EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012AR0741

Mnenje Odbora regij – Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana

OJ C 391, 18.12.2012, p. 1–6 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/1


Mnenje Odbora regij – Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana

2012/C 391/01

ODBOR REGIJ

pozdravlja predlog za razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana in pripravo akcijskega načrta za Atlantik 2014–2020;

poudarja, da bo Odbor atlantsko strategijo podprl samo v primeru sprejetja širšega pristopa, ki bo v celoti vključeval teritorialno razsežnost, v skladu s katerim bodo oblikovane jasne povezave med kopnim in morjem in ki bo prispeval k doseganju drugih ključnih ciljev EU; zato poziva Evropsko komisijo, naj strategijo preimenuje v "Integrirano strategijo za območje Atlantskega oceana";

ugotavlja, da bo treba pri projektih v okviru akcijskega načrta za Atlantik uporabiti obstoječe vire financiranja na ravni EU (sredstva v skupnem strateškem okviru in zunaj njega) ter druga sredstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni kot tudi sredstva v zasebnem sektorju;

se ne strinja s predlagano odpravo atlantskega foruma po sprejetju akcijskega načrta in meni, da mora atlantski forum nadaljevati delo do leta 2020, da bo nadziral izvajanje, spremljal napredek in pospešil doseganje ciljev strategije;

meni, da morajo strukture upravljanja spodbujati čim večji prispevek številnih zainteresiranih strani in potencialnih akterjev k atlantski strategiji, ter poziva k uporabi pristopa upravljanja na več ravneh pri pripravi, izvajanju, oceni in pregledu akcijskega načrta.

Poročevalec

Paul O'DONOGHUE (IE/ALDE), član grofijskega sveta Kerry in regionalne oblasti South West

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana

COM(2011) 782 final

I.   SPLOŠNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja predlog za razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana in pripravo akcijskega načrta za Atlantik 2014–2020;

2.

meni, da je težava območja Atlantskega oceana, da do zdaj ni imelo skupne strateške vizije za svoj prihodnji razvoj, in da je ta predlog resnična priložnost za opredelitev strateške vizije, v središču katere morata biti teritorialna kohezija in blaginja;

3.

meni, da je evropska strategija utemeljena, saj izzivi in priložnosti območja Atlantskega oceana presegajo nacionalne meje ter zahtevajo bolj celovit in celosten pristop; v skladu s tem poudarja, da mora strategija dokazati tudi resnično dodano vrednost, kar zadeva rezultate in izvajanje;

4.

se zaveda, da Evropska komisija ta predlog razume kot "strategijo za morske bazene" v okviru celostne pomorske politike (v nasprotju z "makroregionalno strategijo"); vendar poudarja, da bo Odbor atlantsko strategijo podprl samo v primeru sprejetja širšega pristopa , ki bo v celoti vključeval teritorialno razsežnost, v skladu s katerim bodo oblikovane jasne povezave med kopnim in morjem in ki bo prispeval k doseganju drugih ključnih ciljev EU;

5.

zato poziva Evropsko komisijo, naj strategijo preimenuje v "Integrirano strategijo za območje Atlantskega oceana", in meni, da bi bilo treba oblikovati takšne strategije tudi za druga evropska morska območja na podlagi izkušenj na območju Atlantskega ocena (na primer za območje Severnega morja);

6.

priznava posebne zahteve najbolj oddaljenih atlantskih regij, in meni, da lahko strategija ponudi priložnosti za večjo učinkovitost in skladnost političnega okvira EU v teh regijah;

7.

poziva, naj se atlantska strategija in njen akcijski načrt močno osredotočita na delovna mesta, trajnostno rast in naložbe, hkrati pa prispevata k izboljšanju morskega okolja;

8.

meni, da bi morala strategija glede na svoj geografski obseg vsebovati pragmatičen pristop, s čimer bi se omogočila takšna prožnost meja območja, da se pri reševanju težav ne bi ustvarjale umetne meje; vendar poziva, naj se ponovno preuči razširitev geografskega obsega v smeri proti severu in se tako omogoči sodelovanje Islandije v strategiji;

9.

izraža zaskrbljenost, da se v procesu priprave atlantske strategije niso upoštevale dragocene izkušnje z razvojem obstoječih makroregionalnih in drugih transnacionalnih strategij (1), zlasti na področjih, kot so upravljanje, priprava politik, komuniciranje in prevzemanje odgovornosti, cilji in ocenjevanje;

10.

poudarja, da ima atlantski forum veliko odgovornost za obvladovanje pričakovanj zainteresiranih strani, zagotavljanje vključujočega procesa za udeležbo pri pripravi akcijskega načrta ter vzpostavljanje skladnih okvirov za načrtovanje programov ter izvajanje prednostnih ukrepov in projektov.

ODBOR REGIJ

II.   IZZIVI IN PRILOŽNOSTI

11.

soglaša z izzivi in priložnostmi, ki jih je opredelila Evropska komisija, vendar meni, da se mora akcijski načrt osredotočiti na doseganje vidnih rezultatov ter obravnavati izzive, v zvezi s katerimi bo partnerski pristop zagotovil učinkovitejše odgovore;

12.

poudarja, da je treba teme iz akcijskega načrta bolj uskladiti s temami strategije Evropa 2020 in njenih vodilnih pobud, pa tudi s temami iz skupnega strateškega okvira (SSO) in predlaganimi reformami za sklade iz SSO;

13.

na splošno podpira naslednje tematske naslove, ki jih je določila Komisija atlantskega loka (CPMR) (2): (1) Dostopnost in promet na območju Atlantskega oceana; (2) Gospodarstvo in pomorske industrije; (3) Podnebje in okolje; (4) Raziskave in inovacije ter (5) Privlačnost ozemelj;

14.

poudarja, da so ribištvo, sektor morskih sadežev, akvakultura ter predelovalna veriga in trženje morskih proizvodov na območju Atlantskega oceana pomembni in da so od teh dejavnosti odvisna številna delovna mesta. Strategija za rast in delovna mesta v tej regiji se mora obvezno osredotočiti na utrditev in krepitev teh panog zaposlovanja;

15.

meni, da je treba v akcijskem načrtu obravnavati potrebo po načrtovanem pristopu k morskemu okolju na območju Atlantskega oceana; meni, da bo to zahtevalo dogovorjeno usklajevanje pomorskega prostorskega načrtovanja in procesov upravljanja morij na tem območju ter boljše usklajevanje med okviri načrtovanja na morju in na kopnem;

16.

meni, da so obalna območja v regijah na območju Atlantskega oceana zelo privlačna tako za nove prebivalce, ki se tam naselijo za stalno, kot tudi za sezonske obiskovalce, kar je zlasti povezano z obmorskimi športnimi, rekreativnimi in turističnimi dejavnostmi. Pomembno je, da se regije pripravijo na to gibanje prebivalstva, ki lahko z nepremičninskega, ekonomskega in okoljskega vidika ter drugih vidikov pomeni obremenitev za obalna območja;

17.

poudarja, da mora strategija izkoristiti dosežke preteklih in tekočih projektov na območju Atlantskega oceana, ki jih financira EU, ter oceniti vse, kar je bilo financirano do zdaj, in elemente, na katerih lahko temelji akcijski načrt; opozarja, da to lahko vpliva na nekatere programe in da je treba projekte izboljšati, da se doseže večji in bolj otipljiv učinek;

18.

meni, da je treba v akcijski načrt vključiti zunanjo razsežnost, da se spodbudijo strateški cilji z zainteresiranimi stranmi na celotnem območju Atlantskega oceana.

ODBOR REGIJ

III.   FINANCIRANJE ATLANTSKE STRATEGIJE

19.

ugotavlja, da bo treba pri projektih v okviru akcijskega načrta za Atlantik uporabiti obstoječe vire financiranja na ravni EU (sredstva v skupnem strateškem okviru in zunaj njega) ter druga sredstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni kot tudi sredstva v zasebnem sektorju; poudarja, da to odpira vrsto vprašanj, kako bo strategija dejansko črpala finančna sredstva za podporo pri izvajanju, zlasti ker priprava akcijskega načrta poteka vzporedno s procesom načrtovanja različnih programov, ki jih financira EU;

20.

poudarja, da bodo rezultati v okviru akcijskega načrta doseženi, če bo obstajala jasna skladnost med samim programom in razpoložljivimi sredstvi; poudarja, da je zato še pomembneje, da se v okviru strategije sprejme bolj celosten teritorialen pristop ter da se akcijski načrt bolj neposredno uskladi s cilji strategije Evropa 2020 in da je skladen z zakonskimi zahtevami različnih skladov EU.

ODBOR REGIJ

Financiranje iz skupnega strateškega okvira

21.

predlaga, naj atlantski forum sodeluje z ustreznimi organi upravljanja v petih državah članicah, da se zagotovi, da bodo nacionalni partnerski sporazumi ustrezno odražali prednostne naloge atlantske strategije ter da se bodo operativni programi in ukrepi iz akcijskega načrta v zadostni meri dopolnjevali; vendar izraža zaskrbljenost, da bo imela strategija v okviru celostne pomorske politike omejen manevrski prostor za uskladitev s programi, ki se financirajo iz SSO, z izjemo evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

22.

poudarja, da bo morala biti priprava akcijskega načrta zato v skladu z načeli in cilji skladov, zlasti tistih iz SSO;

23.

glede na že predlagano strogo tematsko osredotočenost, ki se zahteva od organov upravljanja, ne soglaša z dodeljevanjem sredstev za akcijski načrt za Atlantik v okviru posameznega operativnega programa;

24.

kljub temu predlaga, naj atlantski forum med procesom načrtovanja programov sodeluje z organi upravljanja, da se določijo načini financiranja ukrepov akcijskega programa, in sicer na podlagi jasne povezave z izbranimi tematskimi prednostnimi nalogami v zadevnih programih in posebnih meril za izbiro projektov;

25.

poudarja, da lahko nekateri elementi uredb o SSO, zlasti pristop na podlagi financiranja iz več skladov, prispevajo k podpori in izvajanju ključnih ciljev atlantske strategije; prav tako meni, da lahko doseganje skladnosti med strategijo in nekaterimi celostnimi pristopi v SSO (npr. urbana razsežnost, celostne teritorialne naložbe, skupni akcijski načrti) ob ustrezni uporabi razširi izkušnje in strokovno znanje lokalnih organov ter tako prispeva k doseganju ključnih ciljev atlantske strategije;

26.

nadalje predlaga, naj se v letnih poročilih o izvajanju ustreznih programov oceni, kako programi iz SSO prispevajo k ciljem atlantske strategije in k izvajanju akcijskega načrta.

ODBOR REGIJ

Programi teritorialnega sodelovanja

27.

meni, da bodo prihodnji programi teritorialnega sodelovanja ključni za uresničevanje glavnih vidikov atlantske strategije, ter poudarja, da se na območju, za katerega naj bi veljala strategija, trenutno izvaja več kot 10 programov teritorialnega sodelovanja (čezmejni, transnacionalni in medregionalni);

28.

podpira nadaljnje izvajanje (transnacionalnega) programa za območje Atlantskega oceana , pri čemer je potrebnih več finančnih sredstev za izpolnitev nekaterih ambicioznih ciljev atlantske strategije; poleg tega meni, da je program za območje Atlantskega oceana primerno sredstvo za uvedbo konkretnih zahtev za "strateške pobude" (vodilne projekte) v okviru atlantske strategije kot tudi za financiranje platforme za izvajanje (glej točki 40 in 41);

29.

meni, da bi se moral atlantski forum zavzemati za to, da bi se prek programa INTERACT podpirali ukrepi ozaveščanja ter da bi organi upravljanja, pristojni za sedanje programe teritorialnega sodelovanja, sodelovali v zgodnji fazi priprave akcijskega načrta za Atlantik;

30.

poudarja, da bi bila uporaba tega programa koristna:

(a)

med razvojem akcijskega načrta, saj bi prispevala k: opredelitvi glavnih spoznanj upravljanja programa INTERREG, ki bi bila koristna za strategijo; določitvi vpliva, ki ga bo imela strategija na izvajanje programa, vključno s sinergijami in sodelovanjem med programi; ter določitvi načina za učinkovito upravljanje projektov atlantske strategije prek različnih programov;

(b)

med procesom posvetovanja, saj bi omogočila: ozaveščanje o strategiji v programih teritorialnega sodelovanja; opredelitev ustreznih projektov za doseganje ciljev strategije; uporabo programov sodelovanja za obravnavo tematskih vprašanj in lažjo izmenjavo med programi.

ODBOR REGIJ

Financiranje iz drugih programov EU

31.

meni, da ni dovolj povezanosti z drugimi programi EU, pri čemer cilji atlantske strategije in njene zahteve v zvezi s financiranjem njenega akcijskega programa v programskem obdobju 2014–2020 ne bodo ustrezno izpolnjeni;

32.

kot primer navaja nove "integrirane projekte" v okviru programa LIFE+ (2014–2020), ki so projekti za daljše obdobje in ki zajemajo večja teritorialna območja za boljše izvajanje okoljske in podnebne politike, vendar ne vključujejo projektov na področju morskega okolja (3); meni, da je to zamujena priložnost za doseganje ključnih ciljev celostne pomorske politike in atlantske strategije;

33.

prav tako obžaluje, da območje Atlantskega oceana ni bilo upoštevano pri določanju osrednjih omrežij v okviru vseevropskih omrežij, in poziva, naj se prednost nameni uporabi instrumenta za povezovanje Evrope za obravnavo temeljnih težav v zvezi z dostopnostjo in obrobnostjo (na področju prometa, energije ter IKT) na območju Atlantskega oceana;

34.

se sprašuje, kako namerava atlantski forum bolj ciljno usmeriti in uporabiti druga razpoložljiva sredstva EU ter povečati črpanje sredstev za uresničitev ciljev strategije; predlaga, na primer, da bo treba v okviru akcijskega načrta spodbujati raziskovalna partnerstva na območju Atlantskega oceana za zagotovitev čim večje podpore iz programa Obzorje 2020.

ODBOR REGIJ

Drugi viri financiranja

35.

izraža zaskrbljenost zaradi premajhne osredotočenosti na privabljanje finančnih sredstev zasebnega sektorja in na splošno vključevanje zasebnega sektorja v doseganje ciljev strategije; meni, da je to težava, na katero mora atlantski forum opozoriti med procesi posvetovanja in v prilagojenih komunikacijskih kampanjah;

36.

poudarja, da mora območje Atlantskega oceana zaradi trenutne krize na področju javnih proračunov privabiti mednarodne naložbe za izkoriščanje obstoječih možnosti (v sektorjih, kot so morski viri obnovljive energije; morski sadeži in akvakultura; morski viri; ladijski promet in razvoj pristanišč); meni, da mora biti promocija območja Atlantskega oceana kot kraja za naložbe in poslovanje ključni element akcijskega načrta;

37.

predlaga, naj atlantski forum sodeluje tudi z Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko, da se oceni možnost oblikovanja namenskega finančnega instrumenta za lažjo pripravo "projektov, ki bodo zanimivi za banke", tako da se povežejo nepovratna sredstva in posojila, instrumenti za zagotavljanje lastniškega in tveganega kapitala ter vzpostavi bolj racionalno izvajanje projektov.

ODBOR REGIJ

IV.   UPRAVLJANJE IN IZVAJANJE STRATEGIJE

38.

poudarja, da bo atlantska strategija uspešna samo, če bo močno vpeta v politične in upravne strukture, kar pa zahteva:

(a)

politično zavezanost, sodelovanje in odgovornost;

(b)

pristop upravljanja na več ravneh (EU, nacionalna, regionalna in lokalna raven) ter

(c)

zadostne človeške vire in sredstva za tehnično pomoč.

ODBOR REGIJ

Vidiki upravljanja

39.

meni, da morajo strukture upravljanja spodbujati čim večji prispevek številnih zainteresiranih strani in potencialnih akterjev k atlantski strategiji, ter poziva k uporabi pristopa upravljanja na več ravneh pri pripravi, izvajanju, oceni in pregledu akcijskega načrta;

40.

zato opozarja, da atlantska strategija brez močne politične zavezanosti držav članic na najvišji ravni, skupaj z nacionalnimi procesi usklajevanja na ustreznih političnih področjih, ne bo izpolnila pričakovanj in ne bo uresničila svojih ciljev; prav tako meni, da akcijski načt ne bo uspešen, če lokalne in regionalne zainteresirane strani vanj ne bodo vključene v celoti ter ne bodo prevzele odgovornosti za izvajanje strategije;

41.

se ne strinja s predlagano odpravo atlantskega foruma po sprejetju akcijskega načrta in meni, da mora atlantski forum nadaljevati delo do leta 2020, da bo nadziral izvajanje (prek platforme za izvajanje (glej točki 27 in 41)), spremljal napredek in pospešil doseganje ciljev strategije;

42.

predlaga razvoj naslednjega modela upravljanja za atlantsko strategijo: (a) atlantski forum, ki je pristojen za politični nadzor na ravni EU in vključuje platformo za izvajanje, ki deluje kot kontaktna točka za strategijo, uvaja ukrepe za gradnjo zmogljivosti, pripravlja smernice za pripravo projektov ter spodbuja in usmerja izvajanje akcijskega načrta; (b) nacionalne in regionalne točke za usklajevanje, ki spodbujajo skladnost politike ter udeležbo zainteresiranih strani in potencialnih pobudnikov projektov pri uvajanju atlantske strategije.

ODBOR REGIJ

Vidiki izvajanja

43.

poudarja, da je območje Atlantskega oceana kompleksen geografski prostor z zelo različnimi značilnostmi, kulturami in perspektivami; meni, da je za uspeh strategije treba narediti več, da se razširita in poglobita raven in narava sodelovanja na območju Atlantskega oceana; pričakuje, da bo atlantska strategija (a) skupna referenčna točka, da se to doseže, vendar (b) mora vključevati tudi ukrepe za izgradnjo zmogljivosti, da se spodbudi močnejši duh sodelovanja;

44.

meni, da bo po sprejetju akcijskega načrta za Atlantik potreben modul za obveščanje in komuniciranje, da se poveča prepoznavnost, spodbudi razumevanje ciljev, zagotovi širša udeležba (zlasti zasebnega sektorja) in sčasoma predstavijo dosežki strategije;

45.

poudarja možne koristi, ki jih lahko zagotovi uredba o EZTS kot orodje za lažje izvajanje strategije;

46.

predlaga vzpostavitev medresorske delovne skupine za atlantsko strategijo v okviru Evropske komisije, da se zagotovita skladnost ustreznih političnih področij in združljivost ciljev atlantske strategije in programov EU ter zahtev v zvezi s financiranjem; prav tako predlaga, da glede na horizontalen značaj strategije tej delovni skupini predseduje generalni sekretar.

ODBOR REGIJ

V.   ATLANTSKI AKCIJSKI NAČRT – PROCES

47.

poudarja, da je potreben večji občutek za nujnost pri sprejemanju akcijskega načrta, in predlaga pogostejša srečanja v okviru atlantskega foruma (odbora za vodenje in usmerjanje), da se določijo faze procesa in zagotovijo pravočasni ukrepi;

48.

z veseljem pričakuje najavljen posvetovalni dokument, ki mora biti temelj širšega in bolj strukturiranega procesa mobilizacije zainteresiranih strani in posvetovanja z njimi pozneje v letu 2012, in poziva Evropsko komisijo, naj čim prej razširi in poglobi sodelovanje, da bodo zainteresirane strani, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, imele občutek, da so v zadostni meri odgovorne za akcijski načrt, ter zagotovi, da bo proces dejansko temeljil na pristopu od spodaj navzgor in bo osredotočen na državljane;

49.

izraža zaskrbljenost, da predlagani tematski seminarji (eden na državo članico) ne bodo dovolj, da bi zainteresiranim stranem dali možnost, da se vključijo in prevzamejo odgovornost za strategijo; predlaga dodatne dejavnosti v okviru atlantske strategije, da se doseže dogovor o strateški viziji, izvede razprava o vidikih upravljanja, določijo cilji in preverljivi kazalniki uspeha ter pojasnijo učinki financiranja; poleg tega predlaga, naj Evropska komisija mobilizira svoja predstavništva v državah članicah ter tako omogoči širšo udeležbo v procesu akcijskega načrta;

50.

poudarja, da je treba predlagani časovni okvir za sprejetje akcijskega načrta prestaviti na zgodnejši čas , da bo usklajen z ustreznimi prednostnimi nalogami programa financiranja za obdobje 2014–2020;

51.

priporoča, da se v procesu priprave atlantske strategije najprej doseže dogovor o strateški viziji za območje Atlantskega oceana, ki bo referenca za akcijski načrt za Atlantik 2014–2020; nadalje predlaga, da se v okviru tega akcijskega načrta:

določijo ključne prednostne naloge, ukrepi in vodilni projekti – vključno s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi;

določijo jasno opredeljene vloge in pristojnosti vseh zainteresiranih strani, ki sodelujejo pri ukrepih in izvajanju, v okviru strukture upravljanja na več ravneh, pri čemer je treba vzpostaviti jasno zaporedje izvajanja za uresničevanje ciljev strategije;

vključijo ukrepi za gradnjo zmogljivosti za spodbujanje močnejšega duha sodelovanja;

določijo najpomembnejši cilji in vrsta kazalnikov, da se izmeri raven izvajanja in sprejme pristop, temelječ na rezultatih;

doseže dogovor o procesu ocenjevanja in vmesnem pregledu dosežkov;

vključi modul za obveščanje in komuniciranje , da se poveča prepoznavnost, spodbudi razumevanje ciljev in zagotovi širša udeležba v strategiji;

opredelijo potrebni viri (finančni in človeški) za izvajanje akcijskega načrta.

52.

meni, da morata biti atlantska strategija in proces priprave njenega akcijskega načrta del ocene dodane vrednosti makroregionalnih pristopov, ki jo za leto 2013 predlaga Evropska komisija, kot je to zahteval Evropski svet;

53.

predlaga, naj atlantski forum sprejme akcijski načrt, in poziva prihajajoče irsko predsedstvo, naj v času svojega predsedovanja prednost nameni podpori akcijskega načrta v Evropskem svetu ter se pri tem osredotoči na doseganje rezultatov, verodostojen proces spremljanja in tekočega ocenjevanja ter načrtovan vmesni pregled.

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  Zlasti Poročilo o izvajanju Strategije EU za regijo Baltskega morja, junij 2011 (COM(2011) 381 final).

(2)  Stališče in predlogi Komisije atlantskega loka o sporočilu Evropske komisije o oblikovanju strategije za območje Atlantskega oceana, ki ga sprejelo politično predsedstvo 22. marca 2012.

(3)  Glej osnutek mnenja o predlogu uredbe o vzpostavitvi programa za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE), CdR 86/2012.


Top