OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 (predlog večletnega finančnega okvira)[1] določa proračunski okvir in glavne usmeritve za skupno kmetijsko politiko (SKP). Na podlagi tega Komisija predstavlja niz uredb, ki določajo pravni okvir za SKP v obdobju 2014–2020, in oceno učinka drugih možnosti za razvoj te politike.

Sedanji predlogi reform temeljijo na sporočilu o skupni kmetijski politiki proti letu 2020[2], v katerem so opredeljene splošne možnosti politike, da bi se zagotovil odziv na prihodnje izzive v kmetijstvu in na podeželju ter izpolnili cilji, določeni za SKP, in sicer 1) trajnostna proizvodnja hrane, 2) trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter 3) uravnotežen teritorialni razvoj. Reformne usmeritve iz navedenega sporočila so dobile splošno podporo v medinstitucionalnih razpravah[3] in v posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, ki so bili izvedeni v okviru ocene učinka.

Pogosta tema, ki se je izpostavljala med celotnim postopkom, je potreba po spodbujanju učinkovite rabe virov za pametno, trajnostno in vključujočo rast kmetijstva in podeželja v EU v skladu s strategijo Evropa 2020, pri čemer se ohranja struktura SKP v obliki dveh stebrov, pri katerih se uporabljajo dopolnilni instrumenti za doseganje istih ciljev. Steber I zajema neposredna plačila in tržne ukrepe, s katerimi se zagotavljata osnovna letna dohodkovna podpora kmetom EU ter podpora v primeru posebnih motenj na trgu, medtem ko Steber II zajema razvoj podeželja, kadar države članice pripravijo in sofinancirajo večletne programe v skupnem okviru[4].

Z zaporednimi reformami SKP kot celostne politike razvoja podeželja v EU se je z zagotavljanjem dohodkovne podpore proizvajalcem povečala tržna usmerjenost kmetijstva, izboljšala vključenost okoljskih zahtev in okrepila podpora razvoju podeželja. Vendar so se zaradi istega postopka reform pojavile zahteve po boljši porazdelitvi podpore med državami članicami in znotraj njih ter pozivi k večji ciljni usmerjenosti ukrepov, namenjenih spopadanju z okoljskimi izzivi in boljšemu soočanju z vse večjo nestabilnostjo trga.

V preteklosti so se z reformami obravnavali zlasti notranji izzivi, in sicer od velikih presežkov do kriz na področju varnosti hrane, pri čemer so EU te reforme koristile na notranji in mednarodni ravni. Danes pa je večina izzivov posledica dejavnikov, ki niso povezani s kmetijstvom, zato je potreben širši odziv politike.

Pričakuje se, da se bo pritisk na kmetijske dohodke nadaljeval, ker se kmetje spopadajo z več tveganji, upočasnitvijo produktivnosti in zmanjševanjem marž zaradi višjih cen surovin, zato je treba ohraniti dohodkovno podporo ter okrepiti instrumente za boljše obvladovanje tveganja in odzivanje na krizne razmere. Močno kmetijstvo je ključno za prehrambeno industrijo EU in zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni.

Hkrati se poziva, naj se v okviru kmetijstva in podeželja okrepijo prizadevanja za izpolnitev ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev ter strategije o biotski raznovrstnosti, ki so del strategije Evropa 2020. Kmete, ki so skupaj z gozdarji glavni upravljavci zemljišč, bo treba podpreti pri sprejemanju in ohranjanju sistemov in načinov kmetovanja, ki zlasti ugodno vplivajo na okoljske in podnebne cilje, saj se pri tržnih cenah zagotavljanje takšnih javnih dobrin ne upošteva. To bo bistveno tudi za čim boljše izkoriščanje različnih možnosti podeželja, s čimer se bo prispevalo tudi k vključujoči rasti in koheziji.

Ta prenova pospešuje proces integracije okoljskih zahtev. V prvi steber SKP prvič uvaja močno zeleno komponento in s tem zagotavlja, da vsi kmetje v EU, ki prejemajo podporo, presežejo zahteve navzkrižne skladnosti ter v sklopu svojih vsakodnevnih dejavnosti delujejo v korist okolja in podnebja. Zdaj bo trideset odstotkov neposrednih plačil vezanih na ekološke dejavnosti, ta plačila pa bodo zagotovila, da bodo vse kmetije ugodno vplivale na okolje in podnebje z ohranjanjem ogljika v prsti in travnatih habitatov v zvezi s trajnimi pašniki, zagotavljanjem zaščite vode in habitatov z vzpostavljanjem območij z ekološko usmeritvijo ter z izboljšanjem odpornosti prsti in ekosistemov z diverzifikacijo posevkov. Okrepila bodo sposobnost zemljišč in naravnih ekosistemov, da prispevajo k izpolnjevanju najpomembnejših ciljev EU na področjih biotske raznovrstnosti in prilagajanja podnebnim spremembam. Navzkrižna skladnost bo še naprej podpirala neposredna plačila in bo še bolj usmerjena v zagotavljanje zaščite mokrišč in z ogljikom bogatih prsti, hkrati pa bo racionalizirana, da se zmanjšajo upravna bremena. Komisija se zavezuje, da bo v okvir navzkrižne skladnosti vključila okvirne direktive o vodah, ko jih bodo države članice v celoti izvajali, zlasti z jasnimi obveznostmi za kmete. Tudi v okviru razvoja podeželja so prednostni cilji trajnostnega upravljanja naravnih virov in podnebni ukrepi, ki zajemajo obnavljanje, ohranjanje in krepitev ekosistemov ter spodbujanje učinkovitosti virov, nizkoogljičnega in na podnebne spremembe odpornega kmetijstva. Razvoj podeželja bo omogočil znaten prispevek h končnemu izvajanju Nature 2000 in okvirnih direktiv o vodah ter k izpolnitvi ciljev strategije o biotski raznovrstnosti EU za leto 2020.

Prihodnja SKP zato ne bo politika, ki bi skrbela le za majhen, a bistveni del gospodarstva EU, ampak bo strateško pomembna tudi za zanesljivo preskrbo s hrano, okolje in ozemeljsko ravnovesje. To je dodana vrednost EU, ki jo zagotavlja prava skupna politika, s katero se čim učinkoviteje uporabijo omejena proračunska sredstva za ohranjanje trajnostnega kmetijstva v vsej EU, obravnavanje pomembnih čezmejnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, in krepitev solidarnosti med državami članicami, hkrati pa se omogoča prožnost pri izvajanju, da se zadovoljijo lokalne potrebe.

V skladu z okvirom iz predloga večletnega finančnega okvira mora SKP ohraniti svojo strukturo dveh stebrov in proračun za posamezni steber v nominalnem smislu na ravni za leto 2013, hkrati pa zagotoviti jasno usmeritev v zagotavljanje rezultatov na področju ključnih prednostnih nalog EU. Neposredna plačila morajo spodbujati trajnostno proizvodnjo z dodelitvijo 30 % proračunskih sredstev obveznim ukrepom, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Ravni plačil se morajo postopno približevati, plačila velikim upravičencem pa biti vedno bolj omejena. Razvoj podeželja je treba vključiti v skupni strateški okvir skupaj z drugimi sredstvi deljenega upravljanja EU, pri čemer je treba uporabiti okrepljen pristop, usmerjen v rezultate, ter natančnejše in boljše predhodne pogoje. Kar zadeva tržne ukrepe, je treba financiranje SKP okrepiti z instrumentoma zunaj večletnega finančnega okvira: 1) rezervnimi sredstvi za nujne primere za odziv na krizne razmere in 2) razširitvijo obsega Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Na tej podlagi so glavni elementi zakonodajnega okvira za SKP v obdobju 2014–2020 določeni v naslednjih uredbah:

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila za kmete v shemah podpor v okviru skupne kmetijske politike (uredba o neposrednih plačilih);

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trga za kmetijske proizvode (uredba o enotni SUT);

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (uredba o razvoju podeželja);

– predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (horizontalna uredba);

– Predlog uredbe Sveta o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trga za kmetijske proizvode;

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil za kmete za leto 2013;

– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z ureditvijo sheme enotnega plačila in podpore za vinogradnike.

Uredba o razvoju podeželja temelji na predlogu, ki ga je Komisija predložila 6. oktobra 2011 in ki določa skupna pravila za vse sklade v okviru skupnega strateškega okvira[5]. Sledila bo tudi uredba o shemi za najbolj ogrožene skupine prebivalstva, ki se zdaj financira iz druge postavke večletnega finančnega okvira.

Poleg tega se pripravljajo novi predpisi o objavi informacij o upravičencih, ki bodo upoštevali pripombe Sodišča Evropske unije, da bi se na najprimernejši način uskladila pravica upravičencev do varstva osebnih podatkov in načelo preglednosti.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Na podlagi ocene sedanjega okvira politike ter analize prihodnjih izzivov in potreb se je z oceno učinka ocenil in primerjal učinek treh alternativnih scenarijev. To je rezultat dolgotrajnega procesa, ki se je začel aprila 2010 in ga je usmerjala medsektorska skupina, ki je združila obsežne kvantitativne in kvalitativne analize, vključno z določitvijo izhodišča v obliki srednjeročnih napovedi za kmetijske trge in dohodke do leta 2020 ter modeliranjem učinka različnih scenarijev politike na gospodarstvo v sektorju.

Trije scenariji, pripravljeni v okviru ocene učinka, so: 1) scenarij prilagoditve, pri katerem se ohrani sedanji okvir politike, medtem ko se obravnavajo njegove največje pomanjkljivosti, kot je porazdelitev neposrednih plačil, 2) scenarij povezovanja, ki vključuje pomembne spremembe politike v obliki okrepljene ciljne usmerjenosti neposrednih plačil, ki bi bila bolj okolju prijazna, okrepljene strateške ciljne usmerjenosti politike razvoja podeželja ob večji usklajenosti z drugimi politikami EU in razširitve pravne podlage za povečanje možnosti za sodelovanje proizvajalcev, ter 3) scenarij preusmeritve, na podlagi katerega bi se politika preusmerila izključno na okolje s postopnim opuščanjem neposrednih plačil, pri čemer se predvideva, da se lahko proizvodna zmogljivost ohrani brez podpore in da se lahko socialno-ekonomske potrebe podeželja pokrijejo z drugimi politikami.

Ob upoštevanju gospodarske krize in pritiskov na javne finance, na katere se je EU odzvala s strategijo Evropa 2020 in predlogom večletnega finančnega okvira, je cilj vseh treh scenarijev vzpostavitev konkurenčnejšega in bolj trajnostnega kmetijstva na pomembnih podeželskih območjih, čeprav trem ciljem politike prihodnje SKP pripisujejo različno velik pomen. Za večjo usklajenost s strategijo Evropa 2020, zlasti v smislu učinkovite rabe virov, bo bistveno, da se izboljša kmetijska produktivnost na podlagi raziskav, prenosa znanja ter spodbujanja sodelovanja in inovacij (vključno z evropskim partnerstvom za inovacije na področju produktivnosti in trajnosti kmetijstva). Ker kmetijska politika EU ni več vključena v okolje politike izkrivljanja trgovine, se pričakuje dodaten pritisk na sektor zaradi nadaljnje liberalizacije, zlasti v okviru razvojne agende iz Dohe ali sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja.

Pri pripravi treh scenarijev politike so se upoštevale želje, izražene med posvetovanjem, ki je bilo izvedeno v okviru ocene učinka. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo svoje prispevke od 23. novembra 2010 do 25. januarja 2011, svetovalni odbor pa se je sestal 12. januarja 2011. Ključne točke so povzete v nadaljevanju[6]:

– zainteresirane strani se splošno strinjajo glede potrebe po močni SKP na podlagi dveh stebrov, da se bodo obravnavali prihodnji izzivi v zvezi z varnostjo hrane, trajnostnim upravljanjem naravnih virov teritorialnim razvojem;

– večina udeležencev meni, da mora SKP prispevati k stabilizaciji trgov in cen;

– zainteresirane strani imajo različna mnenja o ciljni usmeritvi podpore (zlasti o porazdelitvi neposredne pomoči in omejitvi plačil);

– splošno sprejeto je, da imata lahko oba stebra pomembno vlogo pri krepitvi podnebnih ukrepov in povečevanju okoljske učinkovitosti v korist družbe EU; čeprav veliko kmetov meni, da tako vlogo že imata, širša javnost meni, da bi bilo mogoče plačila v okviru stebra I učinkoviteje uporabiti;

– udeleženci menijo, da bi morali biti vsi deli EU, vključno z območji z omejenimi možnostmi, vključeni v prihodnjo rast in razvoj;

– veliko udeležencev je izpostavilo povezovanje SKP z drugimi politikami, kot so okoljska, zdravstvena, trgovinska in razvojna politika;

– inovacije, razvoj konkurenčnih podjetij in zagotavljanje javnih dobrin državljanom EU so bili izpostavljeni kot načini za usklajevanje SKP s strategijo Evropa 2020.

V okviru ocene učinka so se torej primerjali trije alternativni scenariji politike:

s scenarijem preusmeritve bi se pospešila strukturna prilagoditev kmetijskega sektorja s preusmerjanjem proizvodnje na stroškovno najučinkovitejša območja in donosne sektorje. Medtem ko bi se znatno povečala finančna sredstva, namenjena okolju, bi bil sektor izpostavljen tudi večjim tveganjem zaradi omejenih možnosti za posredovanje na trgu. Poleg tega bi to pomenilo velik družbeni in okoljski strošek, ker bi se manj konkurenčna območja spopadala z znatno izgubo dohodka in poslabšanjem okolja, saj politika ne bi več zagotavljala finančnega vzvoda z neposrednimi plačili, pogojenimi z zahtevami glede navzkrižne skladnosti.

Na drugi strani bi se s scenarijem prilagoditve najbolje zagotovila kontinuiteta politike z omejenimi, a konkretnimi izboljšavami na področju konkurenčnosti kmetijstva in okoljske učinkovitosti. Kljub temu obstajajo resni dvomi, ali bi se lahko s tem scenarijem ustrezno obravnavali pomembni podnebni in okoljski izzivi v prihodnosti, s čimer bi se podprla tudi dolgoročna trajnost kmetijstva.

S scenarijem povezovanja se odpirajo nove možnosti z okrepljeno ciljno usmerjenostjo neposrednih plačil, ki bi bila okolju prijaznejša. Analiza je pokazala, da je oblikovanje okolju prijaznejših neposrednih plačil mogoče doseči po razumnih stroških za kmete, čeprav se določenemu obsegu upravne obremenitve ni mogoče izogniti. Podobno je mogoča nova spodbuda za razvoj podeželja, če države članice in regije učinkovito uporabljajo nove možnosti in se s skupnim strateškim okvirom skupaj z drugimi sredstvi EU ne odpravijo sinergije s stebrom I ali zmanjšajo posebne prednosti razvoja podeželja. Če se bo doseglo pravo ravnovesje, se bo s tem scenarijem najbolje dosegla dolgoročna trajnost kmetijstva in podeželja.

Na tej podlagi je bilo z oceno učinka ugotovljeno, da je scenarij povezovanja najbolj uravnotežen, saj postopno usklajuje SKP s strateškimi cilji EU, pri čemer je uravnoteženo tudi izvajanje različnih elementov zakonodajnih predlogov. Poleg tega bo bistveno, da se razvije okvir ocenjevanja za merjenje učinkovitosti SKP na podlagi skupnih kazalnikov, povezanih s cilji politike.

Poenostavitev je bila pomemben element celotnega postopka in jo je treba spodbujati na različne načine, na primer s poenostavitvijo navzkrižne skladnosti in tržnih instrumentov ali oblikovanjem sheme za male kmete. Poleg tega si je treba pri oblikovanju okolju prijaznejših neposrednih plačil prizadevati za čim večje zmanjšanje upravne obremenitve, vključno s stroški nadzora.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlaga se ohranitev sedanje strukture SKP v obliki dveh stebrov, in sicer z letnimi obveznimi ukrepi splošne uporabe v okviru stebra I, dopolnjenimi s prostovoljnimi ukrepi, ki so bolje prilagojeni nacionalnim in regionalnim posebnostim na podlagi večletnega programskega pristopa, v okviru stebra II. Kljub temu je cilj nove oblike neposrednih plačil boljši izkoristek sinergij s stebrom II, ki je vključen v skupni strateški okvir, da bi se zagotovila večja skladnost z drugimi sredstvi deljenega upravljanja EU.

Na tej podlagi se ohrani tudi sedanja struktura štirih osnovnih pravnih instrumentov, čeprav je bilo področje uporabe finančne uredbe razširjeno, da so se skupne določbe združile v akt, ki se zdaj imenuje horizontalna uredba.

Ti predlogi so v skladu z načelom subsidiarnosti. SKP je prava skupna politika: je v deljeni pristojnosti EU in držav članic ter se upravlja na ravni EU, da bi se ohranilo trajnostno in raznoliko kmetijstvo po vsej EU, obravnavala pomembna čezmejna vprašanja, kot so podnebne spremembe, in okrepila solidarnost med državami članicami. Glede na pomen prihodnjih izzivov za zanesljivo preskrbo s hrano ter okoljsko in ozemeljsko ravnovesje ostaja SKP strateško pomembna politika za zagotovitev najučinkovitejšega odziva na politične spremembe in najučinkovitejše porabe proračunskih sredstev. Poleg tega se predlaga ohranitev sedanje strukture instrumentov v obliki dveh stebrov, ki državam članicam zagotavlja več možnosti za prilagoditev rešitev lokalnim posebnostim in sofinanciranje stebra II. Novo evropsko partnerstvo za inovacije in sklop instrumentov za obvladovanje tveganja sta prav tako vključena v steber II. Hkrati bo politika bolj usklajena s strategijo Evropa 2020 (vključno s skupnim okvirom z drugimi sredstvi EU), poleg tega pa bi bilo uvedenih več elementov izboljšav in poenostavitve. Nazadnje, analiza, izvedena v okviru ocene učinka, je jasno pokazala, kakšne bi bile negativne gospodarske, okoljske in socialne posledice neukrepanja.

Uredba o neposrednih plačilih določa skupna pravila za shemo osnovnega plačila in z njo povezana plačila. Na podlagi prenove leta 2003 in pregleda zdravstvenega stanja leta 2008, ki sta neposredna plačila ločila od proizvodnje in zanje določila zahteve o navzkrižni skladnosti, Uredba zdaj poskuša izboljšati ciljnost podpore nekaterim ukrepom, področjem ali upravičencem ter tlakovati pot za konvergenco ravni podpore v in med državami članicami. Uredba vključuje tudi oddelek o vezani podpori.

Enotna shema po vsej EU, torej shema osnovnega plačila, bo od leta 2014 nadomestila shemo enotnih plačil in shemo enotnih plačil na površino. Shema bo prvo leto uporabe delovala na podlagi pravic do plačila, dodeljenih na nacionalni ali regionalni ravni vsem kmetom glede na njihove upravičene hektare. Tako se uporaba regionalnega modela, ki je bila v dosedanjem obdobju prostovoljna, posploši, v sistem pa se vključijo tudi vsa kmetijska zemljišča. Pravila glede upravljanja pravic in državnih rezerv v splošnem sledijo dosedanjim pravilom.

Z namenom bolj pravične razdelitve podpore se mora vrednost pravic usklajevati na nacionalni ali regionalni ravni v smeri enotnejše vrednosti. To poteka postopoma, da ne pride do večjih motenj.

Pomemben element je okrepitev splošne okoljske uspešnosti SKP z večjo ekološkostjo neposrednih plačil z izvajanjem nekaterih kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje ter jim bodo morali slediti vsi kmetje, te prakse pa presegajo navzkrižno skladnost in predstavljajo temelj za ukrepe v okviru stebra II.

Opredelitev aktivnega kmeta dodatno krepi usmeritev v kmete, ki so resnično vključeni v kmetijske dejavnosti, s tem pa daje legitimnost podpori. Poleg tega ob ustreznem upoštevanju zaposlovanja predvideno postopno zmanjšanje in omejevanje podpore za velike upravičence.

Na voljo so še naslednja plačila:

– plačilo (30 % letne nacionalne zgornje meje) za kmete, ki upoštevajo kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje: diverzifikacija posevkov, ohranjanje trajnih pašnikov in območja z ekološko usmeritvijo. Ekološko kmetijstvo samo po sebi izkorišča to plačilo, kmetje na območjih Natura 2000 pa bodo morali izpolnjevati ustrezne zahteve toliko, da bodo skladni z zakonodajo Natura 2000;

– prostovoljno plačilo (največ 5 % letne nacionalne zgornje meje) za kmete na območjih, ki se soočajo s posebnimi naravnimi omejitvami (območja so razmejena na enak način kot za namene razvoja podeželja); to plačilo priznava potrebo po dohodkovni podpori za vzdrževanje prisotnosti na območjih, ki se soočajo s posebnimi naravnimi omejitvami, in dopolnjuje obstoječo podporo v okviru razvoja podeželja;

– plačilo (največ 2 % letne nacionalne zgornje meje) za zagon za mlade kmete, ki se lahko dopolni z vzpostavitvijo pomoči v okviru razvoja podeželja.

Uredba hkrati tudi določa poenostavljeno shemo za male kmete (do 10 % letne nacionalne zgornje meje), ki lahko tako prejmejo pavšalno plačilo, ki nadomešča vsa neposredna plačila in z olajševanjem izpolnjevanja obveznosti takih kmetov v zvezi z ekologijo, navzkrižno skladnostjo in nadzorom poenostavlja upravni vidik.

Prostovoljna shema vezane podpore je na voljo za posebne vrste kmetovanja ali posebne kmetijske sisteme, ki se soočajo z nekaterimi težavami in so zlasti pomembni zaradi ekonomskih in/ali socialnih razlogov; podpora je na voljo, kolikor je potrebna za ohranjanje sedanjih ravni proizvodnje (največ 5 % letne nacionalne zgornje meje z možnostjo, da se to v posameznih posebnih primerih preseže.

Poleg tega Uredba ohranja možnost za dopolnilna nacionalna neposredna plačila za Bolgarijo in Romunijo ter vključuje posebno plačilo za bombaž.

Glede poenostavitve bo novi sistem neposrednih plačil temeljil na eni sami vrsti pravic do plačil in bo racionaliziral pravila za prenos, s tem pa bo poenostavljeno upravljanje; zaradi uskladitve določb o vezanih plačilih pod enim samim naslovom je pravni okvir bolj prijazen uporabnikom, shema za male kmete pa bo s poenostavljenimi zahtevami in postopki zmanjšala birokracijo za male kmete in spodbudila njihovo konkurenčnost.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

V predlogu večletnega finančnega okvira je določeno, da mora biti znaten del proračuna EU še naprej namenjen kmetijstvu, ki je strateško pomembna skupna politika. Zato se glede na tekoče cene predlaga, da se SKP osredotoči na svoje temeljne dejavnosti, pri čemer se v obdobju 2014–2020 317,2 milijarde EUR nameni stebru I, 101,2 milijarde EUR pa stebru II.

Financiranje stebra I in stebra II je dopolnjeno z dodatnimi sredstvi v višini 17,1 milijarde EUR, kar vključuje 5,1 milijarde EUR za raziskave in inovacije, 2,5 milijarde EUR za varnost hrane in 2,8 milijarde EUR za pomoč v hrani za najbolj ogrožene skupine prebivalstva v drugih postavkah večletnega finančnega okvira ter 3,9 milijarde EUR v obliki nove rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju in do 2,8 milijarde EUR v Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji zunaj večletnega finančnega okvira, kar pomeni, da skupni proračun za obdobje 2014–2020 znaša 435,6 milijarde EUR.

Kar zadeva porazdelitev podpore med državami članicami, se predlaga, da bi se pri vseh državah članicah, ki prejemajo neposredna plačila, nižja od 90 % povprečnih plačil v EU, odpravila ena tretjina te vrzeli. Na tej podlagi se izračunajo nacionalne zgornje meje iz uredbe o neposrednih plačilih.

Porazdelitev podpore za razvoj podeželja temelji na objektivnih merilih, povezanih s cilji politike, pri čemer se upošteva sedanja razporeditev. Manj razvite regije morajo biti še naprej upravičene do višjih stopenj sofinanciranja, kar velja tudi za nekatere ukrepe, kot so prenos znanja, skupine proizvajalcev, sodelovanje in program Leader.

Uvedene je nekaj prilagodljivosti za prenose med stebri (do 5 % neposrednih plačil): iz stebra I v steber II, da se državam članicam omogoči okrepitev njihove politike razvoja podeželja, iz stebra II v steber I pa za tiste države članice, v katerih raven neposrednih plačil ne dosega 90 % povprečja EU.

Podrobnosti finančnega vpliva predlogov reforme SKP so vključene v oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženo predlogom.

2011/0280 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 42 in 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 1979 in zlasti odstavka 6 Protokola št. 4 o bombažu, priloženega Aktu

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[7],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov[10],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V Sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“[11] so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Prenova mora obsegati vse glavne instrumente SKP, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 73/200 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003[12]. Zaradi obsega prenove je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 73/2009 in jo nadomestiti z novim besedilom. S prenovo je treba tudi čim bolj racionalizirati in poenostaviti določbe.

(2) Ta uredba mora vsebovati vse temeljne elemente, relevantne za plačilo podpore Unije kmetom, in določiti merila in pogoje dostopa do plačil, ki so neločljivo povezana s temi osnovnimi elementi.

(3) Pojasniti je treba, da se morajo Uredba (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike[13] [horizontalna uredba SKP: HZU] in določbe, sprejete na podlagi nje, uporabljati v povezavi z ukrepi iz te uredbe. Zaradi skladnosti z drugimi pravnimi instrumenti v zvezi s SKP so nekatera pravila iz Uredbe (ES) št. 73/2009 zdaj določena v Uredbi (EU) št. […][HZU], zlasti pravila za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, ki jih določajo predpisi o neposrednih plačilih, vključno s pregledi ter uporabo upravnih ukrepov in upravnih kazni v primeru neskladnosti, pravili v zvezi z navzkrižno skladnostjo, kot so predpisane zahteve ravnanja, dobri kmetijski in okoljski pogoji, nadzor in vrednotenje ustreznih ukrepov in pravil glede povračil neupravičenih izplačil.

(4) Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, z namenom, da dopolni ali spremeni nekatere nebistvene elemente te uredbe. Nadvse pomembno je, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(5) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe in prepreči nepoštena konkurenca ali diskriminacija med kmeti, se Komisiji podelijo izvedbena pooblastila v zvezi z: določanjem letne nacionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila; sprejemanjem pravil v zvezi z zahtevki za dodelitev pravic do plačila; sprejemanjem ukrepov v zvezi z vračilom neuveljavljenih pravic do plačila v nacionalno rezervo; sprejemanjem zahtev v zvezi z uradnim obveščanjem prenosa pravic do plačila na nacionalne organe in določanjem rokov, ki jih je treba pri uradnem obveščanju upoštevati; določanjem letne zgornje meje za plačilo kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje; določanjem letne zgornje meje za plačilo za območja z naravnimi omejitvami; določanjem letne zgornje meje za plačilo za mlade kmete; določanjem letne zgornje meje za prostovoljno vezano podporo; sprejemanjem pravil o postopku za ocenjevanje in potrjevanje odločitev v okviru prostovoljne vezane podpore; sprejemanjem pravil o postopku za izdajanje dovoljenj in uradno obveščanje proizvajalcev v zvezi s potrjevanjem zemljišč in sort za namene proizvodno vezanega plačila za bombaž; določanjem pravil za izračunavanje zmanjšanja zneska proizvodno vezanega plačila za bombaž; sprejemanjem pravil v zvezi s splošnimi zahtevami glede uradnega obveščanja. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[14].

(6) Komisija mora sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, če v upravičenih primerih, ki se nanašajo na izredne upravne ukrepe za reševanje problemov v nujnih in nepredvidenih primerih, ki nastanejo v eni ali več državah članicah, tako zahtevajo nujni razlogi.

(7) Cilje te uredbe je zaradi povezav z drugimi instrumenti SKP, obsega nesorazmerij med raznimi podeželskimi območji in omejitev finančnih sredstev držav članic v razširjeni Uniji laže doseči na ravni Unije s pomočjo večletnega jamstva sredstev Unije in z osredotočanjem na njene jasno določene prednostne naloge. Ta uredba je torej v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji. Ker je področje uporabe te uredbe omejeno na okvire, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev, Uredba spoštuje tudi načelo sorazmernosti iz člena 5(4) navedene pogodbe.

(8) Zaradi nove zakonodaje o shemah podpore, ki se lahko sprejme po začetku veljavnosti te uredbe, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se dopolni seznam shem podpore, za katere velja ta uredba.

(9) Zaradi posebnih novih elementov in za zagotovitev varstva pravic upravičencev je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se nadalje določijo opredelitve v zvezi z dostopom do podpore v okviru te uredbe, vzpostavi okvir, v katerem vsaka država članica določi minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na območjih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ter pragove za začasno odpravo ali izgubo kakovosti kmeta, pa tudi merila, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da se zanje šteje, da so izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine v stanju, primernem za proizvodnjo, ter merila za ugotavljanje prevladovanja trav in drugih krmnih rastlin v zvezi s trajnimi travniki in pašniki.

(10) Za zagotovitev varstva pravic upravičencev je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se sprejmejo pravila glede podlage za izračun znižanj, ki jih države članice uporabijo za kmete zaradi uporabe finančne discipline.

(11) Za zagotovitev, da so zneski za financiranje SKP skladni z letno zgornjo mejo iz člena 16(1) Uredbe (EU) št. […] [HZU], je treba ohraniti prilagoditev stopnje neposredne podpore v vsakem koledarskem letu. Prilagoditev neposrednih plačil se uporabi le za plačila, ki se dodelijo kmetom in v ustreznem koledarskem letu presegajo 5 000 EUR. Ob upoštevanju neposrednih plačil za kmete v Bolgariji in Romuniji v okviru uporabe mehanizma postopnega uvajanja za vsa neposredna plačila, ki se dodeljujejo v navedenih državah članicah, bi se moral ta instrument finančne discipline v navedenih državah članicah uporabljati šele od 1. januarja 2016.

(12) Zaradi upoštevanja razvoja v zvezi s skupnimi najvišjimi zneski neposrednih plačil, ki se lahko odobrijo, vključno s tistimi, ki so rezultat odločitev, ki jih sprejemajo države članice glede prenosa med prvim in drugim stebrom, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se lahko spremenita nacionalna in neto zgornja meja iz te uredbe.

(13) Izkušnje pri uporabi različnih shem podpore za kmete so pokazale, da je bila podpora v večjem številu primerov dodeljena upravičencem, katerih poslovni namen ni imel ali je imel le v zanemarljivi meri za cilj opravljanje kmetijske dejavnosti, kot so letališča, železniška podjetja, nepremičninska podjetja in podjetja za upravljanje športnih igrišč. Za zagotovitev boljše usmerjenosti podpore države članice neposrednih plačil ne smejo dodeljevati takim fizičnim in pravnim osebam. Manjši kmetje, ki dejavnost opravljajo z delnim delovnim časom, neposredno prispevajo k vitalnosti podeželskih območij, zato jim ne bi smelo biti onemogočeno, da se jim dodeli neposredna pomoč.

(14) Da bi preprečili pretirano upravno obremenitev, ki ga povzroči upravljanje plačil majhnih zneskov, bi se morale države članice na splošno vzdržati dodeljevanja neposrednih plačil, če bi bilo plačilo nižje od 100 EUR oziroma bi upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se zahteva podpora, znašala manj kot en hektar. Ker pa se strukture gospodarstva držav članic na področju kmetijstva med seboj znatno razlikujejo in se lahko precej razlikujejo od povprečne kmetijske strukture v Uniji, bi bilo treba državam članicam omogočiti uporabo najnižjih mejnih vrednosti, ki bi odražale njihov poseben položaj. Zaradi zelo specifične kmetijske strukture v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da odločijo o uporabi kakršnih koli najnižjih mejnih vrednosti v navedenih regijah. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da se odločijo za uporabo ene od obeh vrst najnižje mejne vrednosti ob upoštevanju posebnosti struktur njihovih kmetijskih sektorjev. Ker lahko pravice do plačila dodelijo kmetom s tako imenovanimi kmetijskimi gospodarstvi „brez zemljišča“, bi bila uporaba mejne vrednosti na podlagi hektarja neučinkovita. Za take kmete bi moral zato veljati najmanjši znesek, povezan s podporo. Za zagotovitev enakega obravnavanja kmetov, katerih neposredna plačila so predmet postopnega uvajanja v Bolgariji in Romuniji, bi morale najnižje mejne vrednosti temeljiti na končnih zneskih, ki se dodelijo ob koncu postopka postopnega uvajanja.

(15) Za razdelitev neposredne dohodkovne podpore med kmete je značilno dodeljevanje neusklajenih zneskov plačil razmeroma majhnemu številu velikih upravičencev. Ne glede na njihovo velikost se lahko zgodi, da veliki upravičenci ne bodo potrebovali enake ravni enotne podpore, da bi bil cilj dohodkovne podpore učinkovito dosežen. Poleg tega so se veliki upravičenci sposobni prilagajati trgu tudi ob nižjih ravneh enotne podpore. Zato je primerno uvesti sistem za velike upravičence, v okviru katerega se za izboljšanje razdelitve plačil med kmete raven podpore postopno zmanjšuje in omejuje. Tak sistem pa mora upoštevati tudi intenzivnost plačanega dela, da ne nastanejo nesorazmerni učinki na velike kmetije z velikim številom zaposlenih. Navedene najvišje ravni se ne smejo uporabljati za plačila, dodeljena za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, saj bi se lahko doseganje njihovih pozitivnih ciljev zato zmanjšalo. Da bo omejitev delovala učinkovito, morajo države članice določiti nekatera merila, da ne pride do zlorab s strani kmetov, ki se poskušajo izogibati učinkom omejitve. Iztržek zmanjšanja in omejitve plačil velikim upravičencem mora ostati v državah članicah, ki so plačila dodeljevale, in ga je treba uporabiti za financiranje projektov s pomembnim prispevkom k inovacijam v okviru Uredbe (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne …. o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[15] [URP].

(16) Da bi olajšali delovanje omejitve, predvsem glede postopkov za odobritev neposrednih plačil kmetom in prenosov na razvoj podeželja, bi bilo treba določiti neto zgornje meje za vsako državo članico, da bi se omejila plačila, ki jih je treba kmetom izplačati po uporabi omejitve. Za upoštevanje posebnosti podpore SKP, dodeljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije[16] ter Uredbo Sveta (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003[17], ter dejstva, da za ta neposredna plačila omejevanje ne velja, neto zgornja meja za zadevne države članice ne sme vključevati navedenih neposrednih plačil.

(17) Da se prepreči neupravičeno izkrivljanje konkurence, bi bilo treba posebej določiti, da se določbe te uredbe, ki bi lahko povzročile, da bi ravnanje države članice zajemalo državno pomoč, izključijo iz uporabe pravil o državni pomoči, saj zadevne določbe vključujejo primerne pogoje za dodelitev podpore ali predvidevajo, da Komisija sprejme take pogoje.

(18) Da bi lahko dosegli cilje SKP, bi bilo skupne sheme podpore morda treba prilagoditi razvoju, po potrebi v kratkih rokih. Zato je treba predvideti morebitno revizijo shem, zlasti glede na ekonomska dogajanja ali proračunsko stanje, zaradi česar se upravičenci ne morejo zanašati na nespremenljivost pogojev za podporo.

(19) Kmetje v državah članicah, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004 ali pozneje, so prejemala neposredna plačila v okviru mehanizma za postopno uvajanje, določenega v aktih o pristopu za posamezno državo članico. Za Bolgarijo in Romunijo bo tak mehanizem veljal še do let 2014 in 2015. Poleg tega je bilo novim državam članicam omogočeno izplačilo dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil. Možnost dodeljevanja teh plačil je treba ohraniti za Bolgarijo in Romunijo, dokler njuno postopno uvajanje ni končano.

(20) Da se zagotovi boljša razdelitev podpore med kmetijska zemljišča v Uniji, vključno s tistimi v državah članicah, ki so uporabljale shemo enotnega plačila na površino, vzpostavljeno v Uredbi (ES) št. 73/2009, je treba shemo enotnega plačila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete[18], ki se je nadaljevala v okviru Uredbe (ES) št. 73/2009 in je združila prej obstoječe mehanizme podpore v enotno shemo nevezanih neposrednih plačil, nadomestiti z novo osnovno shemo plačil. Tak ukrep bi moral zajemati prenehanje pravic do plačil, ki so bile pridobljene v okviru navedenih uredb, in dodelitev novih, ki pa bi še vedno temeljila na številu upravičenih hektarov, ki jih imajo v prvem letu izvajanja sheme na voljo kmetje.

(21) Zaradi zaporednih vključitev različnih sektorjev v shemo enotnega plačila in prihodnjega prilagoditvenega obdobja, ki je na voljo kmetom, postaja vse teže upravičiti obstoj znatnih individualnih razlik glede ravni podpore na hektar, ki izhajajo iz uporabe zgodovinskih referenc. Zato je treba z zmanjšanjem povezav na zgodovinske reference in ob upoštevanju splošnega okvira proračuna Unije neposredno dohodkovno podporo med države članice razdeliti bolj pravično. Za zagotovitev bolj enakomerne porazdelitve neposredne podpore in ob upoštevanju še vedno obstoječih razlik med ravnmi plač in stroški vložka, je treba ravni neposredne podpore na hektar postopno prilagoditi. države članice, kjer neposredna plačila znašajo manj kot 90 % povprečja, morajo zmanjšati tretjino razlike med njihovo trenutno ravnjo in povprečno ravnjo. To konvergenco morajo sorazmerno financirati vse države članice, kjer so neposredna plačila nad povprečjem v Uniji. Poleg tega mora za vse pravice do plačil, ki se v določeni državi članici ali regiji aktivirajo leta 2019, veljati enotni znesek na enoto, po konvergenci na ta znesek, ki se mora v linearnih korakih izvesti v prehodnem obdobju. Vendar mora biti v izogib negativnim finančnim posledicam za kmete državam članicam, ki uporabljajo shemo enotnega plačila, še zlasti pa zgodovinski model, dovoljeno, da pri izračunavanju zneska pravic do plačila v prvem letu uporabe nove sheme delno upoštevajo zgodovinske dejavnike. V okviru razprav o naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje, ki se začne leta 2021, se je treba osredotočiti tudi na cilj popolne konvergence z enakomerno porazdelitvijo neposredne podpore po vsej Evropski uniji v navedenem obdobju.

(22) Izkušnje, pridobljene pri uporabi sheme enotnega plačila, kažejo, da se lahko nekateri njeni najpomembnejši elementi ohranijo, vključno z določitvijo nacionalnih zgornjih mej, da se zagotovi, da skupna raven podpore ne preseže trenutnih proračunskih omejitev. Države članice bi morale prav tako še naprej upravljati nacionalno rezervo, ki jo je treba uporabiti, da se omogoči udeležba mladih kmetov v shemi ali da se upoštevajo posebne potrebe v nekaterih regijah. Pravila za prenos in uporabo pravic do plačil je treba ohraniti, vendar, kjer je le mogoče, poenostaviti.

(23) Da bi zagotovili varstvo pravic upravičencev in pojasnili posebne primere, ki lahko nastanejo pri uporabi sheme osnovnega plačila, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov o pravilih o upravičenosti in dostopu do sheme osnovnega plačila kmetov v primeru dedovanja in pričakovanega dedovanja, dedovanja v okviru zakupa, spremembe pravnega statusa ali poimenovanja ter v primeru združitve ali razdružitve kmetijskega gospodarstva; pravilih o izračunu vrednosti in števila ali povečanja zneskov pravic do plačila v zvezi z dodelitvijo pravic do plačil, vključno s pravili o možnosti začasne vrednosti in števila ali povečanja pravic do plačila na podlagi zahtevka kmeta, o pogojih za določitev začasne in dokončne vrednosti in števila pravic do plačila ter o primerih, v katerih bi lahko pogodba o prodaji ali zakupu vplivala na dodelitev pravic; pravilih o določitvi in izračunu vrednosti in števila pravic do plačila, prejetih iz nacionalne rezerve; pravilih o spremembi zneska pravic do plačila na enoto v primeru delov pravic do plačila in merilih za dodelitev pravic do plačila na podlagi uporabe nacionalne rezerve ter kmetom, ki leta 2011 niso zaprosili za podporo.

(24)             Da bi zagotovili ustrezno upravljanje pravic do plačila, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s pravili o prijavi in uveljavljanju pravic do plačila.

(25) Za konopljo je treba ohraniti posebne ukrepe, da se zagotovi, da se nezakonite pridelke ne more skriti med pridelke, upravičene do enotnega plačila, kar bi lahko škodljivo vplivalo na skupno tržno ureditev za konopljo. Zato je treba plačila še naprej dodeljevati le za površine, posajene s sortami konoplje, ki nudijo določena zagotovila glede vsebnosti psihotropnih snovi. Da bi ohranili javno zdravje, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s pravili o pogojevanju plačil z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje ter postopku za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola.

(26) Eden od ciljev nove SKP je spodbujanje okoljske uspešnosti z obvezno „zeleno“ komponento neposrednih plačil, ki bodo nudila podporo uporabi kmetijskim praksam, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, po vsej Uniji. Za ta namen morajo države članice poleg osnovnega plačila uporabiti del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za odobritev letnega plačila za obvezne prakse, ki jih morajo izvajati kmetje in so prednostno namenjene izpolnjevanju ciljev na področju podnebja in okolja. Te prakse je treba izvajati v obliki preprostih, splošnih, nepogodbenih in letnih ukrepov, ki presegajo navzkrižno skladnost in so povezane s kmetijstvom, kakršni so diverzifikacija posevkov, ohranjanje trajnih pašnikov in območja z ekološko usmeritvijo. Obvezna narava teh praks mora veljati tudi za kmete, katerih kmetijska gospodarstva se v celoti ali delno nahajajo na območjih „Natura 2000“, ki jih zajemata Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst[19] ter Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic[20], dokler so te prakse združljive s cilji navedenih direktiv. Za kmete, ki izpolnijo pogoje iz Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91[21], je treba zaradi priznanih ugodnih vplivov sistemov ekološkega kmetovanja na okolje uporabiti „zeleno“ komponento, ne da bi izpolnjevali kakršne koli dodatne obveznosti. Za neupoštevanje „zelene“ komponente je treba uporabiti kazni na podlagi člena 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU].

(27) Da se zagotovi sorazmerna in nediskriminatorna uporaba obveznosti glede ukrepa diverzifikacije posevkov, ki privede do boljšega varstva okolja, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov z namenom opredelitve „posevkov“ in pravil v zvezi z uporabo ukrepa.

(28) Da se zagotovi, da kmetje ohranjajo trajne pašnike in travnike v obstoječem stanju, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov za sprejetje pravil v zvezi z uporabo tega ukrepa.

(29) Da se zagotovi učinkovito in skladno izvajanje ukrepa območja z ekološko usmeritvijo ob upoštevanju posebnosti držav članic, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov za nadaljnjo opredelitev vrst območij z ekološko usmeritvijo, navedenih v okviru tega ukrepa, ter za dodajanje in opredelitev drugih vrst območij z ekološko usmeritvijo, ki se jih lahko upošteva v zvezi z odstotkom, navedenim v okviru tega ukrepa.

(30) Da se spodbudi trajnostni razvoj kmetijstva na območjih s posebnimi naravnimi omejitvami, je treba državam članicam omogočiti, da poleg osnovnega plačila uporabijo del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za odobritev letnega plačila na površino vsem kmetom, ki opravljajo dejavnost na teh območjih. To plačilo ne sme nadomestiti podpore v okviru programov razvoja podeželja in se ga ne sme odobriti kmetom na območjih, ki so bila določena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[22], vendar niso bila določena v skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne …. o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[23] [URP].

(31) Uvajanje in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v kmetijskem sektorju s strani mladih kmetov je finančno zahtevno in je element, ki ga je treba upoštevati pri dodeljevanju in usmerjanju neposrednih plačil. Ta razvoj je ključnega pomena za konkurenčnost kmetijskega sektorja v Uniji in je zato treba vzpostaviti dohodkovno pomoč mladim kmetom, ki začenjajo s svojo kmetijsko dejavnostjo, da se mladim kmetom omogoči začetni zagon in strukturno prilagajanje njihovih kmetijskih gospodarstev po začetni ustanovitvi. Državam članicam je treba omogočiti, da poleg osnovnega plačila uporabijo del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za odobritev letnega plačila na površino mladim kmetom. Odobritev tega plačila je treba omejiti na obdobje največ petih let, saj mora biti namenjeno samo kritju začetnega obdobja življenja podjetja in ne sme postati pomoč za tekoče poslovanje.

(32) Da bi zagotovili varstvo pravic upravičencev in preprečili diskriminacijo med njimi, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe za opredelitev pogojev, pod katerimi se lahko pravna oseba šteje za upravičeno do prejemanja plačila za mlade kmete, zlasti pa uporabo starostne omejitve za eno ali več fizičnih oseb, ki so vključene v pravno osebo.

(33) Državam članicam je treba dovoliti, da uporabijo del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za vezano podporo v nekaterih sektorjih v jasno opredeljenih primerih. Sredstva, ki se lahko uporabijo za katero koli vezano podporo, je treba omejiti na ustrezno raven, hkrati pa dovoliti, da se taka podpora odobri v državah članicah ali njihovih posebnih regijah, ki se soočajo s posebnimi situacijami, v katerih so zaradi ekonomskih, okoljskih in/ali socialnih razlogov zlasti pomembni določene vrste kmetovanja ali določeni kmetijski sektorji. Državam članicam je treba dovoliti, da za to podporo uporabijo do 5 % svojih nacionalnih zgornjih mej ali 10 % v primeru, ko je njihova raven vezane podpore v vsaj enem od let v obdobju 2010–2013 presegla 5 %. Vendar je treba državam članicam v ustrezno utemeljenih primerih, ko se v določeni regiji izkažejo posebne pereče potrebe, in na podlagi odobritve Komisije dovoliti, da uporabijo več kot 10 % svojih nacionalnih zgornjih mej. Odobritev vezane podpore je treba dovoliti le v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutnih ravni proizvodnje v navedenih regijah. Ta pomoč mora biti na voljo tudi kmetom, ki imajo 31. decembra 2013 posebne pravice do plačila, dodeljene v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 73/2009, in ne razpolagajo z upravičenimi hektari za uveljavljanje pravic do plačila. V zvezi z odobritvijo prostovoljne vezane podpore, ki presega 10 % letne nacionalne zgornje meje, ki jo določi država članica, je treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje izvedbenih ukrepov brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011.

(34) Da se zagotovi učinkovita in usmerjena uporaba sredstev Unije ter prepreči dvojno financiranje na podlagi podobnih instrumentov podpore, je treba Komisijo v skladu s členom 290 pooblastiti za sprejemanje aktov, s katerimi določi sprejetje pravil glede pogojev za odobritev prostovoljne vezane podpore in pravil o skladnosti z drugimi ukrepi Unije ter kopičenju podpore.

(35) V zvezi s podporo sektorju bombaža se je v Uredbi (ES) št. 73/2009 štelo za potrebno, da del podpore še naprej ostane vezan na pridelavo bombaža kot proizvodno vezano plačilo na upravičeni hektar, da se s tem zavaruje pred kakršnimi koli tveganji motenj proizvodnje v regijah, ki proizvajajo bombaž, pri tem pa se upoštevajo vsi dejavniki, ki vplivajo na to izbiro. To odločitev je treba ohraniti v skladu s cilji iz Protokola št. 4 o bombažu, ki je priložen Aktu o pristopu iz leta 1979.

(36) Da se mogoči učinkovita uporabo proizvodno vezanega plačila za bombaž, je treba Komisijo v skladu s členom 290 pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s pravili in pogoji za odobritev zemljišč in sort v zvezi s proizvodno vezanim plačilom za bombaž ter pravili o pogojih za odobritev navedenega posebnega plačila, o zahtevah za upravičenost in kmetijskih praksah, o merilih za odobritev medpanožnih organizacij, o obveznostih za proizvajalce ter o situaciji, v kateri odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje navedenih meril.

(37) V poglavju 2 Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 z dne 23. junija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in o uvedbi nacionalnih programov prestrukturiranja za sektor bombaža[24] je bilo določeno, da mora vsaka država članica, ki proizvaja bombaž, vsaka štiri leta predložiti Komisiji, prvič do 1. januarja 2009, osnutek štiriletnega programa prestrukturiranja ali do 31. decembra 2009 en sam osnutek spremembe programa prestrukturiranja za trajanje osmih let. Na podlagi izkušenj se je izkazalo, da bi bilo prestrukturiranje bolje urediti z drugimi ukrepi, vključno s tistimi v okviru načrtovanja razvoja podeželja, ki se financira na podlagi Uredbe (EU) št. […] [URP], ki bi omogočila tudi boljše usklajevanje z ukrepi v drugih sektorjih. Vendar je treba spoštovati pridobljene pravice in legitimna pričakovanja podjetij, ki že sodelujejo v programih prestrukturiranja. Zato je treba omogočiti, da se štiri- in osemletni programi, ki se že izvajajo, izvedejo do konca. Vendar se morajo ti programi ob koncu navedenega obdobja prenehati izvajati. Sredstva, ki so na voljo v okviru štiriletnih programov, se lahko potem od leta 2014 vključijo v razpoložljiva sredstva Unije za ukrepe v okviru razvoja podeželja. Sredstev, ki so na voljo po izteku osemletnih programov, leta 2018 zaradi programskega obdobja ne bi bilo mogoče porabiti v okviru programov razvoja podeželja in bi jih bilo zato bolje prenesti v sheme podpore v okviru te uredbe, kot to že določa drugi pododstavek člena 5(2) Uredbe (ES) št. 637/2008. Uredba (ES) št. 637/2008 bo zato zastarela 1. januarja 2014 za države članice s štiriletnimi oziroma 1. januarja 2018 za države članice z osemletnimi programi. Uredbo (ES) št. 637/2008 je zato treba razveljaviti.

(38) Za zmanjšanje upravnih stroškov v zvezi z upravljanjem in nadzorom neposredne podpore je treba vzpostaviti preprosto in specifično shemo za male kmete. Za ta namen je treba vsa neposredna plačila nadomestiti s pavšalnim plačilom. Uvesti je treba pravila, katerih namen je poenostavitev formalnosti in ki bodo med drugim zmanjšala obveznosti za male kmete, kot so tiste v zvezi z zahtevki za podporo, kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, navzkrižno skladnostjo in nadzorom iz Uredbe (EU) št. […] [HZU], ne da bi se s tem ogrozilo izpolnjevanje splošnih ciljev prenove in ob razumevanju, da se zakonodaja Unije, kakor je navedeno v Prilogi II k Uredbi (EU) št […] [HZU], uporablja za male kmete. Cilj sheme mora biti podpora obstoječi kmetijski strukturi malih kmetij v Uniji, ne da bi se preprečeval razvoj v smeri bolj konkurenčnih struktur. Zato je treba dostop do sheme omejiti za obstoječa kmetijska gospodarstva.

(39) Da se zaščitijo pravice kmetov je Komisijo treba v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov, s katerimi se sprejmejo pravila glede udeležbe v shemi za male kmete, kadar se položaj sodelujočega kmeta spremeni.

(40) Zaradi poenostavitve in upoštevanja posebnih okoliščin najbolj oddaljenih regij bi bilo treba neposredna plačila v teh regijah upravljati v okviru programov podpor, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 247/2006. Zato se določbe iz te uredbe v zvezi s shemo osnovnega plačila in povezanih plačil ter vezano podporo v navedenih regijah ne smejo uporabljati.

(41) Za uporabo te uredbe ter izvajanje nadzora, analiz in upravljanje neposrednih plačil je potrebno uradno obveščanje s strani držav članic. Da se zagotovi dobra uporaba pravil iz te uredbe, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov, s katerimi se sprejmejo potrebni ukrepi v zvezi z uradnim obveščanjem s strani držav članic oziroma katerih namen je preverjanje, nadzor, spremljanje, vrednotenje in revizija neposrednih plačil, izvajanje mednarodnih sporazumov, vključno z zahtevami glede uradnega obveščanja v okviru teh sporazumov, ter s katerimi se sprejmejo pravila, ki določajo naravo in vrsto informacij, o katerih je potrebno uradno obveščanje, oziroma informacijske sisteme , pogoje in sredstva za objavljanje teh informacij.

(42) Uporablja se zakonodaja Unije o varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[25] in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[26].

(43) Zaradi okrepitve njihove politike razvoja podeželja bi bilo treba državam članicam dati možnost, da prenesejo sredstva iz svoje zgornje meje neposrednih plačil v podporo za razvoj podeželja. Hkrati je treba državam članicam, v katerih je raven neposredne podpore nižja od 90 % povprečne ravni podpore v Uniji, dati možnost, da prenesejo sredstva iz svoje podpore za razvoj podeželja v zgornjo mejo neposrednih plačil. Take odločitve se lahko z določenimi omejitvami sprejmejo enkrat za celotno obdobje uporabe te uredbe.

(44) Da bi Komisija zagotovila nemoten prehod z ureditev, določenih v Uredbi (ES) št. 73/2009, na ureditve, določene v tej uredbi, jo je treba v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejetje aktov v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za zaščito pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj kmetov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

KAZALO

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM..................................................................................... 2

1........... OZADJE PREDLOGA.................................................................................................. 2

2........... REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA         4

3........... PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA.............................................................................. 6

4........... PRORAČUNSKE POSLEDICE................................................................................... 8

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike................................................................................... 10

NASLOV I  PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE....................................................... 23

NASLOV II  SPLOŠNE DOLOČBE O NEPOSREDNIH PLAČILIH..................................... 26

POGLAVJE 1  Skupna pravila o neposrednih plačilih.................................................................. 26

POGLAVJE 2  Določbe za Bolgarijo in Romunijo....................................................................... 30

NASLOV III  SHEMA OSNOVNEGA PLAČILA IN Z NJO POVEZANA PLAČILA........... 31

POGLAVJE 1  Shema osnovnega plačila.................................................................................... 31

Oddelek 1  Vzpostavitev sheme enotnega plačila......................................................................... 31

Oddelek 2  Nacionalna rezerva................................................................................................... 34

Oddelek 3  Izvajanje sheme osnovnega plačila............................................................................. 36

POGLAVJE 2  Plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje................. 38

POGLAVJE 3  Plačilo za površine z naravnimi omejitvami........................................................... 41

POGLAVJE 4  Plačilo za mlade kmete....................................................................................... 42

NASLOV IV  VEZANA PODPORA........................................................................................ 44

POGLAVJE 1  Prostovoljna vezana podpora.............................................................................. 44

POGLAVJE 2  Plačilo za bombaž, vezano na pridelek................................................................ 46

NASLOV V  Shema za male kmete............................................................................................ 49

NASLOV VI  nacionalni programi prestrukturiranja za sektor bombaža....................................... 51

NASLOV VII  KONČNE DOLOČBE...................................................................................... 52

POGLAVJE 1  Uradna obvestila in izredni primeri....................................................................... 52

POGLAVJE 2  Prenos pooblastil in izvedbene določbe............................................................... 53

POGLAVJE 3  Prehodne in končne določbe............................................................................... 54

PRILOGA I  Seznam shem podpor............................................................................................. 56

PRILOGA II  Nacionalne zgornje meje iz člena 6........................................................................ 57

PRILOGA III  Neto zgornje meje iz člena 7................................................................................ 59

PRILOGA IV  Koeficienti, ki se uporabljajo v skladu s členom 10(1).......................................... 61

PRILOGA V  Finančne določbe iz členov 16 in 17, ki veljajo za Bolgarijo in Romunijo................ 62

PRILOGA VI  Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja v skladu s členom 36(5)  63

PRILOGA VII  KORELACIJSKA TABELA............................................................................ 64

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA................................. 72

NASLOV I PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa:

(a)          skupna pravila o plačilih, ki se odobrijo neposredno kmetom v okviru shem podpore iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila);

(b)          posebna pravila v zvezi z:

(i)      osnovnim plačilom za kmete (v nadaljnjem besedilu: shema osnovnega plačila);

(ii)     plačilom za kmete, ki izvajajo kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje;

(iii)     prostovoljnim plačilom za kmete na območjih, ki se soočajo s posebnimi naravnimi omejitvami;

(iv)    plačilom za mlade kmete, ki začnejo opravljati kmetijsko dejavnost;

(v)     prostovoljno shemo vezane podpore;

(vi)    proizvodno vezanim plačilom za bombaž;

(vii)    poenostavljeno shemo za male kmete;

(viii)   okvirom, ki bo Bolgariji in Romuniji omogočil dopolniti neposredna plačila.

Člen 2

Sprememba Priloge I

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55 za namene spreminjanja seznama shem podpore iz Priloge I.

Člen 3

Uporaba za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke

Člen 11 se ne uporablja za regije Unije iz člena 349 Pogodbe, v nadaljnjem besedilu: najbolj oddaljene regije, in za neposredna plačila, odobrena na manjših egejskih otokih v skladu z Uredbo (ES) št. 1405/2006.

Naslovi III, IV in V se ne uporabljajo za najbolj oddaljene regije.

Člen 4

Opredelitve pojmov

1.           V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)          „kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je združenju in njegovim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katere kmetijsko gospodarstvo se nahaja na ozemlju Unije, kot je navedeno v členu 52 Pogodbe o Evropski uniji v povezavi s členoma 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ki opravlja kmetijsko dejavnost;

(b)          „kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice;

(c)          „kmetijska dejavnost“ pomeni:

– vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali,

– vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez posebnih pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo tradicionalnih kmetijskih metod in strojev, ali

– izvajanje minimalne aktivnosti naravnega vzdrževanja kmetijskih površin v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ki jih določi država članica;

(d)          „kmetijski proizvodi“ pomeni proizvode iz Priloge I k Pogodbi, z izjemo ribiških proizvodov, ter bombaž;

(e)          „kmetijska površina“ pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajni pašnik oziroma travnik ali trajni nasad;

(f)           „orno zemljišče“ pomeni zemljišče, ki se obdeluje za namene rastlinske pridelave, ali območja, ki so na voljo za rastlinsko pridelavo, razen prahe, vključno z opuščenimi zemljišči v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999, členom 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ter členom 29 Uredbe (EU) št. […] [URP], ne glede na to, ali gre za zemljišče s toplo gredo ali s pritrjeno ali premično streho;

(g)          „trajni nasad“ pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajni pašniki ali travniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in ki dajejo večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci;

(h)          „trajni pašniki ali travniki“ pomeni zemljišče, ki se uporablja za gojenje trave ali druge zelnate krme naravno (samozasejane) ali gojene (posejane) in ki pet let ali dlje ni bilo vključeno v kolobarjenje gospodarstva; vključuje lahko tudi druge sorte, ki so primerne za pašo, če trave in druga zelnata krma prevladujejo;

(i)           „trave ali druga zelnata krma“ pomenijo trave, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike v državi članici (ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne);

(j)           „drevesnice“ pomenijo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev:

– trsnice in matičnjaki;

– sadne drevesnice in jagodičevje;

– drevesnice okrasnega drevja;

– gozdne drevesnice za prodajo sadik (brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe gospodarstva);

– drevje in grmovje za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami;

(k)          „hitro rastoči panjevec“ pomeni površine, zasajene z drevesnimi sortami z oznako KN 06029041, ki vključujejo olesenele rastline, trajnice, pri katerih korenike ali ostanki stebel po žetvi ostanejo v tleh, s poganjki, ki se pojavijo naslednjo sezono in z najdaljšimi obhodnjami, ki jih določijo države članice.

2.           Komisijo je treba v skladu s členom 55 pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov za:

(a)     določitev nadaljnjih opredelitev glede dostopa do pomoči v skladu s to uredbo;

(b)     vzpostavitev okvira, v katerem države članice določijo minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na območjih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo;

(c)     določitev meril, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da se zanje šteje, da so izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, kot je navedeno v točki (c) odstavka 1;

(d)     določitev meril za ugotavljanje prevladovanja trav in drugih krmnih rastlin za namene točke (h) odstavka 1.

NASLOV II SPLOŠNE DOLOČBE O NEPOSREDNIH PLAČILIH

POGLAVJE 1 Skupna pravila o neposrednih plačilih

Člen 5

Financiranje neposrednih plačil

Sheme podpore iz Priloge I k tej uredbi se financirajo v skladu s členom 4(1)(b) Uredbe (EU) št. […] [HZU].

Člen 6

Nacionalne zgornje meje

1.           Za vsako državo članico in za vsako leto nacionalna zgornja meja, ki zajema skupno vrednost vseh dodeljenih pravic do plačila, nacionalne rezerve in zgornjih mej, določenih v skladu s členi 33, 35, 37 in 39, ustreza tisti iz Priloge II.

2.           Zaradi upoštevanja razvoja v zvezi s skupnimi najvišjimi zneski neposrednih plačil, ki se lahko odobrijo, vključno s tistimi, ki so rezultat odločitev, ki jih sprejemajo države članice v skladu s členom 14, je Komisijo pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55, da se lahko spremenijo nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

Člen 7

Neto zgornje meje

1.           Brez poseganja v člen 8 skupni znesek neposrednih plačil, ki se lahko v državi članici v skladu z naslovi III, IV in V odobrijo za koledarsko leto po uporabi člena 11, ne smejo presegati zgornjih mej, določenih v Prilogi III te Uredbe.

Da bi se izognili, da bi skupni znesek neposrednih plačil presegel zgornjo mejo, določeno v Prilogi III, države članice linearno znižajo zneske vseh neposrednih plačil, z izjemo neposrednega plačila, odobrenega na podlagi uredb (ES) št. 247/2006 in (ES) št. 1405/2006.

2.           Za vsako državo članico in vsako leto se ocenjena pridobljena sredstva zaradi omejitve iz člena 11, ki so odražena z razliko med nacionalnimi zgornjimi mejami iz Priloge II, katerim se doda znesek, ki je na voljo v skladu s členom 44, in neto zgornjimi mejami iz Priloge III, dajo na voljo kot podpora Unije za ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot določa Uredba (EU) št. [...] [URP].

3.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55 za namene revidiranja zgornjih mej iz Priloge III.

Člen 8

Finančna disciplina

1.           Prilagoditvena stopnja, določena v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. […] [HZU], se uporablja samo za neposredna plačila, višja od 5 000 EUR, ki se odobrijo kmetom v ustreznem koledarskem letu.

2.           V okviru postopne uvedbe neposrednih plačil, kot je določeno v členu 16, se od 1. januarja 2016 za Bolgarijo in Romunijo uporablja odstavek 1 člena 16.

3.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55 glede pravil o osnovi za izračun znižanj, ki jih države članice uporabijo za kmete v skladu z odstavkoma 1 in 3 tega člena.

Člen 9

Aktivni kmet

1.         Neposredna plačila se ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam oziroma skupinam fizičnih ali pravnih oseb, če zanje velja eno od navedenega:

(a)        letni znesek neposrednih plačil je nižji od 5 % skupnih prejemkov, ki so jih v zadnjem obračunskem letu prejele iz nekmetijskih dejavnosti;

(b)        njihove kmetijske površine so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, vendar na teh površinah ne izvajajo minimalnih aktivnosti, ki jih določijo države članice v skladu s členom 4(1)(c).

2.         Odstavek 1 se ne uporablja za kmete, ki so prejeli manj kot 5 000 EUR neposrednih plačil za prejšnje leto.

3.         Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev:

(a)        meril za določanje zneskov neposrednih plačil v zvezi z namenom odstavkov 1 in 2, zlasti v prvem letu dodelitve pravic do plačila, kadar vrednost pravic do plačila še ni bila dokončno določena in ko gre za nove kmete;

(b)        izjem od pravila, da se upoštevajo prejemki v zadnjem obračunskem letu, če te številke niso na voljo, in

(c)        meril za določanje, kdaj se kmetove kmetijske površine štejejo za predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo.

Člen 10

Minimalne zahteve za prejemanje neposrednih plačil

1.           Države članice ne odobrijo neposrednih plačil kmetu v enem od naslednjih primerov:

(a)     če skupni znesek neposrednih plačil, ki se uveljavljajo ali jih je treba odobriti pred znižanji in izključitvami iz člena 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU] v danem koledarskem letu, ne presega 100 EUR;

(b)     če upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se uveljavljajo neposredna plačila ali jih je treba odobriti pred znižanji in izključitvami iz člena 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU], ne presega enega hektarja.

Da bi države članice upoštevale strukturo svoje kmetijske ekonomije, lahko prilagodijo pragove iz točk (a) in (b) v okviru omejitev iz Priloge IV.

2.           Če imajo kmetje, ki prejemajo vezano podporo, povezano z živalmi, iz naslova IV, v posesti manj hektarjev, kot določa prag, ki ga izbere država članica za namene točke (b) odstavka 1, ta država članica uporabi točko (a) odstavka 1.

3.           Zadevne države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabile odstavka 1 v najbolj oddaljenih regijah in na manjših Egejskih otokih.

4.           V Bolgariji in Romuniji se znesek, ki se uveljavlja ali ga je treba odobriti, kot določa odstavek 1, za leti 2014 in 2015 izračuna na podlagi zneska, določenega v Prilogi V.A za ustrezno leto.

Člen 11

Postopno zmanjševanje in omejevanje plačila

1.           Znesek neposrednih plačil, ki se na podlagi te Uredbe odobri kmetu v danem koledarskem letu, se zmanjša, kot sledi:

– za 20 % pri tranšah od 150 000 EUR do 200 000 EUR;

– za 40 % pri tranšah od 200 000 EUR do 250 000 EUR;

– za 70 % pri tranšah od 250 000 EUR do 300 000 EUR;

– za 100 % pri tranšah nad 300 000 EUR.

2.           Znesek iz odstavka 1 se izračuna z odštetjem že izplačanih plač, ki jih kmet prijavi v preteklem letu, vključno z davki in socialnimi prispevki, povezanimi z zaposlitvijo, od skupnega zneska neposrednih plačil, prvotno dolgovanih kmetu brez upoštevanja plačil, ki se odobrijo v skladu s poglavjem 2 naslova III te Uredbe.

3.           Države članice zagotovijo, da se kmetom, za katere se ugotovi, da so od dneva objave predloga Komisije za to Uredbo umetno ustvarjali pogoje, da bi se izognili učinkom tega člena, ne izvršijo nobena izplačila.

Člen 12

Večkratni zahtevki

Površina, ki ustreza številu upravičenih hektarjev, za katere kmet v skladu s poglavjem 1 naslova III predloži zahtevek za osnovno plačilo, je lahko predmet zahtevka za katero koli drugo neposredno plačilo, pa tudi za katero koli drugo pomoč, ki ni zajeta s to uredbo, razen če v tej uredbi ni izrecno določeno drugače.

Člen 13

Državna pomoč

Z odstopanjem od člena 146(1) Uredbe [SUT], se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvršijo na podlagi te Uredbe in v skladu z njo.

Člen 14

Prožnost med stebri

1.       Pred 1. avgustom 2013 se lahko države članice odločijo, da kot dodatno podporo za ukrepe v okviru programov razvoja podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot je določeno v Uredbi (EU) št. […] [URP], dajo na voljo do 10 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta 2014 do 2019, kot določa Priloga II k tej uredbi. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil.

O odločitvi iz prvega pododstavka uradno obvestijo Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

Odstotek, o katerem se uradno obvesti v skladu z drugim pododstavkom, je za leta iz prvega pododstavka enak.

2.       Pred 1. avgustom 2013 se lahko Bolgarija, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo odločijo, da kot neposredna plačila na podlagi te uredbe dajo na voljo do 5 % svojih sredstev, namenjenih za podporo ukrepom v okviru programov razvoja podeželja, financiranih v okviru EKSRP, za obdobje 2015–2020, kot določa Uredba (EU) št. […] [URP]. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporne ukrepe v okviru programov razvoja podeželja.

O odločitvi iz prvega pododstavka se uradno obvesti Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

Odstotek, o katerem se uradno obvesti v skladu z drugim pododstavkom, je za leta iz pododstavka 1 enak.

Člen 15

Pregled

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez poseganja v možnost pregleda kadar koli glede na gospodarski razvoj in proračunske razmere.

POGLAVJE 2 Določbe za Bolgarijo in Romunijo

Člen 16

Postopna uvedba neposrednih plačil

V Bolgariji in Romuniji se nacionalne zgornje meje za plačila iz členov 33, 35, 37, 39 in 51 v letih 2014 in 2015 določijo na podlagi zneskov, določenih v Prilogi V.A.

Člen 17

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila in neposredna plačila

1.           V letih 2014 in 2015 lahko Bolgarija in Romunija uporabita nacionalna neposredna plačila za dopolnitev plačil, odobrenih v okviru sheme osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III, v primeru Bolgarija pa tudi za dopolnitev plačil, odobrenih v okviru proizvodno vezanih plačil za bombaž iz poglavja 2 naslova IV.

2.           Skupni znesek dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil k shemi osnovnega plačila, ki se lahko odobri za leti 2014 in 2015, ne preseže zneskov, določenih v Prilogi V.B za vsako od teh dveh let.

3.           V primeru Bolgarije skupni znesek dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil k proizvodno vezanim plačilom za bombaž ne preseže zneskov, določenih v Prilogi V.C za vsako od let v navedeni prilogi.

4.           Dopolnilna nacionalna direktna plačila se odobrijo v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in preprečuje izkrivljanja trga in konkurence.

NASLOV III SHEMA OSNOVNEGA PLAČILA IN Z NJO POVEZANA PLAČILA

POGLAVJE 1 Shema osnovnega plačila

Oddelek 1 Vzpostavitev sheme enotnega plačila

Člen 18

Pravice do plačila

1.           Podpora na podlagi sheme enotnega plačila se omogoči kmetom, če pridobijo pravice do plačila na podlagi te uredbe prek prve dodelitve v skladu s členom 21, iz nacionalne rezerve v skladu s členom 23 ali s prenosom v skladu s členom 27.

2.           Pravice do plačila, pridobljene na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 73/2009, zapadejo z 31. decembrom 2013.

Člen 19

Zgornja meja sheme osnovnega plačila

1.           Komisija z izvedbenimi akti določi letno nacionalno zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila, tako da od letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, odšteje letne zneske, ki se določijo v skladu s členi 33, 35, 37 in 39. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

2.           Skupna vrednost vseh dodeljenih pravic do plačila in nacionalne rezerve je za vsako državo članico in za vsako leto enaka ustrezni nacionalni zgornji meji, ki jo Komisija sprejme v skladu z odstavkom 1.

3.           V primeru spremembe zgornje meje, ki jo Komisija sprejme v skladu z odstavkom 1, v primerjavi s predhodnim letom, država članica linearno zmanjša ali poveča vrednost vseh pravic do plačila, da bi zagotovila skladnost z odstavkom 2.

Člen 20

Regionalna dodelitev nacionalnih zgornjih mej

1.           Države članice se lahko pred 1. avgustom 2013 odločijo, da bodo shemo osnovnega plačila uporabile na regionalni ravni. V tem primeru opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihove agronomske in gospodarske značilnosti in njihov regionalni kmetijski potencial ali njihova institucionalna ali administrativna struktura.

2.           Države članice razdelijo nacionalno zgornjo mejo iz člena 19(1) med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

3.           Države članice lahko odločijo, da za regionalne zgornje meje postopno uvedejo letne spremembe v skladu s predhodno določenimi letnimi koraki ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so kmetijski potencial ali okoljska merila.

4.           Kolikor je potrebno, da se spoštujejo veljavne regionalne zgornje meje, določene v skladu z odstavkom 2 ali 3, države članice v vseh svojih regijah linearno zmanjšajo ali povečajo vrednost pravic do plačila.

5.           Države članice Komisijo do 1. avgusta 2013 uradno obvestijo o odločitvi iz odstavka 1 ter o ukrepih, sprejetih za uporabo členov 2 in 3.

Člen 21

Prva dodelitev pravic do plačila

1.           Ob upoštevanju odstavka 2 se pravice do plačila dodelijo kmetom, če se do 15. maja 2014 prijavijo za dodelitev pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin.

2.           Kmetje, ki so v letu 2011 izkoristili vsaj eno pravico do plačila na podlagi sheme enotnega plačila ali uveljavljali podporo na podlagi sheme enotnega plačila na površino, oboje v skladu z uredbo (ES) št. 73/2009, prejmejo pravice do plačila v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila, pod pogojem da so upravičeni do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9.

Z odstopanjem od prvega pododstavka kmetje prejmejo pravice do plačila v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila, pod pogojem da so upravičeni do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9 in da v letu 2011:

(a)          v okviru sheme enotnega plačila niso izkoristili nobene pravice, proizvajali pa so samo sadje, zelenjavo in/ali obdelovali samo vinograde;

(b)        v okviru sheme enotnega plačila na površino niso predložili nobenega zahtevka za podporo in so imeli 30 junija 2003 samo kmetijska zemljišča v slabem kmetijskem stanju, kakor določa člen 124(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah je število pravic do plačila, dodeljenih na kmeta, enako številu upravičenih hektarjev v smislu člena 25(2), ki jih ta prijavi v skladu s členom 26(1) za leto 2014.

3.           Fizične ali pravne osebe, ki svoje kmetijsko gospodarstvo v celoti ali delno prodajo ali oddajo v zakup in so skladne z odstavkom 2 ter pogodbo podpišejo pred 15. majem 2014, prenesejo pravico prejema pravic do plačila iz odstavka 1 samo enemu kmetu, pod pogojem da slednji izpolnjuje pogoje iz člena 9.

4.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi z zahtevki za dodelitev pravic v letu dodelitve pravic, kadar pravice morda še niso bile dokončno določene in kadar na dodelitev vplivajo posebne okoliščine. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 22

Vrednost pravic do plačila in konvergenca

1.           Za vsako zadevno leto se znesek na enoto vsake pravice do plačila izračuna z deljenjem nacionalne ali regionalne zgornje meje, določene na podlagi člena 19 ali 20, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v členu 23(1), s številom pravic do plačila, dodeljenih na nacionalni ali regionalni ravni v skladu s členom 21(2) za leto 2014.

2.           Države članice, ki so uporabile shemo enotnega plačila, določeno v Uredbi (ES) št. 73/2009, lahko izračun zneska na enoto vsake pravice do plačila, določen v odstavku 1, omejijo na znesek, ki ustreza najmanj 40 % nacionalne ali regionalne zgornje meje, določene na podlagi členov 19 ali 20, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v členu 23(1).

3.           Države članice, ki uporabljajo možnost iz odstavka 2, uporabijo del zgornje meje, ki ostane po uporabi navedenega odstavka, da bi povečale vrednost pravic do plačila v primerih, kadar je skupna vrednost pravic do plačila, ki jih imajo kmetje na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, nižja od skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki so jih imeli 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009. V ta namen se nacionalni ali regionalni znesek na enoto vsake pravice do plačila zadevnega kmeta poveča za delež razlike med skupno vrednostjo pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, in skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki jih je kmet imel 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z uredbo (ES) št. 73/2009.

Pri izračunu povečanja lahko država članica upošteva tudi podporo, ki je bila odobrena v koledarskem letu 2013 na podlagi členov 52, 53(1), in 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, pod pogojem da se država članica odloči, da za zadevne sektorje ne bo uporabila prostovoljne vezane podpore na podlagi naslova IV te uredbe.

Za namen prvega pododstavka se šteje, da ima kmet 31. decembra 2013 pravice do plačila, če so mu bile do tega datuma pravice do plačila dodeljene ali nanj dokončno prenesene.

4.           Za namene odstavka 3 lahko država članica na podlagi objektivnih kriterijev določi, da se v primerih prodaje ali odobritve ali preteka celotnega ali delnega zakupa kmetijskih površin po datumu, določenem v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 73/2009, in pred datumom, določenim v skladu s členom 26 te Uredbe, povečanje ali del povečanja vrednosti pravic do plačila, ki bi bil dodeljen zadevnemu kmetu, vrne v nacionalno rezervo, kadar bi povečanje privedlo do nepričakovanih dobičkov za zadevnega kmeta.

Ti objektivni kriteriji se določijo na način, ki zagotavlja enakovredno obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence, in vključujejo najmanj naslednje:

(a)     najkrajše trajanje zakupa;

(b)     delež prejetega plačila, ki se vrne v nacionalno rezervo.

5.           Najkasneje od leta zahtevkov 2019 imajo vse pravice do plačil v državi članici, oziroma v primeru uporabe člena 20 v regiji, enotni znesek na enoto.

6.           Ob uporabi odstavkov 2 in 3 države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Unije preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačil na nacionalni ali regionalni ravni. V ta namen države članice določijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti do 1. avgusta 2013. Ti ukrepi vključujejo postopne letne spremembe pravic do plačil v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

O ukrepih iz prvega pododstavka uradno obvestijo Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

Oddelek 2 Nacionalna rezerva

Člen 23

Vzpostavitev in uporaba nacionalne rezerve

1.           Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo. Za vzpostavitev nacionalne rezerve države članice v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila linearno odstotno znižajo zgornjo mejo sheme osnovnega plačila na nacionalni ravni. To znižanje ne sme presegati 3 %, razen če je to potrebno za kritje potreb po dodelitvah iz odstavka 4 za leto 2014.

2.           Države članice lahko upravljajo nacionalno rezervo na regionalni ravni.

3.           Države članice določijo pravice do plačila iz nacionalne rezerve v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

4.           Države članice nacionalno rezervo uporabijo za prednostno dodelitev pravic do plačila mladim kmetom, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost.

V prvem pododstavku „mladi kmetje, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost“ pomenijo kmete, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 36(2) ter v petih letih pred začetkom nove kmetijske dejavnosti niso opravljali kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na svojo odgovornost ali niso nadzorovali pravne osebe, ki je opravljala kmetijsko dejavnost. V primeru pravne osebe fizične osebe, ki nadzorujejo pravno osebo, pet let pred začetkom kmetijske dejavnosti pravne osebe ne smejo opravljati kmetijske dejavnosti v lastnem imenu in na lastno odgovornost ali nadzorovati pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost.

5.           Države članice nacionalno rezervo lahko uporabijo za:

(a)     dodelitev pravic do plačila kmetom na površinah, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja podeželja v obliki javne intervencije, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmeta na teh površinah;

(b)     linearno povečanje vrednosti pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila na nacionalni ali regionalni ravni, če nacionalna rezerva v katerem koli letu presega 3 %, pod pogojem da ostanejo na voljo zadostni zneski za dodelitve na podlagi odstavka 4, točke (a) tega odstavka in odstavka 7.

6.           Države članice pri uporabi odstavkov 4 in 5(a) določijo vrednost pravic do plačila, dodeljenih kmetom, na podlagi nacionalne ali regionalne povprečne vrednosti pravic do plačila v letu dodelitve.

7.           Kadar je kmet upravičen do pravic do plačila ali povečanja vrednosti obstoječih pravic na podlagi dokončne odločitve sodišča ali dokončnega upravnega akta pristojnega organa države članice, kmet prejme število in vrednost pravic do plačila, določenih v odločitvi ali upravnem aktu, na datum, ki ga določi država članica. Vendar ta datum ni poznejši od roka za predložitev vloge na podlagi sheme osnovnega plačila po datumu odločitve sodišča ali upravnega akta ob upoštevanju uporabe členov 25 in 26.

Člen 24

Vzdrževanje nacionalne rezerve

1.           Nacionalna rezerva se obnovi z zneski iz:

(a)     pravic do plačila, ki ne dajejo pravice do plačila v dveh zaporednih letih zaradi uporabe:

(i)      člena 9;

(ii)      člena 10(1).

(b)     vseh pravic do plačila, ki niso bile uveljavljene v skladu s členom 25 v dveh letih, razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah;

(c)     pravic do plačila, ki jih kmetje prostovoljno vrnejo;

(d)     uporabe člena 22(4).

2.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z vračilom neuveljavljenih pravic do plačila v nacionalno rezervo. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Oddelek 3 Izvajanje sheme osnovnega plačila

Člen 25

Uveljavljanje pravic do plačila

1.           Podpora na podlagi sheme osnovnega plačila se kmetom odobri ob uveljavljanju, in sicer z izjavo v skladu s členom 26(1) o pravici do plačila na upravičeni hektar v državi članici, kjer je bila dodeljena. Uveljavljene pravice do plačila dajejo pravico do letnega plačila zneskov, določenih v njih, brez poseganja v uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja v skladu s členom 7, členom 37(2) in členom 51(1) ter vseh znižanj in izključitev, ki se uvedejo v skladu z Uredbo (EU) št. […] [HZU].

2.           V tem naslovu „upravičeni hektar“ pomeni:

(a)     vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, če se površina prav tako uporablja za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti, ali

(b)     vsako površino, ki je bila upravičena do plačil v letu 2008 na podlagi sheme enotnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz naslova III oziroma poglavja 2 naslova V Uredbe št. (ES) 73/2009 in ki:

(i)           ne izpolnjuje več opredelitve „upravičen“ na podlagi točke (a) zaradi izvajanja Direktive 92/43/EGS, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[27] in Direktive 2009/147/ES ali

(ii)      je v času trajanja zadevne obveznosti posameznega kmeta pogozdena v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999 ali členom 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali na podlagi nacionalne sheme, katere pogoji so skladni s členom 43(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in členom 23 Uredbe (EU) št. […] [URP], ali

(iii)     je v času trajanja zadevne obveznosti posameznega kmeta površina za praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999 ali členom 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in členom 29 Uredbe (EU) št. […] [URP].

Kadar se kmetijska površina kmetijskega gospodarstva uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti za namene točke (a) prvega pododstavka, se za zadevno površino šteje, da se uporablja pretežno za kmetijske dejavnosti, če se kmetijske dejavnosti lahko izvajajo, ne da bi bile bistveno ovirane zaradi intenzivnosti, narave, trajanja in časovne razporeditve nekmetijskih dejavnosti. Države članice določijo merila za izvajanje tega pododstavka na svojem ozemlju.

Da bi bile površine upravičene, morajo opredelitev upravičenega hektarja izpolnjevati v vsem koledarskem letu razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin.

3.           Površine, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, se štejejo za upravičene hektare le, če vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne presega 0,2 %.

Člen 26

Prijava upravičenih hektarjev

1.           Kmet za namene člena 25(1) prijavi parcele, ki ustrezajo upravičenim hektarjem, povezanim s katero koli pravico do plačila. Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so te parcele na voljo kmetu na dan, ki ga določi država članica, vendar najpozneje na dan, ki je v tej državi določen za spremembo vloge za pomoč v skladu s členom 73(1) Uredbe (EU) št. […] [HZU].

2.           Države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah pooblastijo kmeta, da spremeni svojo prijavo, če ohrani vsaj število hektarjev, ki ustrezajo njegovim pravicam do plačila, ter spoštuje pogoje za dodelitev osnovnega plačila za zadevno površino.

Člen 27

Prenos pravic do plačila

1.           Pravice do plačila se lahko prenesejo le na kmeta s sedežem v isti državi članici, razen v primeru prenosa na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja.

Vendar se tudi v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja lahko pravice do plačila uporabijo le v državi članici, kjer so bile ugotovljene.

2.           Pravice do plačila se smejo prenesti le znotraj iste regije ali med regijami države članice, kjer je vrednost pravic do plačila na hektar, ki izhaja iz uporabe člena 22(1) ali člena 22(2), enaka.

3.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne zahteve glede uradnega obveščanja nacionalnih organov o prenosu pravic do plačila in rokov za ta obvestila. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 28

Delegirana pooblastila

Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     pravili o upravičenosti in dostopu do sheme osnovnega plačila kmetov v primeru dedovanja in pričakovanega dedovanja, dedovanja v okviru zakupa, spremembe pravnega statusa ali poimenovanja ter v primeru združitve ali razdružitve kmetijskega gospodarstva;

(b)     pravili o izračunu vrednosti in števila ali povečanju ali zmanjšanju vrednosti pravic do plačila v zvezi z dodelitvijo pravic do plačila na podlagi katere koli določbe tega naslova, vključno s pravili o:

(i)      možnosti začasne vrednosti in števila ali začasnega povečanja pravic do plačila, dodeljenih na podlagi vloge kmeta;

(ii)      pogojih za določitev začasne in dokončne vrednosti ter števila pravic do plačila;

(iii)     primerih, ko bi prodajna ali zakupna pogodba lahko vplivala na dodelitev pravic do plačila.

(c)     pravili o določitvi in izračunu vrednosti ter števila pravic do plačila, prejetih iz nacionalne rezerve;

(d)     pravili o spremembi vrednosti pravic do plačila na enoto v primeru delov pravic do plačila;

(e)     merili, ki jih države članice uporabljajo pri dodelitvi pravic do plačila kmetom, ki niso uveljavljali pravic v letu 2011 ali niso zaprosili za podporo v okviru sheme enotnega plačila na površino v letu 2011, kakor je določeno v členu 21(2), in pri dodelitvi pravic do plačila v primeru uporabe pogodbenih pogojev iz člena 21(3);

(f)      merili za dodelitev pravic do plačila v skladu s členom 23(4) in (5);

(g)     pravili o prijavi in uveljavljanju pravic do plačila;

(h)     pravili o pogojevanju odobritve plačil z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje ter o postopku za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola iz člena 25(3).

POGLAVJE 2 Plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje

Člen 29

Splošna pravila

1.           Kmetje, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme enotnega plačila iz poglavja 1, na upravičenih hektarjih, kot so opredeljeni v členu 25(2), upoštevajo naslednje kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje:

(a)          na svoji orni zemlji imajo tri različne pridelke, če orna zemlja kmeta pokriva več kot 3 hektare in ni v celoti porabljena za pridelavo trave (posejane ali naravne), ni v celoti dana v praho ali se velik del leta v celoti na njej ne prideluje pridelek pod vodo,

(b)          na svojih gospodarstvih ohranjajo obstoječe trajno travinje in

(c)          na kmetijski površini imajo površino z ekološkim pomenom.

2.           Brez poseganja v odstavka 3 in 4 ter uporabo finančne discipline, linearnega znižanja v skladu s členom 7 ter vseh znižanj in sankcij, uvedenih v skladu z Uredbo (EU) št. […] [HZU], države članice odobrijo plačilo iz tega poglavja kmetom, ki upoštevajo tiste od treh praks iz odstavka 1, ki se nanje nanašajo, in delujejo v skladu s členi 30, 31 in 32.

3.           Kmetje, katerih kmetijska gospodarstva so v celoti ali deloma na območjih, zajetih v Direktivi 92/43/EGS ali 2009/147/ES, so upravičeni do plačila iz tega poglavja, pod pogojem da upoštevajo kmetijske prakse iz tega poglavja, kolikor so te prakse v zadevnem gospodarstvu skladne s cilji navedenih direktiv.

4.           Kmetje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 v zvezi z ekološkim kmetovanjem, so zaradi tega upravičeni do plačila iz tega poglavja.

Prvi pododstavek se uporablja le za enote gospodarstva, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 834/2007.

5.           Plačilo iz odstavka 1 ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar, prijavljen v skladu s členom 26(1), njegov znesek pa se vsako leto izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 33(1), deli s skupnim številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v zadevni državi članici v skladu s členom 26.

Člen 30

Raznolikost pridelkov

1.           Kadar orna zemlja kmeta pokriva več kot 3 hektare in se v celoti ne uporablja za pridelavo trave (posejane ali naravne), ni v celoti dana v praho ali se velik del leta v celoti na njej ne prideluje pridelek pod vodo, se na orni zemlji pridelujejo vsaj trije različni pridelki. Vendar noben od treh pridelkov ne pokriva manj kot 5 % orne zemlje in glavni pridelek ne presega 70 % orne zemlje.

2.           Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi „pridelka“ in pravil v zvezi z uporabo natančnega izračuna deležev različnih pridelkov.

Člen 31

Trajno travinje

1.           Kmetje na površinah svojih kmetijskih gospodarstev, prijavljenih kot trajno travinje v vlogi, predloženi v skladu s členom 74(1) Uredbe (EU) št. XXX (HZ) za leto zahtevka 2014 (v nadaljnjem besedilu: „referenčne površine pod trajnim travinjem“), ohranjajo trajno travinje.

Referenčne površine pod trajnim travinjem se povečajo, če je kmet obvezan, da površine v letu 2014 in/ali 2015 ponovno spremeni v trajno travinje, kot je določeno v členu 93 Uredbe (EU) No […] HZU.

2.           Kmetom se dovoli, da spremenijo največ 5 % svojih referenčnih površin pod trajnim travinjem. Ta zgornja meja se ne uporablja v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin.

3.           Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi pravil v zvezi s povečanjem referenčnih površin pod trajnim travinjem v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, obnovo trajnega travinja, ponovno spremembo kmetijske površine v trajno travinje v primeru, da se dovoljeno zmanjšanje iz odstavka 2 preseže, ter spremembo referenčnih površin pod trajnim travinjem v primeru prenosa zemljišč.

Člen 32

Površina z ekološkim pomenom

1.           Kmetje zagotovijo, da najmanj 7 % njihovih upravičenih hektarjev iz člena 25(2), razen površin pod trajnim travinjem, obsega površine z ekološkim pomenom, npr. zemljišča v prahi, terase, krajinske značilnosti, zaščitne pasove in pogozdene površine, kot je navedeno v členu 25(2)(b)(ii).

2.           Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da bi natančneje opredelila vrste površin z ekološkim pomenom iz odstavka 1 tega člena ter dodala in opredelila druge vrste površin z ekološkim pomenom, ki se lahko upoštevajo pri odstotku iz navedenega odstavka.

Člen 33

Finančne določbe

1.           Države članice za financiranje plačil iz tega poglavja porabijo 30 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

2.           Države članice uporabijo plačilo iz tega poglavja na nacionalni ali ob uporabi člena 20 na regionalni ravni. V primeru uporabe na regionalni ravni države članice v vsaki regiji uporabijo delež zgornje meje iz člena 3. Delež se za vsako regijo izračuna tako, da se zadevna regionalna zgornja meja, določena v skladu s členom 20(2), deli z zgornjo mejo, določeno v skladu s členom 19(1).

3.           Komisija bo z izvedbenimi akti vsako leto določila ustrezno zgornjo mejo za plačilo iz tega poglavja. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

POGLAVJE 3 Plačilo za površine z naravnimi omejitvami

Člen 34

Splošna pravila

1.           Države članice lahko odobrijo plačilo kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1 in katerih kmetijska gospodarstva so v celoti ali deloma na površinah z naravnimi omejitvami, ki jih določijo države članice v skladu s členom 33(1) Uredbe (EU) št. […] [URP].

2.           Države članice se lahko odločijo, da bodo plačilo iz odstavka 1 odobrile vsem površinam, ki spadajo na področje uporabe navedenega odstavka, ali da bodo na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril plačilo omejile na nekatere površine iz člena 33(1) Uredbe (EU) št. […] [URP].

3.           Brez poseganja v odstavek 2 in uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja iz člena 7 ter vseh znižanj in izključitev, uvedenih v skladu s členom 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU], se plačilo iz odstavka 1 vsako leto odobri na upravičeni hektar na površinah, za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena, in izplača, ko zadevni kmet za zadevne hektarje uveljavlja pravice do plačila.

4.           Plačilo na hektar iz odstavka 1 se izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 35, deli s številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26(1), na površinah, za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

5.           Države članice smejo uporabiti plačilo iz tega poglavja na regionalni ravni pod pogoji iz tega odstavka.

V tem primeru določijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so značilnosti naravnih omejitev in agronomski pogoji.

Države članice razdelijo nacionalno zgornjo mejo iz člena 35(1) med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Plačilo na regionalni ravni se izračuna tako, da se regionalna zgornja meja, izračunana v skladu s tretjim pododstavkom, deli s številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26(1), na površinah, za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Člen 35

Finančne določbe

1.           Države članice se lahko do 1. avgusta 2013 odločijo, da bodo za financiranje plačila iz člena 34 porabile do 5 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

O odločitvi iz prvega pododstavka uradno obvestijo Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

Države članice lahko do 1. avgusta 2016 svojo odločitev spremenijo z učinkom od 1. januarja 2017.

2.           Komisija vsako leto glede na odstotek nacionalne zgornje meje, ki ga države članice porabijo v skladu z odstavkom 1, z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo za navedeno plačilo. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

POGLAVJE 4 Plačilo za mlade kmete

Člen 36

Splošna pravila

1.           Države članice odobrijo letno plačilo mladim kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1.

2.           V tem poglavju „mladi kmetje“ pomenijo:

(a)     fizične osebe, ki prvič ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo kot vodje gospodarstva ali so ga že ustanovile v petih letih pred prvo predložitvijo vloge za sodelovanje v shemi enotnega plačila iz člena 73(1) Uredbe (EU) št. […] in

(b)          ki so mlajše od 40 let ob predložitvi vloge iz točke (a).

3.           Brez poseganja v uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja iz člena 7 ter vseh znižanj in izključitev, uvedenih v skladu s členom 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU], se plačilo iz odstavka 1 odobri vsako leto, ko kmet uveljavlja pravice do plačila.

4.           Plačilo iz odstavka 1 se odobri posameznemu kmetu za največ pet let. To obdobje se zmanjša za število let, ki so pretekla med ustanovitvijo in prvo predložitvijo vloge iz točke (a) odstavka 2.

5.           Države članice vsako leto izračunajo znesek plačila iz odstavka 1 tako, da pomnožijo število, ki ustreza 25 % povprečne vrednosti pravic do plačila, ki jih ima kmet, s številom pravic, ki jih je uveljavil v skladu s členom 26(1).

Države članice od uporabi prvega pododstavka upoštevajo naslednje najvišje vrednosti števila uveljavljenih pravic do plačila, ki jih je treba upoštevati:

(a)     v državah članicah, kjer je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev iz Priloge VI manjša ali enaka 25 hektarom, je najvišje število 25;

(b)     v državah članicah, kjer je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev iz Priloge VI višja od 25 hektarjev, najvišje število ni manjše od 25 in večje od povprečne velikosti.

6.           Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o pogojih, pod katerimi se pravna oseba lahko šteje za upravičeno do plačila iz odstavka 1, zlasti za uporabo starostne meje iz odstavka 2(b) za eno ali več fizičnih oseb, ki sodeluje pri pravni osebi.

Člen 37

Finančne določbe

1.       Države članice za financiranje plačila iz člena 36 porabijo odstotek letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, ki ni višji od 2 %. Komisijo do 1. avgusta 2013 uradno obvestijo o odstotku, za katerega ocenjujejo, da je potreben za financiranje plačila.

Države članice lahko do 1. avgusta 2016 svojo oceno odstotka spremenijo z učinkom od 1. januarja 2017. O spremenjenem odstotku uradno obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2016.

2.         Kadar skupni znesek plačila, ki ga zaprosi država članica, v določenem letu presega zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4, in kadar je ta zgornja meja nižja od 2 % letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, države članice brez poseganja v najvišjo dovoljeno vrednost 2 %, določeno v odstavku 1, uporabijo linearno znižanje za vsa plačila, ki se odobrijo vsem kmetom v skladu s členom 25.

3.       Kadar skupni znesek plačila, ki ga zaprosi država članica, v določenem letu presega zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4, in kadar ta zgornja meja znaša 2 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice uporabijo linearno znižanje za zneske, ki se izplačajo v skladu s členom 36, da bi skupni znesek uskladile z navedeno zgornjo mejo.

4.           Komisija vsako leto na podlagi ocene odstotka, o kateri jo države članice uradno obvestijo v skladu z odstavkom 1, z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo za plačilo iz člena 36. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

NASLOV IV VEZANA PODPORA

POGLAVJE 1 Prostovoljna vezana podpora

Člen 38

Splošna pravila

1.           Države članice lahko kmetom odobrijo vezano podporo pod pogoji, določenimi v tem poglavju.

Vezana podpora se lahko odobri za naslednje sektorje in proizvode: žita, oljnice, beljakovinski pridelki, zrnate stročnice, lan, konoplja, riž, oreški, škrobni krompir, mleko in mlečni proizvodi, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušena krma, hmelj, sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, sadje in zelenjava ter hitro rastoči panjevec.

2.           Vezana podpora se lahko odobri le sektorjem ali regijam države članice, v katerih se specifične vrste kmetovanja ali specifični kmetijski sektorji, ki so posebej pomembni iz gospodarskih in/ali socialnih razlogov, spopadajo s težavami.

3.           Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vezana podpora odobri tudi kmetom, ki so 31. decembra 2013 imeli pravice do plačila, odobrene v skladu z oddelkom 2 poglavja 3 naslova III in členom 71m Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter v skladu s členom 60 in četrtim pododstavkom člena 65 Uredbe (ES) št. 73/2009, in ki so brez upravičenih hektarjev za uveljavljanje pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III te uredbe.

4.           Vezana podpora se lahko odobri le v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutnih ravni proizvodnje v zadevnih regijah.

5.           Vezana podpora ima obliko letnega plačila in se odobri v opredeljenih količinskih omejitvah ter temelji na določenih površinah in donosih ali na določenim številu živali.

6.           Vsaka vezana podpora, odobrena v skladu s tem členom, je skladna z drugimi ukrepi in politikami Unije.

7.           Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s:

(a)     pogoji za odobritev podpore iz tega poglavja,

(b)     pravili o skladnosti z drugimi ukrepi Unije in o kopičenju podpore.

Člen 39

Finančne določbe

1.           Države članice se lahko do 1. avgusta leta pred prvim letom izvajanja prostovoljne vezane podpore odločijo, da za financiranje te podpore porabijo do 5 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

2.           Države članice se lahko z odstopanjem od odstavka 1 odločijo, da porabijo do 10 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, če:

(a)          do 31. decembra 2013 uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, kakor je določeno v naslovu V Uredbe (ES) št. 73/2009, ali financirajo ukrepe na podlagi člena 111 navedene uredbe ali zanje velja odstopanje iz člena 69(5) ali v primeru Malte člen 69(1) navedene uredbe in/ali

(b)          v vsaj enem letu v obdobju 2010–2013 več kot 5 % svojega zneska, ki je na voljo za odobritev neposrednih plačil iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009, razen oddelka 6 poglavja 1 naslova IV, dodelijo financiranju ukrepov iz oddelka 2 poglavja 2 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009, podpore iz točk od (i) do (iv) odstavka 1(a) ter odstavka 1(b) in (e) člena 68 navedene uredbe ali ukrepov iz poglavja 1, razen oddelka 6 naslova IV navedene uredbe.

3.           Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko države članice, ki so v vsaj enem letu v obdobju 2010–2013 več kot 10 % svojega zneska, ki je na voljo za odobritev neposrednih plačil iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009, razen oddelka 6 poglavja 1 naslova IV, dodelile financiranju ukrepov iz oddelka 2 poglavja 2 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009, podpore iz točk od (i) do (iv) odstavka 1(a) ter odstavka 1(b) in (e) člena 68 navedene uredbe ali ukrepov iz poglavja 1, razen oddelka 6 naslova IV navedene uredbe, po odobritvi s strani Komisije v skladu s členom 41 odločijo, da bodo porabile več kot 10 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

4.           Države članice lahko do 1. avgusta 2016 pregledajo svojo odločitev v skladu z odstavki 1, 2 in 3 ter se z učinkom od leta 2017 odločijo:

(a)     da bodo povečale odstotek, določen v skladu z odstavki 1 in 2, po potrebi v okviru tam določenih omejitev, in, če je to ustrezno, spremenile pogoje za odobritev podpore;

(b)     da bodo zmanjšale odstotek, ki se porabi za financiranje vezane podpore in, če je to ustrezno, spremenile pogoje za odobritev pomoči;

(c)     da pomoči iz tega poglavja ne bodo več odobrile.

5.           Komisija vsako leto na podlagi odločitve, ki jo posamezna država članica sprejme v skladu z odstavki od 1 do 4 glede uporabljenega odstotka nacionalne zgornje meje, z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo te podpore. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 40

Uradna obvestila

1.           Odločitve iz člena 39 se uradno sporočijo Komisiji do datuma iz navedenega člena. Z izjemo odločitve iz člena 39(4)(c) uradno obvestilo vsebuje informacije o ciljnih regijah, izbranih vrstah kmetovanja ali sektorjih in ravni odobrene podpore.

2.           Odločitve iz člena 39(2) in (3) ali, če je to ustrezno, člena 39(4)(a) prav tako vsebujejo podroben opis položaja v ciljni regiji in posebnih značilnosti vrst kmetovanja ali specifičnih kmetijskih sektorjev, zaradi katerih odstotek iz člena 39(1) ne zadostuje za reševanje težav iz člena 38(2) in ki utemeljujejo višjo raven podpore.

Člen 41

Odobritev Komisije

1.           Komisija z izvedbenimi akti odobri odločitev iz člena 39(3) ali, če je to ustrezno, člena 39(4)(a), kadar je v zadevni regiji ali sektorju razvidna ena od naslednjih potreb:

(a)     potreba po ohranitvi določene ravni specifične pridelave zaradi pomanjkanja nadomestnih možnosti ali po zmanjšanju tveganja za opustitev pridelave in posledične socialne in/ali okoljske probleme;

(b)     potreba po zagotavljanju stabilne oskrbe lokalne predelovalne industrije in s tem preprečevanju negativnih socialnih in gospodarskih posledic morebitnega prestrukturiranja, ki bi iz tega sledilo;

(c)     potreba po kompenzaciji slabšega položaja kmetov v določenih sektorjih, ki so posledice motenj na povezanih trgih;

(d)     potreba po intervenciji, kadar se kakršna koli druga podpora, ki je na voljo na podlagi te uredbe, Uredbe (EU) št. […] [URP] ali katere koli odobrene sheme državne pomoči, šteje za nezadostno za zadovoljitev potreb iz točk (a), (b) in (c).

2.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o postopku ocene in odobritve odločitev iz odstavka 1. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

POGLAVJE 2 Plačilo za bombaž, vezano na pridelek

Člen 42

Področje uporabe

Pomoč se odobri kmetom, ki pridelujejo bombaž iz oznake KN 5201 00 pod pogoji iz tega poglavja (v nadaljnjem besedilu: plačilo za bombaž, vezano na pridelek).

Člen 43

Upravičenost

1.           Plačilo za bombaž, vezano na pridelek, se odobri na hektar upravičene površine bombaža. Da bi bila površina upravičena, se nahaja na kmetijskem zemljišču, ki ga je država članica odobrila za pridelavo bombaža, posajenem z odobrenimi sortami in dejansko požetem pod normalnimi pogoji rasti.

Plačilo za bombaž, vezano na pridelek, se izplača za bombaž neoporečne, čiste in prodajne kakovosti.

2.           2. Države članice odobrijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 v skladu s pravili in pogoji iz odstavka 3.

3.           Da bi Komisija zagotovila učinkovito upravljanje plačil za bombaž, vezanih na pridelek, je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o pravilih in pogojih za odobritev zemljišča in sort za namene plačila za bombaž, vezanega na pridelek.

4.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o postopku odobritve in obveščanju pridelovalcev v zvezi s to odobritvijo. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 44

Osnovne površine, fiksni donosi in referenčni zneski

1.           Nacionalne osnovne površine so:

– Bolgarija: 3 342 ha,

– Grčija: 250 000 ha,

– Španija: 48 000 ha,

– Portugalska: 360 ha.

2.           Fiksni donosi v referenčnem obdobju so:

– Bolgarija: 1,2 tone/ha,

– Grčija: 3,2 tone/ha,

– Španija: 3,5 tone/ha,

– Portugalska: 2,2 tone/ha.

3.           Znesek plačila, vezanega na pridelek, na hektar upravičene površine se določi z množenjem donosov iz odstavka 2 z naslednjimi referenčnimi zneski:

– Bolgarija: 523,02 EUR v letu 2014; 588,06 EUR v letu 2015 in 661,79 EUR za leto 2016 in naprej,

– Grčija: 238,86 EUR,

– Španija: 369,33 EUR,

– Portugalska: 232,57 EUR.

4.           Če upravičena površina bombaža v dani državi članici in v danem letu preseže osnovno površino, določeno v odstavku 1, se znesek iz odstavka 3 za to državo članico zmanjša sorazmerno s prekoračenjem osnovne površine.

5.           Da bi Komisija omogočila uporabo plačila za bombaž, vezanega na pridelek, je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s pravili o pogojih za odobritev plačila za bombaž, vezanega na pridelek, o zahtevah glede upravičenosti in agronomskih praksah.

6.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o izračunu zmanjšanja iz odstavka 4. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 45

Odobrene medpanožne organizacije

1.           V tem poglavju „odobrena medpanožna organizacija“ pomeni pravno osebo, sestavljeno iz kmetov proizvajalcev bombaža in vsaj enega obrata za odzrnjevanje bombaža, ki izvajajo dejavnosti, kot so:

(a)     pomoč pri boljšem usklajevanju načina, kako se bombaž daje v promet, zlasti z raziskovalnimi študijami in tržnimi raziskavami,

(b)     priprava standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Unije;

(c)     usmerjanje proizvodnje k proizvodom, ki so bolje prilagojeni potrebam na trgu in povpraševanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti in varstva potrošnikov,

(d)     posodabljanje metod in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov,

(e)     razvijanje tržnih strategij za promoviranje bombaža s pomočjo sistemov za potrjevanje kakovosti.

2.           Država članica, v kateri imajo obrati za odzrnjevanje bombaža svoj sedež, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3.

3.           Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o:

(a)     merilih za odobritev medpanožnih organizacij,

(b)     obveznostih proizvajalcev;

(c)     pravilih za primere, v katerih odobrena medpanožna organizacija ne upošteva navedenih meril.

Člen 46

Odobritev plačila

1.           Kmetom se plačilo za bombaž, vezano na pridelek, odobri na upravičeni hektar v skladu s členom 44.

2.           Kmetom, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, se na upravičeni hektar v okviru osnovne površine iz člena 44(1) odobri plačilo za bombaž, vezano na pridelek, povečano za znesek 2 EUR.

NASLOV V Shema za male kmete

Člen 47

Splošna pravila

1.           Kmetje, ki imajo pravice do plačila, dodeljene v letu 2014 v skladu s členom 21, in izpolnjujejo minimalne zahteve iz člena 10(1), se lahko odločijo za sodelovanje v poenostavljeni shemi pod pogoji iz tega naslova (v nadaljnjem besedilu: shema za male kmete).

2.           Plačila na podlagi sheme za male kmete nadomestijo plačila, ki se odobrijo v skladu z naslovi III in IV.

3.           Kmetje, ki sodelujejo v shemi za male kmete, so izvzeti od kmetijskih praks iz poglavja 2 naslova III.

4.         Države članice zagotovijo, da se plačilo ne izplača kmetom, za katere se ugotovi, da so po datumu objave predloga Komisije za to uredbo svoje kmetijsko gospodarstvo razdelili izključno z namenom, da bi imeli koristi v okviru sheme za male kmete. To velja tudi za kmete, katerih gospodarstva so posledica takšne delitve.

Člen 48

Sodelovanje

Kmetje, ki želijo sodelovati v shemi za male kmete, predložijo vlogo do 15. oktobra 2014.

Kmetje, ki se do 15. oktobra 2014 ne prijavijo za sodelovanje v shemi za male kmete ali se odločijo, da po tem datumu v njej ne bodo več sodelovali, ali so bili izbrani za podporo na podlagi člena 20(1)(c) Uredbe (EU) št. […] [URP], niso več upravičeni do sodelovanja v shemi.

Člen 49

Znesek plačila

1. Države članice v skladu z odstavki 2 in 3 določijo znesek letnega plačila za shemo za male kmete na eni od naslednjih ravni:

(a)     znesek ne presega 15 % nacionalnega povprečnega plačila na upravičenca ali

(b)     znesek ustreza nacionalnemu povprečnemu plačilu na hektar, pomnoženemu s številom največ treh hektarjev.

Države članice določijo nacionalno povprečje iz točke (a) prvega pododstavka na podlagi nacionalne zgornje meje iz Priloge II za koledarsko leto 2019 in števila kmetov, ki so pridobili pravice do plačila v skladu s členom 21(1).

Države članice določijo nacionalno povprečje iz točke (b) prvega pododstavka na podlagi nacionalne zgornje meje iz Priloge II za koledarsko leto 2019 in števila upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26 v letu 2014.

2. Znesek iz odstavka 1 ni nižji od 500 EUR in višji od 1 000 EUR. Kadar je znesek zaradi uporabe odstavka 1 nižji od 500 EUR ali višji od 1 000 EUR, se brez poseganja v člen 51(1) zaokroži navzgor ali navzdol na najvišji oziroma najnižji znesek.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko znesek iz odstavka 1 na Cipru in Malti znaša manj kot 500 EUR, vendar ne manj kot 200 EUR.

Člen 50

Posebni pogoji

1. Kmetje med sodelovanjem v shemi za male kmete:

(a)        ohranijo vsaj število hektarjev, ki ustreza številu prejetih pravic,

(b)        izpolnijo minimalne zahteve iz člena 10(1)(b).

2. Pravice do plačila, ki jih kmet, ki sodeluje v shemi za male kmete, uveljavi v letu 2014 v skladu s členoma 25 in 26, se štejejo za uveljavljene pravice za čas sodelovanja kmeta v shemi.

Pravice do plačila, ki jih ima kmet med sodelovanjem v shemi, se ne štejejo za neuporabljene pravice do plačila, ki se lahko vrnejo v nacionalno rezervo v smislu člena 24(1)(b).

3. Z odstopanjem od člena 27 pravice do plačila, ki jih ima kmet, ki sodeluje v shemi za male kmete, niso prenosljive, razen v primeru dedovanja ali pričakovanega dedovanja.

Kmetje, ki z dedovanjem ali pričakovanim dedovanjem prejmejo pravice do plačila od kmeta, ki sodeluje v shemi za male kmete, so upravičeni do sodelovanja v shemi, če izpolnjujejo zahteve za sodelovanje v shemi osnovnega plačila in podedujejo vse pravice do plačila, ki jih je imel kmet, od katerega so prejeli pravice do plačila.

4. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o pogojih sodelovanja v shemi, kadar se položaj sodelujočega kmeta spremeni.

Člen 51

Finančne določbe

5. Države članice za financiranje plačila iz tega naslova odštejejo zneske, ki ustrezajo zneskom, do katerih bi bili mali kmetje upravičeni v obliki osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III, plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz poglavja 2 naslova III in po potrebi plačila za površine z naravnimi omejitvami iz poglavja 3 naslova III, plačila za mlade kmete iz poglavja 4 naslova III in vezane podpore iz naslova IV, od skupnih zneskov, ki so na voljo za ustrezna plačila.

Razlika med vsoto vseh plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, in skupnim zneskom, ki se financira v skladu s prvim pododstavkom, se financira z uporabo linearnega znižanja vseh plačil, ki se odobrijo v skladu s členom 25.

Elementi, na podlagi katerih so določeni zneski iz prvega pododstavka, ostanejo enaki cel čas sodelovanja kmeta v shemi.

6. Če skupni znesek plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, presega 10 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice uporabijo linearno znižanje zneskov, ki se izplačajo v skladu s tem naslovom, da bi spoštovale navedeni odstotek.

NASLOV VI nacionalni programi prestrukturiranja za sektor bombaža

Člen 52

Uporaba letnega proračuna za programe prestrukturiranja

1.           Za države članice, ki so uporabile prvi pododstavek člena 4(1) Uredbe (ES) št. 637/2008, se zadevni letni proračun, ki je na voljo v skladu s členom 5(1) navedene uredbe, prenese z učinkom od 1. januarja 2014 kot dodatna sredstva Unije za ukrepe iz programov za razvoj podeželja, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) št. […] [URP].

2.           Za države članice, ki so uporabile drugi pododstavek člena 4(1) Uredbe (ES) št. 637/2008, se letni proračun iz člena 5(1) navedene uredbe z učinkom od 1. januarja 2017 vključi v njihovo letno zgornjo mejo iz Priloge II k tej uredbi.

NASLOV VII KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1 Uradna obvestila in izredni primeri

Člen 53

Zahteve glede uradnih obvestil

1.           Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o potrebnih ukrepih glede uradnih obvestil, ki jih države članice pošiljajo za namene te uredbe ali namene pregledovanja, nadzorovanja, spremljanja, ocenjevanja in revidiranja neposrednih plačil, izvajanja mednarodnih sporazumov, vključno z zahtevami iz teh sporazumov glede uradnih obvestil. Komisija pri tem upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov.

Pridobljene informacije se lahko po potrebi posredujejo ali dajo na voljo mednarodnim organizacijam in pristojnim organom tretjih držav ter se lahko objavijo ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in legitimnega interesa podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti.

2.           Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi hitrega, učinkovitega, natančnega in cenovno smotrnega uradnega obveščanja iz odstavka 1 je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55, ki določajo:

(a)     naravo in vrsto sporočenih informacij;

(b)     metode uradnega obveščanja;

(c)     pravila, povezana s pravicami dostopa do informacij ali informacijskih sistemov, ki so dani na voljo;

(d)     pogoje in sredstva objavljanja informacij.

3.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme:

(a)     pravila o zagotavljanju informacij, kot je potrebno za uporabo tega člena;

(b)     ureditve za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter pravila o vsebini, obliki, času, pogostosti in rokih za uradna obvestila;

(c)     ureditve za posredovanje ali dajanje na voljo informacij in dokumentov državam članicam, mednarodnim organizacijam in pristojnim organom v tretjih državah ali javnosti ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in legitimnega interesa kmetov in podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti.

Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Člen 54

Ukrepi za reševanje specifičnih problemov

1.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so v izrednih razmerah potrebni in upravičeni za reševanje specifičnih problemov. Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo toliko in tako dolgo, kot je nujno potrebno. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

2.           Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov ukrepov iz odstavka 1 sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, v skladu s postopkom iz člena 56(3).

POGLAVJE 2 Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 55

Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo iz te uredbe se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3.           Podelitev pooblastila iz te uredbe lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati samo, če temu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ne nasprotuje ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet oba uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju akta. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 56

Postopek odbora

1.           Komisiji pomaga odbor, imenovan „odbor za neposredna plačila“. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

POGLAVJE 3 Prehodne in končne določbe

Člen 57

Razveljavitve

1.           Uredba (ES) št. 637/2008 se razveljavi.

Vendar se še vedno uporablja do 31. decembra 2017 za države članice, ki so uporabile možnost iz drugega pododstavka člena 4(1) navedene uredbe.

2.           Uredba (ES) št. 73/2009 se razveljavi.

Brez poseganja v odstavek 3 sklicevanja na razveljavljeno uredbo pomenijo sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

3.           Sklicevanja v tej uredbi na uredbi (ES) št. 73/2009 in (ES) št. 1782/2003 se razumejo kot sklicevanja na navedeni uredbi, kakor sta veljali pred razveljavitvijo.

Člen 58

Prehodne določbe

Da bi Komisija zagotovila nemoten prehod z ureditev, določenih v Uredbi (ES) št. 73/2009, na ureditve, določene v tej uredbi, je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za zaščito pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj kmetov.

Člen 59

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati [sedmi] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Vendar se členi 14, 20(5), 22(6), 35(1), 37(1) in 39 uporabljajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I Seznam shem podpor

Sektor || Pravna podlaga || Opombe

osnovno plačilo || naslov III, poglavje 1 te uredbe || nevezano plačilo

plačilo za kmete, ki upoštevajo kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje || naslov III, poglavje 2 te uredbe || nevezano plačilo

plačilo za kmete na površinah s posebnimi naravnimi omejitvami || naslov III, poglavje 3 te uredbe || nevezano plačilo

plačilo za mlade kmete || naslov III, poglavje 4 te uredbe || nevezano plačilo

prostovoljno vezana podpora || naslov IV, poglavje 1 te uredbe ||

bombaž || naslov IV, poglavje 2 te uredbe || plačilo na površino

plačilo za male kmete || naslov III te uredbe || nevezano plačilo

Posei || naslov III Uredbe (ES) št. 247/2006 || neposredna plačila v okviru ukrepov, določenih v programih

Egejski otoki || poglavje III Uredbe (ES) št. 1405/2006 || neposredna plačila v okviru ukrepov, določenih v programih

PRILOGA II Nacionalne zgornje meje iz člena 6

|| || || || || || (v tisočih EUR)

Koledarsko leto || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 in poznejše leto

Belgija || 553 521 || 544 065 || 534 632 || 525 205 || 525 205 || 525 205

Bolgarija || 655 661 || 737 164 || 810 525 || 812 106 || 812 106 || 812 106

Češka || 892 698 || 891 875 || 891 059 || 890 229 || 890 229 || 890 229

Danska || 942 931 || 931 719 || 920 534 || 909 353 || 909 353 || 909 353

Nemčija || 5 275 876 || 5 236 176 || 5 196 585 || 5 156 970 || 5 156 970 || 5 156 970

Estonija || 108 781 || 117 453 || 126 110 || 134 749 || 134 749 || 134 749

Irska || 1 240 652 || 1 239 027 || 1 237 413 || 1 235 779 || 1 235 779 || 1 235 779

Grčija || 2 099 920 || 2 071 481 || 2 043 111 || 2 014 751 || 2 014 751 || 2 014 751

Španija || 4 934 910 || 4 950 726 || 4 966 546 || 4 988 380 || 4 988 380 || 4 988 380

Francija || 7 732 611 || 7 694 854 || 7 657 219 || 7 619 511 || 7 619 511 || 7 619 511

Italija || 4 023 865 || 3 963 007 || 3 902 289 || 3 841 609 || 3 841 609 || 3 841 609

Ciper || 52 273 || 51 611 || 50 950 || 50 290 || 50 290 || 50 290

Latvija || 163 261 || 181 594 || 199 895 || 218 159 || 218 159 || 218 159

Litva || 396 499 || 417 127 || 437 720 || 458 267 || 458 267 || 458 267

Luksemburg || 34 313 || 34 250 || 34 187 || 34 123 || 34 123 || 34 123

Madžarska || 1 298 104 || 1 296 907 || 1 295 721 || 1 294 513 || 1 294 513 || 1 294 513

Malta || 5 316 || 5 183 || 5 050 || 4 917 || 4 917 || 4 917

Nizozemska || 806 975 || 792 131 || 777 320 || 762 521 || 762 521 || 762 521

Avstrija || 707 503 || 706 850 || 706 204 || 705 546 || 705 546 || 705 546

Poljska || 3 038 969 || 3 066 519 || 3 094 039 || 3 121 451 || 3 121 451 || 3 121 451

Portugalska || 573 046 || 585 655 || 598 245 || 610 800 || 610 800 || 610 800

Romunija || 1 472 005 || 1 692 450 || 1 895 075 || 1 939 357 || 1 939 357 || 1 939 357

Slovenija || 141 585 || 140 420 || 139 258 || 138 096 || 138 096 || 138 096

Slovaška || 386 744 || 391 862 || 396 973 || 402 067 || 402 067 || 402 067

Finska || 533 932 || 534 315 || 534 700 || 535 075 || 535 075 || 535 075

Švedska || 710 853 || 711 798 || 712 747 || 713 681 || 713 681 || 713 681

Združeno kraljestvo || 3 624 384 || 3 637 210 || 3 650 038 || 3 662 774 || 3 662 774 || 3 662 774

PRILOGA III Neto zgornje meje iz člena 7

|| || || || || || (v milijonih EUR)

Koledarsko leto || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 in poznejše leto

Belgija || 553,5 || 544,1 || 534,6 || 525,2 || 525,2 || 525,2

Bolgarija || 656,2 || 733,6 || 799,7 || 801,2 || 801,2 || 801,2

Češka || 892,5 || 891,7 || 890,9 || 890,0 || 890,0 || 890,0

Danska || 942,8 || 931,6 || 920,4 || 909,3 || 909,3 || 909,3

Nemčija || 5 275,3 || 5 235,6 || 5 196,1 || 5 156,5 || 5 156,5 || 5 156,5

Estonija || 108,8 || 117,5 || 126,1 || 134,7 || 134,7 || 134,7

Irska || 1 240,7 || 1 239,0 || 1 237,4 || 1 235,8 || 1 235,8 || 1 235,8

Grčija || 2 253,2 || 2 226,5 || 2 199,8 || 2 173,1 || 2 173,1 || 2 173,1

Španija || 4 978,9 || 4 994,4 || 5 010,0 || 5 031,4 || 5 031,4 || 5 031,4

Francija || 7 732,6 || 7 694,9 || 7 657,2 || 7 619,5 || 7 619,5 || 7 619,5

Italija || 4 023,6 || 3 962,8 || 3 902,1 || 3 841,4 || 3 841,4 || 3 841,4

Ciper || 52,3 || 51,6 || 51,0 || 50,3 || 50,3 || 50,3

Latvija || 163,3 || 181,6 || 199,9 || 218,2 || 218,2 || 218,2

Litva || 396,5 || 417,0 || 437,6 || 458,1 || 458,1 || 458,1

Luksemburg || 34,3 || 34,2 || 34,2 || 34,1 || 34,1 || 34,1

Madžarska || 1 289,2 || 1 288,0 || 1 286,8 || 1 285,7 || 1 285,7 || 1 285,7

Malta || 5,3 || 5,2 || 5,0 || 4,9 || 4,9 || 4,9

Nizozemska || 807,0 || 792,1 || 777,3 || 762,5 || 762,5 || 762,5

Avstrija || 707,5 || 706,9 || 706,2 || 705,5 || 705,5 || 705,5

Poljska || 3 038,9 || 3 066,4 || 3 093,9 || 3 121,4 || 3 121,4 || 3 121,4

Portugalska || 573,2 || 585,8 || 598,4 || 611,0 || 611,0 || 611,0

Romunija || 1 468,0 || 1 684,0 || 1 880,9 || 1 924,0 || 1 924,0 || 1 924,0

Slovenija || 141,6 || 140,4 || 139,3 || 138,1 || 138,1 || 138,1

Slovaška || 384,4 || 389,5 || 394,5 || 399,4 || 399,4 || 399,4

Finska || 533,9 || 534,3 || 534,7 || 535,1 || 535,1 || 535,1

Švedska || 710,9 || 711,8 || 712,7 || 713,7 || 713,7 || 713,7

Združeno kraljestvo || 3 534,9 || 3 547,1 || 3 559,2 || 3 571,3 || 3 571,3 || 3 571,3

PRILOGA IV Koeficienti, ki se uporabljajo v skladu s členom 10(1)

Država članica || Omejitev za zgornjo mejo zneska v EUR (člen 10(1)(a)) || Omejitev za zgornjo mejo števila hektarjev (člen 10(1)(b))

Belgija || 400 ||                                 2

Bolgarija || 200 ||                                 0,5

Češka || 200 ||                                 5

Danska || 300 ||                                 5

Nemčija || 300 ||                                 4

Estonija || 100 ||                                 3

Irska || 200 ||                                 3

Grčija || 400 ||                                 0,4

Španija || 300 ||                                 2

Francija || 300 ||                                 4

Italija || 400 ||                                 0,5

Ciper || 300 ||                                 0,3

Latvija || 100 ||                                 1

Litva || 100 ||                                 1

Luksemburg || 300 ||                                 4

Madžarska || 200 ||                                 0,3

Malta || 500 ||                                 0,1

Nizozemska || 500 ||                                 2

Avstrija || 200 ||                                 2

Poljska || 200 ||                                 0,5

Portugalska || 200 ||                                 0,3

Romunija || 200 ||                                 0,3

Slovenija || 300 ||                                 0,3

Slovaška || 200 ||                                 2

Finska || 200 ||                                 3

Švedska || 200 ||                                 4

Združeno kraljestvo || 200 ||                                 5

PRILOGA V Finančne določbe iz členov 16 in 17, ki veljajo za Bolgarijo in Romunijo

A.        Zneski za izračun nacionalne zgornje meje za plačila iz člena 16:

(v tisočih EUR)

|| 2014 || 2015

Bolgarija || 805 847 || 808 188

Romunija || 1 802 977 || 1 849 068

B.         Skupni znesek nacionalnih neposrednih plačil, ki dopolnjujejo shemo osnovnega plačila iz člena 17(2):

(v tisočih EUR)

|| 2014 || 2015

Bolgarija || 150 186 || 71 024

Romunija || 330 971 || 156 618

C.        Skupni znesek nacionalnih neposrednih plačil, ki dopolnjujejo proizvodno vezano plačilo za bombaž iz člena 17(3):

(v EUR)

|| 2014 || 2015

Bolgarija || 556 523 || 295 687

PRILOGA VI Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja v skladu s členom 36(5)

Država članica || Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (v hektarih)

Belgija || 29

Bolgarija || 6

Češka || 89

Danska || 60

Nemčija || 46

Estonija || 39

Irska || 32

Grčija || 5

Španija || 24

Francija || 52

Italija || 8

Ciper || 4

Latvija || 16

Litva || 12

Luksemburg || 57

Madžarska || 7

Malta || 1

Nizozemska || 25

Avstrija || 19

Poljska || 6

Portugalska || 13

Romunija || 3

Slovenija || 6

Slovaška || 28

Finska || 34

Švedska || 43

Združeno kraljestvo || 54

PRILOGA VII KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 73/2009 || Ta uredba || Uredba (EU) št. […] [HZU]

člen 1 || člen 1 || –

– || člen 2 || –

člen 2 || člen 4 || –

– || člen 5(2) || –

člen 3 || člen 5 || –

člen 4(1) || – || člen 91

člen 4(2) || – || člen 95

člen 5 || – || člen 93

člen 6(1) || – || člen 94

člen 6(2) || – || –

člen 7 || – || –

člen 8(1) in (2) || člen 7(1) in (3) || –

– || člen 7(2) || –

člen 9 || – || –

člen 10 || – || –

člen 11(1) in (2) || – || člen 25(1) in (2)

– || člen 8 || –

člen 12(1) in (2) || – || člen 12

člen 12(3) || – || člen 14

člen 12(4) || – || –

člen 13 || – || člen 13(2)

člen 14 || – || člen 68

člen 15 || – || člen 69

člen 16 || – || člen 70

člen 17 || – || člen 71

člen 18 || – || člen 72

člen 19 || – || člen 73

člen 20 || – || člen 75

člen 21 || – || člen 75(4)

člen 22 || – || člen 96

člen 23 || – || člen 97

člen 24 || – || člen 99

člen 25 || – || člen 100

člen 26 || – || člen 63

člen 27(1) || – || člen 102(3)

člen 27(2) || – || člen 49

člen 27(3) || – || člen 69(3)

– || člen 9 || –

člen 28(1) in (2) || člen 10(1), (3) in (4) || –

– || člen 10(2) || –

člen 28(3) || člen 23(1)(a)(ii) || –

– || člen 23(1)(a)(i), (c) in (d) || –

– || člen 11 || –

člen 29 || – || člen 76

člen 30 || – || člen 62

člen 31 || – || člen 2(2)

člen 32 || člen 15 || –

člen 33(1) || člen 18(1) || –

– || člen 18(2) || –

člen 34(1) in (2) || člen 25(1) in (2) || –

člen 35 || člen 26 || –

člen 36 || – || –

člen 37 || člen 12 || –

– || člen 14 || –

člen 38 || – || –

člen 39(1) || člen 25(3) || –

člen 40(1) || člen 6(1) || –

člen 40(2) || člen 19(3) || –

člen 41(1) || člen 23(1) || –

člen 41(2) || člen 23(3) in (4) || –

člen 41(3) || člen 23(5)(a) || –

člen 41(5) || člen 23(5)(b) || –

– || člen 23(2), (6) in (7) || –

člen 41(6) || člen 22(4) || –

člen 42 || člen 24(1)(b) || –

člen 43(1) in (2) || člen 25(1) in (2) || –

člen 43(3) || – || –

člen 44 || – || –

člen 45 || – || –

– || – || –

– || člen 19(1) in (2) || –

člen 46(1) do (4) || člen 20(1) do (4) || –

člen 46(5) || – || –

– || člen 21 ||

člen 47(1) || – || –

člen 47(2) || člen 22(1), regionalna uporaba || –

– || člen 22(1), nacionalna uporaba || –

– || člen 22(2),(3), (5), (6) in (7) || –

člen 48 || – || –

člen 49 || – || –

člen 50 || – || –

člen 51 || – || –

člen 52 || – || –

člen 53 || – || –

člen 54 || – || –

člen 55 || – || –

člen 56 || – || –

člen 57 || – || –

člen 58 || – || –

člen 59 || – || –

člen 60 || – || –

člen 61 || – || –

člen 62 || – || –

člen 63 || – || –

člen 64 || – || –

člen 65 || – || –

člen 66 || – || –

člen 67 || – || –

člen 68 || – || –

člen 69 || – || –

člen 70 || – || –

člen 71 || – || –

člen 72 || – || –

člen 73 || – || –

člen 74 || – || –

člen 75 || – || –

člen 76 || – || –

člen 77 || – || –

člen 78 || – || –

člen 79 || – || –

člen 80 || – || –

člen 81 || – || –

člen 82 || – || –

člen 83 || – || –

člen 84 || – || –

člen 85 || – || –

člen 86 || – || –

člen 87 || – || –

člen 88 || člen 42 || –

člen 89 || člen 43 || –

člen 90 || člen 44 || –

člen 91 || člen 45 || –

člen 92 || člen 46 || –

člen 93 || – || –

člen 94 || – || –

člen 95 || – || –

člen 96 || – || –

člen 97 || – || –

člen 98 || – || –

člen 99 || – || –

člen 100 || – || –

člen 101 || – || –

člen 102 || – || –

člen 103 || – || –

člen 104 || – || –

člen 105 || – || –

člen 106 || – || –

člen 107 || – || –

člen 108 || – || –

člen 109 || – || –

člen 110 || – || –

člen 111 || – || –

člen 112 || – || –

člen 113 || – || –

člen 114 || – || –

člen 115 || – || –

člen 116 || – || –

člen 117 || – || –

člen 118 || – || –

člen 119 || – || –

člen 120 || – || –

člen 121 || člen 16 || –

člen 122 || – || –

člen 123 || – || –

člen 124 || – || –

člen 124(6) || – || člen 98

člen 125 || – || –

člen 126 || – || –

člen 127 || – || –

člen 128 || – || –

člen 129 || – || –

člen 130 || – || –

člen 131 || – || –

člen 132 || člen 17 || –

člen 133 || – || –

– || člen 28 || –

– || člen 29 || –

– || člen 20 || –

– || člen 31 || –

– || člen 32 || –

– || člen 33 || –

– || člen 34 || –

– || člen 35 || –

– || člen 36 || –

– || člen 37 || –

– || člen 47 || –

– || člen 48 || –

– || člen 49 || –

– || člen 50 || –

– || člen 51 || –

člen 134 || – || –

člen 135 || – || –

člen 136 || – || –

– || člen 52 || –

člen 137 || – || –

člen 138 || člen 3 || –

člen 139 || člen 13 || –

člen 140 || člen 53 || –

člen 141 || člen 56 || –

člen 142 || člen 55 || –

člen 142(r) || člen 54 || –

člen 143 || – || –

člen 144 || – || –

člen 145 || – || –

člen 146 || člen 55 || –

člen 146a || – || –

člen 147 || člen 56 || –

člen 148 || – || –

člen 149 || člen 57 || –

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila za kmete v shemah podpor v okviru skupne kmetijske politike;

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trga za kmetijske proizvode (uredba o enotni SUT);

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP);

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike,

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil za kmete za leto 2013;

-        Predlog uredbe Sveta o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trga za kmetijske proizvode;

-        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z ureditvijo sheme enotnega plačila in podpore za vinogradnike.

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[28]

Področje: naslov 05 postavke 2

1.3. Vrsta predloga/pobude (zakonodajni okvir za skupno kmetijsko politiko po letu 2013)

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[29].

x Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

x Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Da bi se spodbujala učinkovita raba virov za pametno, trajnostno in vključujočo rast kmetijstva in razvoj podeželja v EU v skladu s strategijo Evropa 2020, so cilji SKP naslednji:

- trajnostna proizvodnja hrane;

- trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb;

- uravnotežen teritorialni razvoj.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilji na področju 05:

Specifični cilj št. 1:

Zagotoviti okoljske javne dobrine

Specifični cilj št. 2:

Zagotoviti kompenzacijo za težave v zvezi s proizvodnjo na območjih, ki trpijo zaradi posebnih naravnih ovir

Specifični cilj št. 3:

Prizadevati si za prilagoditev na podnebne spremembe in ublažitev njihovih posledic s pomočjo različnih ukrepov

Specifični cilj št. 4:

Upravljati proračun EU (SKP) v skladu z visokimi standardi finančnega poslovodenja

Specifični cilj za ABB 05 02 – Intervencije na kmetijskih trgih:

Specifični cilj št. 5:

Izboljšati konkurenčnost kmetijskega sektorja in izboljšati njegov vrednostni delež v prehranski verigi

Specifični cilj za ABB 05 03 – Neposredna pomoč:

Specifični cilj št. 6:

Prispevati k prihodkom kmetij in omejiti njihovo spremenljivost

Specifični cilj za ABB 05 04 – Razvoj podeželja:

Specifični cilj št. 7

Spodbujati zeleno rast prek inovacij

Specifični cilj št. 8:

Podpirati zaposlovanje na podeželju in ohranjati družbeno strukturo na podeželskih območjih

Specifični cilj št. 9

Izboljšati podeželsko gospodarstvo in spodbujati diverzifikacijo

Specifični cilj št. 10

Omogočiti strukturno diverzifikacijo v sistemih kmetovanja

1.4.3. Pričakovani izidi in učinki

Na tej stopnji še ni mogoče določiti količinskih ciljev za kazalnike učinkov. Četudi gre lahko politika v določeno smer, bi bili širši gospodarski, okoljski in družbeni izidi, ki bi jih taki kazalniki merili, na koncu odvisni tudi od vpliva vrste zunanjih dejavnikov, ki so se po nedavnih izkušnjah izkazali za znatne in nepredvidljive. Trenutno poteka nadaljnja analiza, ki bo pripravljena za obdobje po letu 2013.

Kar zadeva neposredna plačila, bodo države članice v določeni meri lahko same sprejemale odločitve v zvezi z izvajanjem določenih delov shem neposrednih plačil.

Pri razvoju podeželja bodo pričakovani izidi in učinki odvisni od programov za razvoj podeželja, ki jih bodo države članice predložile Komisiji. Države članice bodo v svojih programih morale določiti cilje.

1.4.4. Kazalniki izidov in učinkov

V predlogih je predvidena vzpostavitev skupnega okvira spremljanja in ocenjevanja za merjenje uspešnosti delovanja skupne kmetijske politike. Okvir vključuje vse instrumente, povezane s spremljanjem in ocenjevanjem ukrepov SKP in zlasti neposrednih plačil, tržnih ukrepov, ukrepov za razvoj podeželja ter uporabe navzkrižne skladnosti.

Učinek teh ukrepov SKP se meri glede na naslednje cilje:

(a)      trajnostna proizvodnja hrane, s poudarkom na kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen;

(b)     trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb, s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah;

(c)      uravnotežen teritorialni razvoj, s poudarkom na zaposlovanju na podeželju, rasti in revščini na podeželskih območjih.

Komisija z izvedbenimi akti opredeli niz kazalnikov, specifičnih za te cilje in ta področja.

Poleg tega je, kar zadeva razvoj podeželja, predlagan tudi okrepljen skupni sistem spremljanja in ocenjevanja. Namen tega sistema je (a) pokazati napredek in dosežke politike razvoja podeželja ter oceniti učinek, učinkovitost, uspešnost in relevantnost posegov politike za razvoj podeželja, (b)      prispevati k izboljšani ciljnosti podpore za razvoj podeželja in (c) podpirati skupne učne procese v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem. Komisija bo z izvedbenimi akti določila seznam skupnih kazalnikov, povezanih s prednostnimi nalogami politike.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Da se dosežejo večletni strateški cilji SKP, ki neposredno predstavljajo strategijo Evropa 2020 za evropska podeželska območja, in da se izpolnijo relevantne zahteve Pogodbe, je namen teh predlogov določiti zakonodajni okvir za skupno kmetijsko politiko za obdobje po letu 2013.

1.5.2. Dodana vrednost sodelovanja EU

Prihodnja SKP ne bo zgolj politika, ki bi skrbela le za majhen, a bistveni del gospodarstva EU, ampak bo strateško pomembna tudi za zanesljivo preskrbo s hrano, okolje in ozemeljsko ravnovesje. Zato SKP, ki je resnično skupna politika, karseda učinkovito uporablja omejene proračunske vire pri ohranjanju trajnostnega kmetijstva po vsej EU s tem, ko obravnava pomembne čezmejne težave, kot na primer podnebne spremembe in krepitev solidarnosti med državami članicami.

Kot je omenjeno v sporočilu Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020[30]“, je SKP resnično evropska politika. Namesto, da bi se upravljalo 27 ločenih kmetijskih politik in proračunov, države članice združijo svoje vire za upravljanje enotne evropske politike z enotnim evropskim proračunom. To seveda pomeni, da SKP predstavlja znaten delež proračuna EU. Vendar pa je ta pristop učinkovitejši in gospodarnejši od neusklajenega pristopa na nacionalni ravni.

1.5.3. Izkušnje, pridobljene iz podobnih preteklih izkušenj

Na podlagi ocene trenutnega okvira politike, obširnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in analize prihodnjih izzivov in potreb je bila opravljena celovita ocena učinka. Več podrobnosti je na voljo v oceni učinka in obrazložitvenem memorandumu, ki spremljata pravne predloge.

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Na pravne predloge, ki jih ta ocena finančnih posledic zadeva, je treba gledati v širšem kontekstu predloga enotne okvirne uredbe s skupnimi pravili za skupne strateške okvirne sklade (EKSRP, ESRR, ESS, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo). Ta okvirna uredba bo pomembno prispevala k zmanjšanju upravnega bremena, učinkoviti rabi sredstev EU in poenostavitvi. To bo tudi temelj za nove pristope skupnega strateškega okvira za vse te sklade in prihodnje pogodbe o partnerstvu, ki bodo prav tako zajemale te sklade.

Skupni strateški okvir, ki bo vzpostavljen, bo cilje in prednostne naloge strategije Evropa 2020 pretvoril v prednostne naloge za EKSRP ter ESRR, ESS, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, kar bo zagotovilo povezano rabo sredstev za doseganje skupnih ciljev.

Skupni strateški okvir bo prav tako določil usklajevalne mehanizme z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije.

Poleg tega bodo v zvezi s SKP dosežena znatna dopolnjevanja in poenostavitve z usklajevanjem in poravnavo pravil o upravljanju in nadzoru za prvi (EKJS) in drugi (EKSRP) steber SKP. Treba je ohraniti močno povezavo med EKJS in EKSRP ter obdržati strukture, ki so že nameščene v državah članicah.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

x Časovno omejen predlog/pobuda (za osnutke uredb o shemah neposrednih plačil, razvoju podeželja in za prehodne uredbe)

– x   trajanje predloga/pobude od 1.1.2014 do 31.12.2020

– x   finančni učinek za obdobje naslednjega večletnega finančnega okvira. Za razvoj podeželja, učinek na plačila do leta 2023.

X Časovno neomejen predlog/pobuda (za osnutek uredbe o enotni SUT in horizontalno uredbo):

– Izvajanje od leta 2014.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[31]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[32],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Opombe

Brez vsebinskih sprememb glede na trenutno stanje, tj. večino odhodkov v zvezi z zakonodajnimi predlogi o reformi SKP bodo upravljale države članice, in sicer z deljenim upravljanjem. Zelo majhen del pa bo še vedno spadal pod neposredno centralizirano upravljanje Komisije.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Kar zadeva spremljanje in ocenjevanje SKP, bo Komisija vsaka 4 leta Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo, pri čemer bo prvo poročilo predloženo najkasneje do konca leta 2017.

To bodo dopolnjevale specifične določbe na vseh področjih SKP, saj bodo v izvedbenih predpisih opredeljene različne zahteve v zvezi s celovitim poročanjem in uradnim obveščanjem.

Za razvoj podeželja so določena tudi pravila v zvezi s spremljanjem na ravni programov, ki bo usklajeno z drugimi skladi in vključevalo predhodno, sprotno in naknadno ocenjevanje.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Obstaja več kot sedem milijonov upravičencev, ki v okviru SKP prejemajo podporo iz številnih različnih shem pomoči, od katerih ima vsaka podrobna in včasih kompleksna merila za upravičenost.

Manjšanje deleža napak v tem delu skupne kmetijske politike je že postalo stalnica. Zato zadnji delež napak, ki je blizu 2 %, potrjuje splošno pozitivno oceno prejšnjih let. Namen je, da se ta prizadevanja nadaljujejo in da se doseže delež napak, manjši od 2 %.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Zakonodajni sveženj, zlasti predlog za uredbo o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, predvideva ohranitev in krepitev trenutnega sistema, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1290/2005. Določa obvezno administrativno strukturo na ravni držav članic, osredotočeno na akreditirane plačilne agencije, ki so odgovorne za kontrole na ravni končnih upravičencev v skladu z načeli iz točke 2.3. Vsako leto mora vodja vsake plačilne agencije predložiti izjavo o zanesljivosti upravljanja, ki se nanaša na celovitost, točnost in verodostojnost obračunov, ustrezno delovanje notranjih kontrolnih sistemov ter zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z obračuni. Neodvisen revizijski organ mora podati mnenje o vseh treh omenjenih elementih.

Komisija bo še naprej izvajala revizijo kmetijskih odhodkov, pri čemer bo uporabljala pristop na osnovi tveganja in tako zagotovila, da bodo predmet njenih revizij najbolj tveganja področja. Če bodo te revizije pokazale, da odhodki niso nastali v skladu s pravili Unije, bo Komisija te zneske izključila iz financiranja Unije v okviru sistema za potrditev skladnosti.

Podrobna analiza stroškov kontrol je v Prilogi 8 k oceni učinka, ki spremlja zakonodajne predloge.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Zakonodajni sveženj, zlasti predlog za uredbo o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, predvideva ohranitev in okrepitev trenutnih podrobnih sistemov za kontrole in kazni, ki jih uporabijo plačilne agencije, pri čemer so skupne osnovne značilnosti in posebna pravila prirejena posebnostim vsakega režima pomoči. Sistemi ponavadi vsebujejo izčrpne administrativne kontrole 100 % vlog za pomoči, navzkrižna preverjanja z drugimi podatkovnimi bazami, ko je to ustrezno, in preglede na kraju samem pred plačilom minimalnega števila transakcij, odvisno od tveganja, povezanega z zadevnim režimom. Kadar ti pregledi na kraju samem razkrijejo veliko število nepravilnosti, je treba opraviti dodatne preglede. V tem kontekstu je daleč najpomembnejši sistem integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), ki je v proračunskem letu 2010 pokril približno 80 % skupnih odhodkov v okviru EKJS in EKSRP. Komisija bo pooblaščena, da dovoli zmanjšanje števila pregledov na kraju samem za države članice z dobro delujočimi kontrolnimi sistemi in majhnimi deleži napak.

V svežnju je načrtovano tudi, da države članice preprečijo, zaznajo in popravijo nepravilnosti in goljufije, naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom ter izterjajo vsa neupravičena plačila, vključno z obrestmi. Sveženj vključuje samodejni mehanizem potrjevanja za primere, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, ki predvideva, da kadar izterjava ni bila opravljena v štirih letih po datumu izdaje zahtevka za izterjavo oziroma v osmih letih v primeru, da zadevo rešujejo sodišča, neizterjane zneske poravnajo zadevne države članice. Ta mehanizem bo velika spodbuda za države članice, da neupravičena plačila izterjajo takoj, ko je to možno.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Zneski, navedeni v tej oceni finančnih posledic, so izraženi v trenutnih cenah in obveznostih.

Poleg sprememb, ki jih bodo prinesli zakonodajni predlogi, navedeni v spodnjih tabelah, bodo ti zakonodajni predlogi privedli še do nekaterih drugih sprememb, ki nimajo finančnih posledic.

Za leta v obdobju med 2014 in 2020 se uporaba finančne discipline na tej stopnji ne more izključiti. Vendar pa to ne bo odvisno od predlogov reform, temveč od drugih dejavnikov, kot sta na primer izvrševanje neposrednih pomoči ali razvoj dogodkov na kmetijskih trgih v prihodnosti.

Kar zadeva neposredne pomoči, so povišane neto zgornje meje za leto 2014 (koledarsko leto 2013), vključene v predlog v zvezi s prehodom, višje od zneskov, namenjenih za neposredne pomoči, ki so navedeni v priloženih tabelah. Namen tega povišanja je zagotoviti nadaljevanje obstoječe zakonodaje v scenariju, v katerem bi vsi drugi elementi ostali nespremenjeni, brez poseganja v morebitno potrebo po uporabi mehanizma finančne discipline.

Predlogi za reforme vsebujejo določbe, ki državam članicam dajejo določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z njihovim dodeljevanjem neposrednih pomoči oziroma podpore za razvoj podeželja. Če se države članice odločijo uporabiti to prilagodljivost, bo to imelo finančne posledice znotraj zadevnih zneskov, ki se jih na tej točki še ne da opredeliti.

Ta ocena finančnih posledic ne upošteva morebitne uporabe krizne rezerve. Treba je poudariti, da zneski, ki se upoštevajo pri odhodkih, povezanih s trgom, niso osnovani na nobenem odkupu v okviru javne intervencije ali kakršnem koli drugem ukrepu, povezanem s krizno situacijo v katerem koli sektorju.

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

Tabela 1: Zneski za SKP, vključno z dopolnilnimi zneski, predvidenimi v predlogih večletnega finančnega okvira in predlogih za reformo SKP

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

|| || || || || || || || || ||

Znotraj večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || ||

Postavka 2 || || || || || || || || || ||

Neposredne pomoči in odhodki, povezani s trgom (2) (3) (4) || 44 939 || 45 304 || 44 830 || 45 054 || 45 299 || 45 519 || 45 508 || 45 497 || 45 485 || 317 193

Ocenjeni namenski prejemki || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 672 || 4 704

P1 Neposredna plačila in odhodki, povezani s trgom (z namenskimi prejemki) || 45 611 || 45 976 || 45 502 || 45 726 || 45 971 || 46 191 || 46 180 || 46 169 || 46 157 || 321 897

P2 Razvoj podeželja (4) || 14 817 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 14 451 || 101 157

Skupaj || 60 428 || 60 428 || 59 953 || 60 177 || 60 423 || 60 642 || 60 631 || 60 620 || 60 608 || 423 054

Postavka 1 || || || || || || || || || ||

Skupni strateški okvir: raziskave in inovacije na področju kmetijstva || n.r. || n.r. || 682 || 696 || 710 || 724 || 738 || 753 || 768 || 5 072

Najbolj ogrožene osebe || n.r. || n.r. || 379 || 387 || 394 || 402 || 410 || 418 || 427 || 2 818

Skupaj || n.r. || n.r. || 1 061 || 1 082 || 1 104 || 1 126 || 1 149 || 1 172 || 1 195 || 7 889

Postavka 3 || || || || || || || || || ||

Varnost hrane || n.r. || n.r. || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 350 || 2 450

|| || || || || || || || || ||

Izven večletnega finančnega okvira || || || || || || || || || ||

Rezerva za krize v kmetijstvu || n.r. || n.r. || 531 || 541 || 552 || 563 || 574 || 586 || 598 || 3 945

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (EGF) || || || || || || || || || ||

Od tega maksimalni znesek, razpoložljiv za kmetijstvo: (5) || n.r. || n.r. || 379 || 387 || 394 || 402 || 410 || 418 || 427 || 2 818

|| || || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || || || || || || || ||

Predlogi Komisije SKUPAJ (večletni finančni okvir + izven večletnega finančnega okvira) + namenski prejemki || 60 428 || 60 428 || 62 274 || 62 537 || 62 823 || 63 084 || 63 114 || 63 146 || 63 177 || 440 156

Predlogi za večletni finančni okvir SKUPAJ (tj. brez rezerve in EGF) + namenski prejemki || 60 428 || 60 428 || 61 364 || 61 609 || 61 877 || 62 119 || 62 130 || 62 141 || 62 153 || 433 393

Opombe:

(1)           Ob upoštevanju že dogovorjenih zakonodajnih sprememb, tj. prostovoljna modulacija za Združeno kraljestvo in člen 136 „neporabljeni zneski“ se bosta nehala uporabljati do konca leta 2013.

(2)           Zneski se nanašajo na predlagane letne zgornje meje za prvi steber. Vendar je treba upoštevati tudi, da je predlagano prestaviti negativne odhodke od potrditve obračunov (trenutno pod proračunsko postavko 05 07 01 06) med namenske prejemke (pod postavko 67 03). Podrobnosti so na voljo v tabeli z ocenjenimi prejemki spodaj.

(3)           Številke za leto 2013 vključujejo zneske za veterinarske in fitosanitarne ukrepe ter tržne ukrepe za ribiški sektor.

(4)           Zneski v zgornji tabeli so v skladu z zneski iz sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč. z dne 29. junija 2011). Vendar je treba še določiti, ali bo večletni finančni okvir odražal prenos, predlagan za sredstva ene države članice za nacionalni program prestrukturiranja za bombaž, na razvoj podeželja od leta 2014, kar pomeni prilagoditev (4 milijone EUR letno) zneskov za dodatno zgornjo mejo za EKJS oziroma za steber 2. V tabelah v spodnjih oddelkih so bili zneski preneseni, ne glede na to, ali so odražani v večletnem finančnem okviru.

(5)           V skladu s sporočilom Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč.) bo na voljo skupni znesek v višini do 2,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2011 v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za zagotavljanje dodatne podpore kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi vplivov globalizacije. V zgornji tabeli je razčlenitev po letih v trenutnih cenah zgolj okvirna. Predlog za medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2011)403 konč. z dne 29. junija 2011) za EGF določa splošni maksimalni letni znesek 429 milijonov EUR v cenah iz leta 2011.

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

Tabela 2: Ocenjeni prejemki ter odhodki za področje politike 05 v postavki 2

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

PREJEMKI || || || || || || || || || ||

123 – Proizvodna dajatev za sladkor (lastna sredstva) || 123 || 123 || 123 || 123 || || || || || || 246

|| || || || || || || || || ||

67 03 – Namenski prejemki || 672 || 672 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 5 187

od tega: ex 05 07 01 06 – Potrditev obračunov || 0 || 0 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 795 || 795 || 864 || 864 || 741 || 741 || 741 || 741 || 741 || 5 433

ODHODKI || || || || || || || || || ||

05 02 – Trgi (1) || 3 311 || 3 311 || 2 622 || 2 641 || 2 670 || 2 699 || 2 722 || 2 710 || 2 699 || 18 764

05 03 – Neposredne pomoči (pred omejitvijo) (2) || 42 170 || 42 535 || 42 876 || 43 081 || 43 297 || 43 488 || 43 454 || 43 454 || 43 454 || 303 105

05 03 – Neposredne pomoči (po omejitvi) || 42 170 || 42 535 || 42 876 || 42 917 || 43 125 || 43 303 || 43 269 || 43 269 || 43 269 || 302 027

|| || || || || || || || || ||

05 04 - Razvoj podeželja (pred omejitvijo) || 14 817 || 14 451 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 14 455 || 101 185

05 04 - Razvoj podeželja (po omejitvi) || 14 817 || 14 451 || 14 455 || 14 619 || 14 627 || 14 640 || 14 641 || 14 641 || 14 641 || 102 263

|| || || || || || || || || ||

05 07 01 06 – Potrditev obračunov || -69 || -69 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

Skupaj || 60 229 || 60 229 || 59 953 || 60 177 || 60 423 || 60 642 || 60 631 || 60 620 || 60 608 || 423 054

NETO PRORAČUN po namenskih prejemkih || || || 59 212 || 59 436 || 59 682 || 59 901 || 59 890 || 59 879 || 59 867 || 417 867

Opombe:

(1)           Za leto 2013, predhodna ocena na osnovi predloga proračuna za leto 2012 ob upoštevanju že dogovorjenih pravnih prilagoditev za leto 2013 (npr. zgornja meja za vino, odprava premij za krompirjev škrob, posušena krma) ter predvidenega razvoja dogodkov. Za vsa leta, ocene predvidevajo, da ne bo dodatnih finančnih potreb po podpornih ukrepih zaradi motenj na trgu ali kriz.

(2)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

Tabela 3: Izračun finančnega učinka proračunskega poglavja predloga reforme SKP, kar zadeva prejemke in odhodke SKP

v milijonih EUR (trenutne cene)

Proračunsko leto || 2013 || 2013 prilagojeno || || SKUPAJ 2014-2020

|| || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 ||

PREJEMKI || || || || || || || || || ||

123 – Proizvodna dajatev za sladkor (lastna sredstva) || 123 || 123 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

|| || || || || || || || || ||

67 03 – Namenski prejemki || 672 || 672 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

od tega: ex 05 07 01 06 – Potrditev obračunov || 0 || 0 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 795 || 795 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

ODHODKI || || || || || || || || || ||

05 02 – Trgi (1) || 3 311 || 3 311 || -689 || -670 || -641 || -612 || -589 || -601 || -612 || -4 413

05 03 – Neposredne pomoči (pred omejitvijo) (2) || 42 170 || 42 535 || -460 || -492 || -534 || -577 || -617 || -617 || -617 || -3 913

05 03 – Neposredne pomoči – Ocenjeni produkt omejitve, ki bo prenesen na razvoj podeželja || || || 0 || -164 || -172 || -185 || -186 || -186 || -186 || -1 078

05 04 - Razvoj podeželja (pred omejitvijo) || 14 817 || 14 451 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 28

05 04 – Razvoj podeželja – Ocenjeni produkt omejitve, ki bo prenesen z neposrednih pomoči || || || 0 || 164 || 172 || 185 || 186 || 186 || 186 || 1 078

05 07 01 06 – Potrditev obračunov || -69 || -69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 69 || 483

Skupaj || 60 229 || 60 229 || -1 076 || -1 089 || -1 102 || -1 115 || -1 133 || -1 144 || -1 156 || -7 815

NETO PRORAČUN po namenskih prejemkih || || || -1 145 || -1 158 || -1 171 || -1 184 || -1 202 || -1 213 || -1 225 || -8 298

Opombe:

(1)           Za leto 2013, predhodna ocena na osnovi predloga proračuna za leto 2012 ob upoštevanju že dogovorjenih pravnih prilagoditev za leto 2013 (npr. zgornja meja za vino, odprava premij za krompirjev škrob, posušena krma) ter predvidenega razvoja dogodkov. Za vsa leta, ocene predvidevajo, da ne bo dodatnih finančnih potreb po podpornih ukrepih zaradi motenj na trgu ali kriz.

(2)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

Tabela 4: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva odhodke SKP, povezane s trgom

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013 ||

|| || || 2013 (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Izredni ukrepi: racionalizirano in razširjeno področje uporabe pravne podlage || || Členi 154, 155, 156 || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

Ukinitev intervencije za trdo pšenico in sorgo || || Prej člen 10 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

Programi razdeljevanja hrane za najbolj ogrožene osebe || (2) || Prej čl. 27 Uredbe 1234/2007 || 500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -500.0 || -3 500.0

Zasebno skladiščenje (lanena vlakna) || || Člen 16 || n.r. || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || Pm

Pomoč za bombaž – prestrukturiranje || (3) || Prej čl. 5 Uredbe 637/2008 || 10,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -4,0 || -28,0

Pomoč za ustanovitev za skupine proizvajalcev sadja in zelenjave || || prej člen 117 || 30,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || -15,0 || -15,0 || -30,0 || -30,0 || -90,0

Shema razdeljevanja sadja v šolah || || Člen 21 || 90,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 60,0 || 420,0

Odprava organizacij proizvajalcev v sektorju hmelja || || prej člen 111 || 2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -2,3 || -15,9

Neobvezno zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu || || Člen 16 || n.r. || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm || pm

Odprava pomoči za uporabo posnetega mleka/posnetega mleka v prahu za krmo/kazein in uporabo kazeina || || prej člena 101, 102 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

Neobvezno zasebno skladiščenje masla || (4) || Člen 16 || 14,0 || [-1,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-14,0] || [-85,0]

Odprava promocijske dajatve za mleko || || prej člen 309 || pm || - || - || - || - || - || - || - || -

SKUPAJ 05 02 || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reform (5) || || || || -446,3 || -446,3 || -446,3 || -461,3 || -461,3 || -476,3 || -476,3 || -3 213,9

Opombe:

(1)           Potrebe za leto 2013 so ocenjene na osnovi predloga proračuna Komisije za leto 2012, razen (a) za sektor sadja in zelenjave, kjer so potrebe osnovane na oceni finančnih posledic zadevnih reform in (b) za kakršne koli že dogovorjene pravne spremembe.

(2)           Znesek za leto 2013 ustreza predlogu Komisije COM(2010)486. Od leta 2014 naprej bo ukrep financiran iz postavke 1.

(3)           Sredstva za program prestrukturiranja sektorja bombaža za Grčijo (4 milijone EUR/leto) bo z letom 2014 prenesen na razvoj podeželja. Sredstva za Španijo (6,1 milijona EUR/leto) bodo prenesena v shemo enotnega plačila z letom 2018 (že dogovorjeno).

(4)           Ocenjeni učinek v primeru neuporabe ukrepa.

(5)           Poleg odhodkov v poglavjih 05 02 in 05 03 se pričakuje, da bodo neposredni odhodki v poglavjih 05 01, 05 07 in 05 08 financirani s prejemki, namenjenimi EKJS.

Tabela 5: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva neposredne pomoči

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013 ||

|| || 2013 (1) || 2013 prilagojeno (2) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

|| || || || || || || || || || || ||

Neposredne pomoči || || || 42 169,9 || 42 535,4 || 341,0 || 381,1 || 589,6 || 768,0 || 733,2 || 733,2 || 733,2 || 4 279,3

- Že dogovorjene spremembe || || || || || || || || || || || ||

Uvajanje v EU 12 || || || || || 875,0 || 1 133,9 || 1 392,8 || 1 651,6 || 1 651,6 || 1 651,6 || 1 651,6 || 10 008,1

Prestrukturiranje sektorja bombaža || || || || || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 6,1 || 6,1 || 6,1 || 18,4

Pregled zdravstvenega stanja || || || || || -64,3 || -64,3 || -64,3 || -90,0 || -90,0 || -90,0 || -90,0 || -552,8

Prejšnje reforme || || || || || -9,9 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -32,4 || -204,2

|| || || || || || || || || || || ||

- Spremembe zaradi novih predlogov reforme SKP || || || -459,8 || -656,1 || -706,5 || -761,3 || -802,2 || -802,2 || -802,2 || -4 990,3

Od tega: omejitve || || || || || 0,0 || -164,1 || -172,1 || -184,7 || -185,6 || -185,6 || -185,6 || -1 077,7

|| || || || || || || || || || || ||

SKUPAJ 05 03 || || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reforme || || || || || -459,8 || -656,1 || -706,5 || -761,3 || -802,2 || -802,2 || -802,2 || -4 990,3

ODHODKI SKUPAJ || || || 42 169,9 || 42 535,4 || 42 876,4 || 42 916,5 || 43 125,0 || 43 303,4 || 43 268,7 || 43 268,7 || 43 268,7 || 302 027,3

Opombe:

(1)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

(2)           Ob upoštevanju že dogovorjenih zakonodajnih sprememb, tj. prostovoljna modulacija za Združeno kraljestvo in člen 136 „neporabljeni zneski“ se bosta nehala uporabljati do konca leta 2013.

Tabela 6: Sestavni deli neposrednih pomoči

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Priloga II || || || || || 42 407,2 || 42 623,4 || 42 814,2 || 42 780,3 || 42 780,3 || 42 780,3 || 256 185,7

Plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (30 %) || || || || || 12 866,5 || 12 855,3 || 12 844,3 || 12 834,1 || 12 834,1 || 12 834,1 || 77 068,4

Najvišji znesek, ki se lahko dodeli plačilom za mlade kmete (2 %) || || || || || 857,8 || 857,0 || 856,3 || 855,6 || 855,6 || 855,6 || 5 137,9

Temeljna shema plačil, plačilo za območja z naravnimi omejitvami, prostovoljna vezana podpora || || || || || 28 682,9 || 28 911,1 || 29 113,6 || 29 090,6 || 29 090,6 || 29 090,6 || 173 979,4

Najvišji znesek, ki se lahko vzame iz zgornjih postavk in nameni financiranju shem za male kmete (10 %) || || || || || 4 288,8 || 4 285,1 || 4 281,4 || 4 278,0 || 4 278,0 || 4 278,0 || 25 689,3

Prenosi v vinskem sektorju, vključeni v Prilogi II[33] || || || || || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 159,9 || 959,1

Omejitve || || || || || -164,1 || -172,1 || -184,7 || -185,6 || -185,6 || -185,6 || -1 077,7

Bombaž || || || || || 256,0 || 256,3 || 256,5 || 256,6 || 256,6 || 256,6 || 1 538,6

POSEI/manjši egejski otoki || || || || || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 417,4 || 2 504,4

Tabela 7: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva prehodne ukrepe za odobritev neposrednih pomoči v letu 2014

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Ocenjene potrebe || Spremembe glede na 2013

|| || || 2013 (1) || 2013 prilagojeno || 2014 (2)

Priloga IV k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 || || || 40 165,0 || 40 530,5 || 541,9

Uvajanje v EU 10 || || || || || 616,1

Pregled zdravstvenega stanja || || || || || -64,3

Prejšnje reforme || || || || || -9,9

SKUPAJ 05 03 || || || || ||

ODHODKI SKUPAJ || || || 40 165,0 || 40 530,5 || 41 072,4

Opombe:

(1)           Znesek za leto 2013 vključuje oceno izkrčitve za vino za leto 2012.

(2)           Povišane neto zgornje meje vključujejo oceno prenosov v vinskem sektorju v shemo enotnega plačila na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice za leto 2013.

Tabela 8: Izračun finančnega učinka predlogov reforme SKP, kar zadeva razvoj podeželja

v milijonih EUR (trenutne cene)

PRORAČUNSKO LETO || || Pravna podlaga || Odobritev sredstev za razvoj podeželja || Spremembe glede na 2013 ||

|| || || 2013 || 2013 prilagojeno (1) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014-2020

Programi za razvoj podeželja || || || 14 788,9 || 14 423,4 || || || || || || || ||

Pomoč za bombaž - prestrukturiranje || (2) || || || || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 4,0 || 28,0

Produkt omejitve neposrednih pomoči || || || || || || 164,1 || 172,1 || 184,7 || 185,6 || 185,6 || 185,6 || 1 077,7

Sredstva za razvoj podeželja, brez tehnične pomoči || (3) || || || || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -8,5 || -59,4

Tehnična pomoč || (3) || || 27,6 || 27,6 || 8,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 3,5 || 29,4

Nagrada za lokalne inovativne projekte sodelovanja || (4) || || n.r. || n.r. || 0,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 5,0 || 30,0

SKUPAJ 05 04 || || || || || || || || || || || ||

Neto učinek predlogov reform || || || || || 4,0 || 168,1 || 176,1 || 188,7 || 189,6 || 189,6 || 189,6 || 1 105,7

ODHODKI SKUPAJ (pred omejitvijo) || || || 14 816,6 || 14 451,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 14 455,1 || 101 185,5

ODHODKI SKUPAJ (po omejitvi) || || || 14 816,6 || 14 451,1 || 14 455,1 || 14 619,2 || 14 627,2 || 14 639,8 || 14 640,7 || 14 640,7 || 14 640,7 || 102 263,2

Opombe:

(1)           Prilagoditve, skladne z obstoječo zakonodajo, ki se uporabljajo le do konca proračunskega leta 2013.

(2)           Zneski v tabeli 1 (oddelek 3.1)so v skladu z zneski iz Sporočila Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500 konč.). Verjetno je treba še določiti, ali bo večletni finančni okvir odražal prenos, predlagan za sredstva ene države članice za nacionalni program prestrukturiranja za bombaž, na razvoj podeželja od leta 2014, kar pomeni prilagoditev (4 milijone EUR letno) zneskov za dodatno zgornjo mejo za EKJS, oziroma za steber 2. V tabeli 8 zgoraj so bili zneski preneseni, ne glede na to, ali so odražani v večletnem finančnem okviru.

(3)           Znesek za tehnično pomoč za leto 2013 je bil določen na osnovi prvotnih sredstev za razvoj podeželja (pri čemer niso vključeni prenosi iz stebra 1).

Tehnična pomoč za obdobje med letoma 2014–2020 je določena na 0,25 % skupnih sredstev za razvoj podeželja.

(4)           Krito iz sredstev, ki so na voljo za tehnično pomoč.

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Opomba:         Po oceni sodeč zakonodajni predlogi ne bodo imeli učinka na odobrena sredstva upravne narave, to pomeni, da je namen ta, da se zakonodajni okvir lahko izvaja z obstoječimi človeškimi viri in upravnimi odhodki.

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: AGRI ||

Ÿ Človeški viri || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 958,986

Ÿ Drugi upravni odhodki || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 67,928

GD AGRI SKUPAJ || Odobritve || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 1 026,914

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 146,702 || 1 026,914

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[34] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || || || || || || || ||

Plačila || || || || || || || ||

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

vrsta || povprečni stroški || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. || stroški skupaj || štev. skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 5: Izboljšati konkurenčnost kmetijskega sektorja in izboljšati njegov vrednostni delež v prehranski verigi || || || || || || || || || || || || || || || ||

- Sadje in zelenjava: trženje prek organizacij proizvajalcev[35]‑{}‑ || Delež vrednosti proizvodnje, tržene prek organizacij proizvajalcev, glede na vrednost skupne proizvodnje || || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 830,0 || || 5 810,0

- Vino: nacionalna sredstva – prestrukturiranje || število hektarjev || || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || 54 326 || 475.1 || || 3 326.0

- Vino: nacionalna sredstva – prestrukturiranje || || || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || 1 147 || 178,9 || || 1 252,6

- Vino: nacionalna sredstva – destilacija proizvodov || hektolitri || || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || 700 000 || 98,1 || || 686,4

- Vino: nacionalna sredstva – pitni alkohol || število hektarjev || || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || 32 754 || 14,2 || || 14,2

- Vino: nacionalna sredstva – Uporaba zgoščenega mošta || hektolitri || || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || 9 || 37,4 || || 261,8

- Vino: nacionalna sredstva – spodbuda || || || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 267,9 || || 1 875,3

- Drugo: || || || || 720,2 || || 739,6 || || 768,7 || || 797,7 || || 820,3 || || 808,8 || || 797,1 || || 5 452,3

Seštevek za specifični cilj št. 5 || || 2 621,8 || || 2 641,2 || || 2 670,3 || || 2 699,3 || || 2 721,9 || || 2 710,4 || || 2 698,7 || || 18 763,5

SPECIFIČNI CILJ št. 6: Prispevati k prihodkom kmetij in omejiti njihovo spremenljivost || || || || || || || || || || || || || || || ||

- Neposredna dohodkovna podpora[36] || Število plačanih hektarjev (v milijonih EUR) || || 161,014 || 42 876,4 || 161,014 || 43 080,6 || 161,014 || 43 297,1 || 161,014 || 43 488,1 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 43 454,3 || 161,014 || 303 105,0

Seštevek za specifični cilj št. 6 || || 42 876,4 || || 43 080,6 || || 43 297,1 || || 43 488,1 || || 43 454,3 || || 43 454,3 || || 43 454,3 || || 303 105,0

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

Opomba: Za specifične cilje od 1 do 4 in od 7 do 10 je realizacije treba še določiti (glej oddelek 1.4.2. zgoraj).

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave.

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri[37] || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 136,998 || 958,986

Drugi upravni odhodki || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 9,704 || 67,928

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Druge odhodki upravne narave || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 146.702 || 1 026.914

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– x   Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Opomba: Po oceni sodeč zakonodajni predlogi ne bodo imeli učinka na odobrena sredstva upravne narave, to pomeni, da je namen ta, da se zakonodajni okvir lahko izvaja z obstoječimi človeškimi viri in upravnimi odhodki. Številke za obdobje med letoma 2014 in 2020 so osnovane na stanju leta 2011.

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasne uslužbence) ||

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034 || 1 034

XX 01 01 02 (delegacije) || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDČ)[38] ||

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 78 || 78 || 78 || 78 || 78 || 78 || 78

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy || – na sedežu || || || || || || ||

– na delegaciji || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ[39] || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115 || 1 115

XX je zadevno področje ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci ||

Zunanje osebje ||

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– x   Predlog/pobuda je skladna s PREDLOGI ZA večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– X  V predlogu, ki zadeva razvoj podeželja (EKSRP), je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Skupaj

Navedite vir/organ sofinanciranja || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ

Sofinancirane odobritve SKUPAJ[40] || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno. || Še ni določeno.

3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke

– x   Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– x   na lastna sredstva,

– x   na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve, ki so na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[41]

Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

|| || || || || || || ||

Za razne prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Glej tabeli 2 in 3 oddelka 3.2.1.

[1]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Proračun za strategijo Evropa 2020, COM(2011)500 konč., 29.6.2011.

[2]               Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem, COM(2010)672 konč., 18.11.2010.

[3]               Glej zlasti resolucijo Evropskega parlamenta z dne 23.6.2011, 2011/2015(INI), in sklepe predsedstva z dne 18.3.2011.

[4]               Pravni okvir trenutno zajema Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 (neposredna plačila), Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (tržni instrumenti), Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (razvoj podeželja) in Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 (financiranje).

[5]               Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006, COM(2011) 615 z dne 6.10.2011.

[6]               Za pregled 517 prejetih prispevkov glej Prilogo 9 k oceni učinka.

[7]               UL C […], […], str.[…].

[8]               UL C […], […], str.[…].

[9]               UL C […], […], str.[…].

[10]             UL C […], […], str.[…].

[11]             COM(2010) 672 konč., 18.11.2010.

[12]             UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

[13]             UL L …..

[14]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[15]             UL L […], […], str. […].

[16]             UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

[17]             UL L 265, 26.9.2006, str. 1.

[18]             UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (ES) št. 73/2009.

[19]             UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

[20]             UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

[21]             UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

[22]             UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) št. … [URP].

[23]             UL L……

[24]             UL L 178, 5.7.2008, str. 1.

[25]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[26]             UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[27]             UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[28]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[29]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[30]             COM(2011) 500 konč., 29 junij 2011.

[31]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[32]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[33]             Neposredne pomoči za obdobje 2014-2020 vključujejo oceno prenosov v vinskem sektorju v shemo enotnega plačila na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice za leto 2013.

[34]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[35]             Na osnovi prejšnjih izvajanj in ocen iz predloga proračuna za leto 2012. Za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave so zneski skladni z reformo tega sektorja in, kot je že navedeno v poročilih o dejavnostih v predlogu proračuna za leto 2012, bodo realizacije znane šele konec leta 2011.

[36]             Na osnovi morebitnih upravičenih območij za leto 2009.

[37]             Na osnovi povprečnih stroškov v višini 127 000 EUR za kadrovski načrt za uradnike in začasne uslužbence.

[38]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[39]             To ne vključuje dodatne zgornje meje za proračunsko vrstico 05.010404.

[40]             To bo navedeno v programih za razvoj podeželja, ki jih bodo predložile države članice.

[41]             Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.