Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o prihodnosti Solidarnostnega sklada Evropske unije

(COM(2011) 613 final)

2012/C 181/10

Poročevalec: Joost VAN IERSEL

Evropska komisija je 6. oktobra 2011 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske Unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o prihodnosti Solidarnostnega sklada Evropske unije

COM(2011) 613 final.

Strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 7. marca 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 479. plenarnem zasedanju 28. in 29. marca 2012 (seja z dne 28. marca) s 139 glasovi za, 2 glasovoma proti in 9 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepne ugotovitve

1.1   EESO se strinja, da so države članice in EU zaradi sedanje krize prisiljene k izjemni previdnosti glede pretiranega trošenja. Glede na to v celoti razume nenaklonjenost Sveta ustvarjanju več možnosti v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije.

1.2   EESO želi kljub temu opozoriti na nove določbe v Pogodbi o delovanju EU (PDEU), zlasti členih 4, 174 in 222, v katerih je poudarjena skupna pristojnost Unije in držav članic za delovanje v primeru naravnih nesreč in terorističnih napadov kjer koli v Uniji. Te določbe pričajo o tem, da naj bi bila EU v zelo izjemnih okoliščinah ne le skupnost socialno-ekonomskih interesov ampak tudi skupnost s skupno usodo. To je bil med drugim tudi glavni razlog za ustanovitev Solidarnostnega sklada EU leta 2002, ko so več držav članic prizadele velike poplave rek.

1.3   EESO izraža trdno prepričanje, da splošni pogled na področja kohezije pokaže, da si vsi državljani Unije delijo skupno usodo, za katero so tudi odgovorni. Glede na rezultate dolgotrajnih razprav v Svetu pa EESO z razočaranjem ugotavlja, da ta duh trenutno ni prisoten. Podobno vzdušje odraža močen poudarek, ki ga Svet v teh razpravah daje subsidiarnosti.

1.4   EESO se strinja z vsemi praktičnimi prilagoditvami, ki jih predlaga Komisija za Uredbo o Solidarnostnem skladu EU, da bi sklad deloval bolj poslovno, z manj birokracije in manj potrate časa za prejemnike.

1.5   EESO zlasti vztraja, da je zaželeno okrepiti prepoznavnost prizadevanj Unije, kadar EU prispeva finančno podporo v primeru nesreče. Trenutno so postopki izključno upravni. Pomoč EU se pogosto izplača več mesecev po nesreči, kar poudarja tehnično in celo anonimno naravno postopka. Trenutno je rezultat ravno nasprotje izraza skupnega sočutja, za katerega bi EESO želel, da se močneje poudari.

1.6   EESO v razmislek predlaga, da se financiranje Solidarnostnega sklada EU vključi neposredno v proračun EU kot praktični način za pospešitev izplačil in zagotavljanje večje prepoznavnosti ukrepov v okviru tega sklada.

2.   Uvod

2.1   Solidarnostni sklad EU je bil ustanovljen leta 2002, da bi imela EU na voljo instrument za odzivanje na večje naravne nesreče. EESO se je tedaj z ustanovitvijo sklada popolnoma strinjal. (1)

2.2   V prvotni uredbi iz leta 2002 je bil predviden njen pregled, ki naj bi ga opravili najpozneje do konca leta 2006. V ta namen je Komisija leta 2005 opravila prvi pregled sklada in pripravila predlog, o katerem je EESO leta 2005 podal mnenje (2). Predstavil je več predlogov, zlasti o razširitvi področja uporabe sklada na suše, zmanjšanje pragov za posredovanje in večjo diskrecijsko pravico Komisije.

2.3   Svet je nazadnje zavrnil spremembe, ki jih je predlagala Komisija in katerim je bil zelo naklonjen Evropski parlament. Temeljile so na praktičnih izkušnjah z uredbo, kot je razširitev področja uporabe sklada, ki bi presegala zgolj naravne nesreče, večji poudarek na merilih za vloge in njihova večja preglednost ter prilagoditev birokratskih in dolgotrajnih postopkov, ki škodijo pravočasni odzivnosti in prepoznavnosti.

2.4   Komisija je leta 2011 sklenila, da predstavi Sporočilo o prihodnosti Solidarnostnega sklada EU, da bi ponovno oživila splošno razpravo o skladu. To sporočilo je sedaj predmet mnenja EESO.

2.5   V zvezi z dolgotrajnimi birokratskimi postopki Solidarnostnega sklada EU je treba pojasniti, da Komisija ne deluje na lastno pobudo, temveč se le odziva na formalne vloge držav članic, kar zahteva čas. Vsaki vlogi sledijo obsežni postopki za odobritev proračuna, ki potekajo med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom, ter predložitev končnih podatkov države vlagateljice, s katerimi upraviči zaprosilo za finančno podporo.

2.6   Komisija ugotavlja, da to „povzroči, da se nepovratna sredstva v številnih primerih lahko izplačajo šele 9 do 12 mesecev po nesreči, včasih celo pozneje“ (3).

2.7   Razlog za neprestane dvome in nasprotovanje je bil strah pred proračunskimi posledicami. Glavno načelo v primerih „nesreč“ je še vedno „subsidiarnost“. Leta 2010 je velika večina držav članic znova izrazila nasprotovanje kakršnim koli večjim spremembam pravne podlage in delovanja Solidarnostnega sklada EU.

2.8   Treba je pohvaliti prizadevanja Komisije, da bi delovanje Solidarnostnega sklada EU razširili, saj ocene kažejo, da je bil tam, kjer je bil uporabljen, zelo uspešen. Po drugi strani pa zavrnjene vloge povzročajo nejevoljo in tako negativno vplivajo na podobo EU.

2.9   Malo verjetno je, da bo trenutna politična razprava nudila veliko manevrskega prostora tistim, ki želijo povečati podporo sklada na nove kategorije „nesreč“, ali tistim, ki želijo spremeniti pragove ali omiliti merila za regionalne nesreče.

3.   Ugotovitve EESO o predlogih Komisije

3.1   EESO se strinja, da se mora v sedanjih okoliščinah kakršna koli sprememba Solidarnostnega sklada EU omejiti na pojasnitve in boljše izvajanje uredbe iz leta 2002. Cilj pojasnitev o delovanju sklada bi vsekakor moral biti, da se izboljša njegova prepoznavnost.

3.2   Kot ugotavlja Komisija, natančnejša opredelitev, da je pomoč iz sklada mogoča le v primeru naravne nesreče, lahko pripomore k preprečevanju neželenih pravnih težav. To bi bilo tudi v skladu s kritiko mnogih držav članic in bi zmanjšalo nepotrebna razočaranja prizadetih držav članic.

3.3   EESO se strinja, da omejitev na naravne nesreče ne izključuje „verižnih posledic“ teh nesreč, na primer za industrijske obrate ali zdravje in bolnišnične objekte. Čeprav so na splošno v teh primerih prizadete ne le javne storitve, ampak tudi zasebne dejavnosti, obstaja veliko razlogov za vključitev „verižnih posledic“ v področje uporabe sklada, kadar so del regionalnega družbenega okvira, na primer na področju zaposlovanja.

3.4   Izkušnje kažejo, da obstajajo veliki problemi z razlago določenih posledic „neobičajne regionalne nesreče“. EESO se strinja s predlogom Komisije, naj bodo merila za regionalne nesreče preprosta in objektivna, tako kot pri opredelitvi „večjih nesreč“. Kot je razvidno iz simulacije, ki jo je izvedla Komisija, bi bil končni rezultat bolj ali manj enak učinku, ki ga ima sedanja opredelitev. Vendar pa številne vloge ne bi bile vložene, saj bi bilo jasno, da niso upravičene do podpore iz Solidarnostnega sklada EU.

3.5   Komisija upravičeno kritizira časovne zamike pri izplačilu pomoči. EESO se s to kritiko v celoti strinja (glej tudi točko 2.6). Odbor meni, da si je treba čim bolj prizadevati za pospešitev postopkov in tako izboljšati odzivnost in prepoznavnost Solidarnostnega sklada EU.

3.6   EESO se zato strinja s predlogom Komisije, da se v uredbo vključi možnost izplačila predplačil, ki bi jih bilo treba povrniti, če vloga v skladu s predpisi ne bi bila odobrena.

3.7   EESO se močno strinja s Komisijo, da se postopki – kjer koli je to mogoče – lahko in morajo skrajšati in poenostaviti. Veliko je manevrskega prostora za združevanje sklepov znotraj Komisije (štirje v sedanjem sistemu) ter v državah članicah (trenutno dva). Komisija pravilno ugotavlja, da lahko precej enostavne postopkovne prilagoditve prihranijo zelo veliko časa.

3.8   Dokaj zgovoren in zelo zaželen je predlog Komisije, da se okrepi in natančneje opredeli določba uredbe, da je država upravičenka obvezana, da natančno pojasni, kako bo preprečila nesreče v prihodnosti z izvajanjem zakonodaje EU o ocenjevanju, obvladovanju in preprečevanju nesreč na podlagi preteklih izkušenj in zavezanosti ukrepom na področju podnebnih sprememb.

3.9   Komisija se izrecno sklicuje na člen 222 PDEU, tj. določbo, da morajo EU in države članice delovati skupaj v duhu solidarnosti v primeru terorističnega napada ali naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek. Temu lahko dodamo, da PDEU prvič v členu 4 in členu 174 uvaja „teritorialno kohezijo“ kot področje „deljene pristojnosti“ med EU in državami članicami; Unija naj bi si tudi prizadevala za „teritorialno kohezijo“ v regijah, ki so prizadete zaradi neugodnih naravnih razmer.

3.10   Te določbe odražajo ne le deljene pristojnosti med vsemi akterji Unije, ampak poudarjajo tudi zavedanje skupne usode. Glede na odzive Sveta na vrsto predlogov Komisije in mnenja drugih udeležencev posvetovanja je jasno, da države članice niso naklonjene delovanju v duhu zavedanja skupne usode. Tako je tudi jasno, zakaj vse bolj poudarjajo subsidiarnost.

(1)  Mnenje EESO o predlogu Uredbe Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, UL C 61/30, 14.3.2003, str. 187.

(2)  Mnenje EESO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, UL C 28/14, 3.2.2006, str. 69.

(3)  COM(2011) 613 final., tč. 2.3, zadnji odstavek.