.7         Dejavnosti tehnične pomoči, ki jih izvaja Evropska komisija

4.7.1      Informiranje in obveščanje javnosti

Spletna stran

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1927/2006 Komisijo poziva, naj „vzpostavi spletno stran v vseh jezikih Skupnosti z informacijami o ESPG, navodili za predložitev vlog ter posodobljenimi podatki o odobrenih in zavrnjenih vlogah, pri čemer je poudarjena vloga proračunskega organa“.

V skladu z zahtevami iz člena 9 je spletna stran ESPG (http://ec.europa.eu/egf), ki jo je pripravila Komisija, na voljo v 23 jezikih EU, tudi v irščini. Na spletni strani ESPG je bilo zabeleženo, da si je leta 2011 37 384 obiskovalcev ogledalo 284 181 strani.

Promocijski ukrepi, izvedeni leta 2011

Komisija je s pomočjo novinarjev pripravila publikacijo „Izvajanje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji – Zgodbe o možnostih, ki jih nudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)“. Brošura, ki je na voljo na spletni strani ESPG, opisuje učinek konkretnih ukrepov ESPG v petih državah članicah EU (Nemčija, Španija, Finska, Litva in Portugalska) in okoliščine v zvezi s posameznimi ukrepi. V vseh primerih svojo zgodbo opisujejo posamezni delavci, ki so postali presežni in so nato prejeli podporo iz ESPG. Osupljiva pričevanja kažejo, da je ESPG tem delavcem pomagal pri izboljšanju osebnih razmer v težavnem obdobju njihovega življenja. Zadevni zahtevki so: EGF/2007/004 FI/Perlos, EGF/2008/003 LT/Alytaus Tekstilë, EGF/2008/004 ES/Castilla y León & Aragón, EGF/2009/001 PT/Norte-Centro ter EGF/2009/002 DE/Nokia.

Eurobarometer

Posebna izdaja Eurobarometra o „evropski zaposlitveni in socialni politiki“ (EBS 377[13]) iz septembra in oktobra 2011 je vključevala vprašanje o ESPG, ki je bilo zastavljeno že v prejšnjih raziskavah Eurobarometra (oktober 2008 in junij 2009) za spremljanje ozaveščenosti o Skladu.

Na vprašanje „Ali ste že slišali ali brali o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, ki je sklad za pomoč žrtvam globalizacije?“ so bili možni odgovori:

„Da, zelo dobro poznam ta sklad“;

„Da, vendar Sklada ne poznam dobro“;

„Ne, nikoli še nisem slišal/a za ta sklad“.

Rezultati iz leta 2011 kažejo, da se je ozaveščenost o Skladu v primerjavi z letom 2009 nekoliko povečala: v celotni EU je 32 % anketirancev slišalo za ESPG, pri čemer jih je 6 % navedlo, da poznajo Sklad „zelo dobro“. 68 % anketirancev je odgovorilo, da še nikoli niso slišali za ESPG. Ta delež je še vedno visok, čeprav se je v primerjavi s prejšnjo raziskavo zmanjšal za 2 %.

4.7.2      Sestanki z nacionalnimi organi in zainteresiranimi stranmi ESPG

Sedmi in osmi sestanek kontaktnih oseb za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, tj. predstavnikov držav članic za ESPG, sta potekala 9. marca 2011 in 20. oktobra 2011 v Bruslju. Oba sestanka sta bila delno namenjena razpravi o predlogu Komisije glede podaljšanja „odstopanja zaradi krize“ po 30. decembru 20114 ter pregledu veljavne Uredbe o ESPG in predloga Komisije glede podaljšanja njene veljavnosti na obdobje 2014–202010.

25. in 26. januarja 2011 ter 8. marca 2011 sta bili v Bruslju organizirani dve konferenci z zainteresiranimi stranmi, na katerih je potekala razprava o prihodnosti ESPG (po letu 2011 in po letu 2013). Konferenci sta bili financirani iz proračuna za tehnično pomoč za leto 2010 (člen 8(1) Uredbe o ESPG).

Seminar za revizorje ESPG (financiran iz proračuna za tehnično pomoč za leto 2010) je potekal 7. aprila 2011 v Bruslju.

4.7.3      Oblikovanje elektronskega obrazca za predložitev vlog

Po opravljenem razpisu za zbiranje ponudb je Komisija za oblikovanje elektronskega obrazca za predložitev vlog za ESPG najela zunanje podjetje. Namen novega obrazca je skrajšanje časa, ki preteče od priprave vloge s strani države članice do sprejetja predloga, ki ga ta Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.7.4      Drugi statistični portret ESPG 2007–2011

Po opravljenem razpisu za zbiranje ponudb je Komisija za pripravo drugega statističnega portreta ESPG 2007–2011 najela zunanje podjetje. Izid portreta je predviden za prvo polovico leta 2012.

4.7.5      Vmesna ocena ESPG

Komisija je v skladu s členom 17(1)(a) Uredbe o ESPG izvedla vmesno oceno učinkovitosti in trajnosti rezultatov, pridobljenih z ESPG, za katero je najela zunanje strokovnjake. Končno poročilo o vrednotenju je bilo predstavljeno konec leta 2011 in je na voljo na spletni strani ESPG (http://ec.europa.eu/egf).

Ocena je bila izvedena na ravni samih instrumentov ter na ravni posameznih zahtevkov in ukrepov ESPG. V analizo dolgoročnejših učinkov podpore iz ESPG so bili vključeni posamezniki, ki so prejeli podporo, ter lokalni delodajalci in skupnosti. Analiziranih je bilo petnajst zahtevkov ESPG v osmih državah članicah (Finska, Francija, Nemčija, Italija, Litva, Malta, Portugalska in Španija). Ti so bili izvedeni v skladu s prvotnimi pravili ESPG (ki so se uporabljala od leta 2007 do konca aprila 2009), tj. prag 1 000 presežnih delavcev, 12-mesečno izvedbeno obdobje, 50-odstotna stopnja sofinanciranja. Za 15 ovrednotenih zahtevkov so države članice predložile končna poročila od leta 2008 do leta 2010, pri čemer so bili ti zahtevki naknadno zaključeni[14]:

|| Leto zaključitve

Št. || DČ || Zahtevek ||

EGF/2007/001 || FR || Peugeot || 2009

EGF/2007/003 || DE || BenQ || 2009

EGF/2007/004 || FI || Perlos || 2009

EGF/2007/005 || IT || Sardegna || 2011

EGF/2007/006 || IT || Piemonte || 2010

EGF/2007/007 || IT || Lombardia || 2011

EGF/2007/008 || MT || Tekstil || 2009

EGF/2007/010 || PT || Lisboa-Alentejo || 2010

EGF/2008/001 || IT || Toscana || 2011

EGF/2008/002 || ES || Delphi || 2010

EGF/2008/003 || LT || Alytaus tekstilë || 2010

EGF/2008/004 || ES || Castilla Leon || 2010

EGF/2008/005 || ES || Catalonia || 2011

EGF/2009/001 || PT || Norte-Centro || 2011

EGF/2009/002 || DE || Nokia || 2010

Ugotovitve vmesne ocene so pozitivne, saj zbrani dokazi kažejo, da ESPG dodaja vrednost ukrepom držav članic. 42 % delavcev je po dvanajstih mesecih prejemanja podpore ESPG našlo novo zaposlitev, pri čemer so stopnje ponovne vključitve na trg dela srednjeročno še naraščale. To je še posebno dober rezultat, ker so številni delavci, ki so prejeli podporo, iskalci zaposlitve, ki potrebujejo več pomoči. ESPG je z dopolnjevanjem obstoječih nacionalnih ukrepov in pomoči iz Evropskega socialnega sklada (ESS) javnim zavodom za zaposlovanje v državah članicah pomagal pri spopadanju s kriznimi razmerami zaradi množičnih odpuščanj. To je bilo še posebno pomembno, ker je bila večina zahtevkov ESPG povezana z množičnimi odpuščanji v regijah in krajih, kjer je raven zaposlenosti, zaposlitvenih možnosti in gospodarske dinamike v primerjavi z nacionalnim povprečjem zadevne države že tako nižja. ESPG državam članicam omogoča, da večjemu številu delavcev nudijo dolgoročnejšo podporo kot v običajnih shemah, pri čemer je ta podpora bolj prilagojena profilu in potrebam posameznega delavca. Prek posebej usmerjenih ukrepov je mogoče zaposlitvene priložnosti na lokalnih trgih dela povezati s profili presežnih delavcev, ki prejemajo pomoč iz ESPG. Izvajanje ESPG tudi spodbuja dobro komunikacijo med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi držav članic.

5.           Trendi

Ker se število zahtevkov ESPG povečuje, je na voljo več podatkov za opredelitev trendov v zvezi z vlogami in za pregled smeri razvoja dejavnosti sklada. Podatki iz spodnjih grafov in priloge se nanašajo na 97 vlog iz 32 gospodarskih sektorjev, prejetih od januarja 2007 do decembra 2011. Podrobnejši podatki bodo predstavljeni v drugem statističnem portretu ESPG za obdobje 2007–2011, ki naj bi izšel v prvi polovici leta 2012.

Graf 1: Število prejetih vlog v obdobju 2007–2011

|| 2007 || 2008 || 2009 || 2010 || 2011 || Skupaj

Zaradi krize || ------- || ------ || 23 || 23 || 20 || 66

Zaradi trgovine || 8 || 5 || 6 || 6 || 6 || 31

Skupaj || 8 || 5 || 29 || 29 || 26 || 97

% vseh vlog || 8,2 % || 5,2 % || 29,9 % || 29,9 % || 26,8 % || 100,0 %

Začasne in trajne spremembe Uredbe o ESPG iz leta 2009 so opazno vplivale na število vlog, ki jih je prejela Evropska komisija, pri čemer se je število vlog po maju 2009 bistveno povečalo. V celotnem obdobju 2007–2011 je bilo 31 vlog povezanih s trgovino, 66 pa s krizo. Okoli 80 % vlog, prejetih po maju 2009 (tj. po začetku veljavnosti spremenjene Uredbe o ESPG), je bilo povezanih s svetovno finančno in gospodarsko krizo.

Kot je prikazano v Prilogi 2, so med državami članicami največ vlog za sredstva ESPG predložile Nizozemska in Španija (vsaka po 16 vlog) ter Italija (12 vlog) in Danska (8 vlog). Sedem držav do 31. 12 2011 še ni zaprosilo za podporo iz ESPG: Estonija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Slovaška in Združeno kraljestvo.

Graf 2: Zahtevani znesek iz ESPG na državo članico v obdobju 2007–2011

v milijonih EUR

V celotnem obdobju 2007–2011 je 20 držav članic zaprosilo za skupen znesek iz ESPG v višini 414,9 milijona EUR. Italija je zaprosila za najvišji znesek sofinanciranja iz ESPG (66,2 milijona EUR za 12 vlog), sledita pa ji Irska (60,6 milijona EUR za 6 vlog) in Danska (49,9 milijona EUR za 8 vlog). Še neodobreni zneski so okvirni in se lahko v fazi ocenjevanja še spremenijo.

Graf 3: Število delavcev, ki potrebujejo pomoč, na državo članico v obdobju 2007–2011

Od držav članic je Italija ESPG zaprosila za pomoč za največje število odpuščenih delavcev (13 910/12 vlog), sledita pa ji Španija (12 806/16 vlog) in Irska (9 835/6 vlog). V preostalih 11 državah se številke gibljejo od nekaj več kot 8 000 v Nemčiji do nekaj več kot 1 400 v Romuniji. V vseh preostalih šestih državah članicah, ki so predložile vloge, je bilo število vključenih delavcev nižje od 1 000.

Graf 4: Število vlog na sektor (NACE Rev. 2) v obdobju 2007–2011

V obdobju 2007–2011 je ESPG prejel vloge iz skupno 32 sektorjev dejavnosti (glej Prilogo 1). Večina od teh se je nanašala na proizvodnjo, zajemala pa je tudi gradbeni in storitveni sektor. Največ vlog je bilo prejetih za štiri proizvodne sektorje: avtomobilsko industrijo (14 vlog oziroma 14,4 % vseh vlog), tekstilno industrijo (10 vlog oziroma 10,3 % vseh vlog) in tiskarsko industrijo ter sektor strojev in naprav (9 in 8 vlog oziroma 8–9 % vseh vlog na posamezni sektor). Okoli 10 % vlog (10 vlog) je bilo prejetih iz gradbene industrije na splošno, kar vključuje gradnjo stavb, specializirana gradbena dela ter prostorsko načrtovanje in projektiranje (če bi bili vključeni tudi pomožni sektorji, kot so tesarstvo in stavbno mizarstvo ter keramika, bi se ta številka povzpela na 14 vlog oziroma okoli 14 %). Za skoraj polovico vseh sektorjev je ESPG prejel po eno vlogo.

Graf 5: Število delavcev, ki jim je namenjena pomoč, na sektor (NACE Rev. 2) v obdobju 2007–2011

Zadevni sektorji so predvsem avtomobilski sektor, v katerem pomoč potrebuje več kot 19 000 delavcev (21,7 % vseh delavcev, na katere se nanašajo predložene vloge), tekstilni sektor (več kot 11 000 delavcev oziroma 12,6 % vseh, na katere se nanašajo predložene vloge) in sektor gradnje stavb (skoraj 7 000 delavcev oziroma 7,8 % vseh, na katere se nanašajo predložene vloge).

Graf 6: Povprečni zahtevani znesek iz ESPG, namenjen za podporo delavca, na državo članico, 2007–2011

EUR || Povprečje

V grafu 6 je prikazana povprečna podpora iz ESPG na delavca, ki mu je namenjena pomoč. Podpora iz ESPG na delavca je bila najvišja v Avstriji in na Danskem, kjer je znašala okoli 15 000 EUR oziroma 10 000 EUR. Nasprotno pa je bila podpora, zahtevana v Litvi, Sloveniji in na Češkem, nižja od 1 000 EUR na delavca.

6.           Sklepna ugotovitev

Dosedanja gibanja kažejo, da se vloge za ESPG vlagajo v vse več sektorjih in v vse več državah članicah. Poleg tega imajo države članice vse več izkušenj pri izbiri najprimernejših ukrepov, načrtovanju učinkovite pomoči presežnim delavcem in uporabi ESPG za preskus novih pristopov. Države članice tudi vedno bolj uporabljajo možnost prerazporeditve sredstev med ukrepi v času izvajanja projektov, da v celoti izkoristijo razpoložljiva sredstva.

Ker začasno „odstopanje zaradi krize“, ki je bilo na voljo v ESPG, ni bilo podaljšano na obdobje po letu 2011 (v Svetu ni bila dosežena kvalificirana večina, saj je osem držav glasovalo proti), so se zmanjšale možnosti za pomoč EU delavcem, ki so še vedno močno prizadeti zaradi gospodarske in finančne krize.

Od leta 2012 do konca sedanjega programskega obdobja (konec leta 2013) se bodo še naprej uporabljale trajne spremembe v spremenjeni Uredbi (prag zmanjšan na 500 presežnih delavcev, izvedbeno obdobje podaljšano na 24 mesecev od datuma predložitve vloge), ki bodo državam članicam olajšale vlaganje vlog zaradi odpuščanj kot posledice večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Razvoj vseh možnosti ESPG v dopolnjevanju z drugimi razpoložljivimi instrumenti in v posvetovanju s pomembnimi zainteresiranimi stranmi bo odpuščenim delavcem, ki so upravičeni do podpore iz ESPG, zagotovil prilagojeno podporo, s čimer se bodo z okrevanjem trgov po krizi srednje- in dolgoročno izboljšale njihove možnosti na trgu dela.

Priloga 1 – Vloge za ESPG glede na klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, prejete do 31. decembra 2011 (97 vlog)

Avtomobilska industrija (NACE: Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, oddelek 29)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2007/001 || FR || Peugeot

EGF/2007/010 || PT || Lisboa-Alentejo

EGF/2008/002 || ES || Delphi

EGF/2008/004 || ES || Castilla y Léon

EGF/2009/007 || SE || Volvo

EGF/2009/009 || AT || Steiermark

EGF/2009/013 || DE || Karmann

EGF/2009/019 || FR || Renault

EGF/2010/002 || ES || Cataluña

EGF/2010/004 || PL || Wielkopolskie

EGF/2010/015 || FR || Peugeot

EGF/2010/031 || BE || General Motors Belgium

EGF/2011/003 || DE || Arnsberg-Düsseldorf

EGF/2011/005 || PT || Norte-Centro

Tekstil (NACE: Proizvodnja tekstilij, oddelek 13)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2007/005 || IT || Sardegna

EGF/2007/006 || IT || Piemonte

EGF/2007/007 || IT || Lombardia

EGF/2008/001 || IT || Toscana

EGF/2008/003 || LT || Alytaus tekstilë

EGF/2008/005 || ES || Catalonia

EGF/2009/001 || PT || Norte-Centro

EGF/2009/004 || BE || Oost-West Vlaanderen

EGF/2009/005 || BE || Limburg

EGF/2010/009 || ES || Valencia

Oblačila (NACE: Proizvodnja oblačil, oddelek 14)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2007/008 || MT || Tekstil

EGF/2009/018 || LT || Oblačila

EGF/2010/003 || ES || Galicia

EGF/2010/014 || SI || Mura

Tiskarska industrija (NACE: Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, oddelek 18)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/026 || NL || Noord Holland in Utrecht

EGF/2009/027 || NL || Noord Brabant in Zuid Holland

EGF/2009/028 || NL || Limburg

EGF/2009/029 || NL || Gelderland in Overijssel

EGF/2009/030 || NL || Drenthe

EGF/2010/027 || NL || N Brabant, oddelek 18

EGF/2010/028 || NL || Overijssel, oddelek 18

EGF/2010/029 || NL || Z Holland/Utrecht, oddelek 18

EGF/2010/030 || NL || N Holland/Flevoland, oddelek 18

Stroji in naprave (NACE: Proizvodnja strojev in naprav, oddelek 28)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/015 || DK || Danfoss Group

EGF/2009/031 || DK || Linak

EGF/2010/001 || DK || Nordjylland

EGF/2010/006 || PL || H. Cegielski-Poznañ

EGF/2010/013 || PL || Podkarpackie

EGF/2010/017 || DK || Midtjylland machinery

EGF/2010/018 || DE || Heidelberger Druckmaschinen

EGF/2010/022 || DK || LM Glasfiber

Gradnja stavb (NACE: Gradnja stavb, oddelek 41)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/011 || NL || Heijmans

EGF/2009/017 || LT || Gradbeništvo

EGF/2010/019 || IE || Gradbeništvo 41

EGF/2011/002 || IT || Trentino Alto Adige

EGF/2011/006 || ES || Valencia

EGF/2011/009 || NL || Gelderland

EGF/2011/017 || ES || Aragon

Specializirana gradbena dela (NACE: Specializirana gradbena dela, oddelek 43)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2010/020 || IE || Gradbeništvo 43

EGF/2011/012 || NL || Noord Brabant-Zuid Holland

Prostorsko načrtovanje, projektiranje (NACE: Prostorsko načrtovanje, projektiranje; tehnično preskušanje in analiziranje, oddelek 71)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2010/021 || IE || Gradbeništvo 71

Elektronska oprema (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, oddelek 26)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/023 || PT || Qimonda

EGF/2010/008 || AT || AT&S

EGF/2010/011 || NL || NXP Semiconductors

EGF/2011/013 || DK || Flextronics

EGF/2011/025 || IT || Lombardia

Mobilni telefoni (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, oddelek 26)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2007/003 || DE || BenQ

EGF/2007/004 || FI || Perlos

EGF/2009/002 || DE || Nokia

EGF/2011/014 || RO || Nokia

Računalniki (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, oddelek 26)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/008 || IE || Dell

Kovine (NACE: Proizvodnja kovin, oddelek 24)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/022 || BG || Kremikovtsi AD (ni upravičen)

EGF/2010/007 || AT || Steiermark-Niederösterreich

EGF/2011/021 || NL || Zalco

Gospodinjski stroji (NACE: Proizvodnja električnih naprav, oddelek 27)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/006 || IT || Gruppo Merloni

EGF/2009/010 || LT || AB Snaige

EGF/2011/023 || IT || Antonio Merloni

Trgovina na drobno (NACE: Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, oddelek 47)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2010/010 || CZ || Unilever

EGF/2010/016 || ES || Aragon

EGF/2011/004 || EL || Aldi Hellas

Tesarstvo in stavbno mizarstvo (NACE: Obdelava in predelava lesa ter proizvodnja izdelkov iz lesa in plute, razen pohištva, oddelek 16)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/020 || ES || Castilla La Mancha

EGF/2011/022 || ES || Castilla y León-Castilla-La Mancha

Ladjedelništvo (NACE: Proizvodnja drugih vozil in plovil, oddelek 30)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2010/025 || DK || Odense Steel Shipyard

EGF/2011/008 || DK || Odense Steel Shipyard

Motorna vozila (NACE: Proizvodnja drugih vozil in plovil, oddelek 30)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2011/026 || IT || Emilia Romagna

Kovinskopredelovalna industrija (NACE: Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, oddelek 25)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2011/018 || ES || País Vasco

EGF/2011/019 || ES || Galicia

Proizvodnja čevljev (NACE: Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, oddelek 15)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2010/026 || PT || Rohde

EGF/2011/020 || ES || Valencia

Trgovina na debelo (NACE: Trgovina na debelo, oddelek 46)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2010/012 || NL || Noord Holland ICT

Vzdrževanje zrakoplovov (NACE: Popravila in montaža strojev in naprav, oddelek 33)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/021 || IE || SR Technics

Založništvo (NACE: Založništvo, oddelek 58)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/024 || NL || Noord Holland in Zuid Holland

Pohištvo (NACE: Proizvodnja pohištva, oddelek 31)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/016 || LT || Pohištvo

Keramika (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, oddelek 23)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/014 || ES || Valencia

EGF/2011/007 || IT || Lazio

Kristalno steklo (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, oddelek 23)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2009/012 || IE || Waterford Crystal

Kamen/marmor (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, oddelek 23)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2010/005 || ES || Valencia

Cestni promet (NACE: Kopenski promet in cevovodni transport, oddelek 49)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2011/001 || AT || Nieder- und Oberösterreich

Tobačni izdelki (NACE: Proizvodnja tobačnih izdelkov, oddelek 12)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2011/010 || AT || Austria Tabak

Socialno delo (NACE: Socialno delo brez nastanitve, oddelek 88)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2011/011 || AT || Soziale Dienstleistungen

Farmacevtski izdelki (NACE: Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, oddelek 21)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2011/015 || SE || AstraZeneca

Storitve IKT (NACE: Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, oddelek 62)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2011/016 || ES || Agile

Skladiščenje in shranjevanje (NACE: Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti, oddelek 52)

Št. || DČ || Zahtevek

EGF/2011/24 || IT || Medcenter

|| ||

Skupno število vlog: 97 Skupno število industrijskih sektorjev: 32 Na zgornjem seznamu je naslednjih osem podsektorjev NACE vključenih kot posebni sektorji: računalniki, mobilni telefoni, elektronska oprema (NACE 26) ladjedelništvo, motorna kolesa (NACE 30) keramika, kristalno steklo, kamen/marmor (NACE 23) *) Naslednjih šest zahtevkov je bilo (na dan 31.12.2011) umaknjenih s strani držav članic in niso vključeni na seznam: EGF/2007/002     FR       Renault            (umaknjen julija 2009) EGF/2007/009     ES        Delphi  (umaknjen leta 2007) EGF/2009/003     AT       Magna Steyr    (umaknjen leta 2009) EGF/2009/025     NL       Noord Brabant            (umaknjen aprila 2010) EGF/2010/023     ES        Lear     (umaknjen julija 2011) EGF/2010/024     NL       ABN Amrobank           (umaknjen marca 2011)

Priloga 2 – Pregled vlog za ESPG, predloženih do 31. decembra 2011, po državah članicah in vrstah vloge (merilo iz člena 1)

1)         Preglednica odraža spremembe, veljavne na dan 31.12.2011.

2)         Začasno odstopanje, s katerim se je področje uporabe ESPG razširilo ter prilagodilo svetovni finančni in gospodarski krizi, sofinanciranje iz ESPG pa povečalo na 65 % vseh stroškov, se je uporabilo za vse vloge, prejete od 1. maja 2009 do 30. decembra 2011 (Uredba (ES) št. 546/2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (UL L 167, 29.6.2009).

3)         Ena od predloženih vlog (EGF/2009/022 BG/Kremikovtsi) ni bila upravičena (SEC(2010) 993 final z dne 30.8.2010).

4)         Statistični podatki ne vključujejo šestih zahtevkov, ki so jih države članice prosilke umaknile.

5)         Sedem držav članic do 31.12.2011 še ni zaprosilo za podporo iz ESPG: Estonija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Slovaška in Združeno kraljestvo.

[1]               Uredba (ES) št. 1927/2006 z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, UL L 406, 30.12.2006, str. 1, kakor je bila popravljena z UL L 48, 22.2.2008, str. 82, v vseh jezikih, in UL L 202, 31.7.2008, str. 74, samo v angleškem jeziku.

[2]               Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167, 29.6.2009).

[3]               V skladu s členom 1(1a) spremenjene Uredbe o ESPG se uporablja za vloge za ESPG, predložene med 1. majem 2009 in 30. decembrom 2011.

[4]               Predlog Komisije z dne 10. junija 2011, COM(2011) 336 final.

[5]               Vključno z dvema zahtevkoma, ki sta bila leta 2011 umaknjena (EGF/2010/023 ES/Lear in EGF/2010/024 NL/ABN Amrobank).

[6]               Gradnja stavb (4), avtomobilski sektor (2), elektronska oprema (2), kovinskopredelovalna industrija (2), ladjedelništvo (1), proizvodnja čevljev (1), kovine (1), trgovina na drobno (1), keramika (1), specializirana gradbena dela (1), mobilni telefoni (1), tesarstvo in stavbno mizarstvo (1), gospodinjski stroji (1), cestni promet (1), tobačni izdelki (1), socialno delo (1), farmacevtski izdelki (1), storitve IKT (1), skladiščenje in shranjevanje (1), motorna kolesa (1).

[7]               V ta znesek ni vštetih 382 200 EUR, ki jih je Španija povrnila za zahtevek, umaknjen leta 2011 (EGF 2010/023 ES/Lear).

[8]               To preglednico je pripravila Komisija na podlagi ukrepov, ki so jih izvedle države članice, kakor o njih poročajo v svojih končnih poročilih. Kategorije ukrepov so podobne, vendar ne enake, metodologiji Eurostata, ki je opisana v dokumentu „Labour market policy database – Methodology – Revision of June 2006“ (Podatkovna zbirka politike trga delovne sile – Metodologija – Pregled, junij 2006). Nekateri sofinancirani ukrepi, na primer nadomestila za iskanje zaposlitve, nadomestila za usposabljanje in nadomestila za življenjske stroške pri ukrepih aktivne politike trga dela, ne ustrezajo nobeni kategoriji Eurostata.

[9]               COM(2011) 500 final z dne 29. junija 2011.

[10]             COM(2011) 608 final z dne 6. oktobra 2011.

[11]             UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[12]             UL L 154, 19.6.2010, str. 27.

[13]             http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_377_en.pdf.

[14]             Sem ni vključen zahtevek EGF/2007/002 FR/Renault, ki je bil umaknjen leta 2009.