52011DC0831

1. Uvod

Evropski program za spremljanje Zemlje, za katerega se uporablja izraz globalno spremljanje okolja in varnosti (v nadaljnjem besedilu: GMES), je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 911/2010[1] Evropskega parlamenta in Sveta. GMES je vodilna pobuda vesoljske politike Evropske unije[2] v skladu s členom 189 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki EU omogoča izvajanje dejavnosti, povezanih z vesoljem. GMES je tudi eden od programov, ki jih je treba izvajati v skladu s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast[3], in je bil vključen v industrijskopolitično pobudo strategije Evropa 2020 zaradi njegovih koristi za številne politike Unije.

Evropa potrebuje lasten, dobro usklajen in zanesljiv sistem opazovanja Zemlje, da bi lahko odgovorila na naraščajoče svetovne izzive. GMES je tak sistem.

GMES je dolgoročni program, ki temelji na partnerstvih med Unijo, državami članicami, Evropsko vesoljsko agencijo (v nadaljnjem besedilu: ESA) in drugimi zadevnimi evropskimi zainteresiranimi stranmi. Poleg tega ima EU v okviru tega programa v mednarodnem sodelovanju lahko učinkovitejšo vlogo kot posamezne države članice pri dvostranskem sodelovanju z drugimi vesoljskimi velesilami ali sodelovanju pri prizadevanjih na svetovni ravni na področju opazovanja Zemlje (na primer Skupine za opazovanje Zemlje).

GMES bo prispeval k razumevanju, kako in na kak način se spreminja naš planet ter kako lahko to vpliva na naše vsakdanje življenje. GMES bo nosilcem odločanja v EU in državam članicam neprekinjeno zagotavljal natančne in zanesljive podatke in informacije o okoljskih vprašanjih, podnebnih spremembah ter varnostnih zadevah. Te informacije potrebujejo javni organi držav članic in regij, pristojni za oblikovanje in izvajanje politik. Potrebuje pa jih tudi Komisija za oblikovanje politik, utemeljeno na dokazih, in njihovo spremljanje. GMES bo s popolnim in prostim dostopom do podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, ter povezanih informacijskih storitev spodbudil tržne aplikacije v številnih različnih sektorjih in tako prispeval h gospodarski stabilnosti in rasti.

Med letoma 1998 in 2013 EU in ESA programu GMES dodeljujeta sredstva predvsem za razvojne dejavnosti. Poleg tega so bila prva operativna sredstva namenjena za prehod na prve operativne dejavnosti v obdobju 2011–2013. Z letom 2014 bo GMES polno operativen.

V resoluciji Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008 Evropska vesoljska politika: trezen premislek o vesolju“ je bil poudarjen pomen pravočasnega izvajanja GMES. Komisija je v svojem sporočilu z dne 4. aprila 2011 „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“2 poudarila, da mora biti GMES v celoti operativen do leta 2014. Svet za konkurenčnost je na svojem zasedanju 31. maja 2011 pozval Komisijo, naj do konca leta 2011 predstavi predlog dejavnosti GMES in pojasni njegovo upravljanje po letu 2014.

Komisija je v sporočilu z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“[4] navedla, da je bilo glede na omejitve proračuna EU predlagano, da se GMES v obdobju 2014–2020 financira zunaj večletnega finančnega okvira. Komisija je kljub temu še vedno zavezana zagotavljanju uspešnosti GMES, zato je pripravila to sporočilo, da bi opredelila ustrezno upravljanje in dolgoročno financiranje programa GMES po letu 2014. S tem sporočilom se bo začela razprava z Evropskim parlamentom, Svetom, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij o prihodnosti programa GMES.

2. GMES: program za spremljanje Zemlje po meri uporabnikov

GMES je program za spremljanje Zemlje, ki omogoča zbiranje podatkov o fizičnih, kemičnih in bioloških sistemih Zemlje. Storitve GMES koristijo širokemu krogu uporabnikov od lokalne do mednarodne ravni. Oblikovane so bile tako, da ustrezajo zahtevam uporabnikov: njihovo področje uporabe se je z redno in dosledno interakcijo z uporabniškimi skupnostmi postopoma izpopolnilo. V okviru Uredbe o GMES je bil ustanovljen forum uporabnikov za formalizacijo tega mehanizma.

GMES zagotavlja ključne informacije za trajnejše upravljanje okolja, boljše varstvo biotske raznovrstnosti, spremljanje stanja oceanov in sestave ozračja ter napovedovanje v zvezi z njima, razumevanje gibal in učinkov podnebnih sprememb, odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, podporo razvojnih politik in večjo varnost evropskih državljanov. GMES prispeva k boljšemu odločanju v zvezi s številnimi politikami Unije in k njihovemu izvajanju (promet, kmetijstvo, okolje, energija, regionalna politika, humanitarna pomoč, civilna zaščita, razvojna pomoč za tretje države …). Za zagotovitev teh številnih aplikacij sestava GMES temelji na treh komponentah: eni storitveni komponenti, ki zagotavlja informacije v podporo okoljskim in varnostnim politikam, ter dveh komponentah za opazovanje (infrastrukture v vesolju ter in situ), ki zagotavljata podatke, potrebne za delovanje storitev.

3. Dodana vrednost EU

V zadnjih tridesetih letih so bila v Evropi v nacionalnih ali mednarodnih programih vložena znatna raziskovalna in razvojna prizadevanja na področju opazovanja Zemlje za razvoj infrastrukture in možnih aplikacij. Vendar obstoječe zmogljivosti ne zadoščajo zaradi infrastrukturnih vrzeli ter pomanjkanja zagotovil o njihovi dolgoročni razpoložljivosti. GMES je bil oblikovan za dolgoročno in trajnostno zagotavljanje potrebnih podatkov in storitev na podlagi obstoječe infrastrukture z vzpostavitvijo skladnega političnega okvira na evropski ravni za oblikovanje uporabniških skupnosti, združevanje njihovih potreb in organizacijo evropskega odziva.

Cilj naložb EU je premostiti vrzeli v opazovanju, zagotoviti dostop do obstoječih infrastruktur in razviti operativne storitve. Evropska razsežnost GMES vodi do ekonomij obsega, lajša skupne naložbe v velike infrastrukture, spodbuja usklajevanje prizadevanj in opazovalnih mrež, omogoča usklajevanje podatkov in njihovo medsebojno umerjanje ter zagotavlja potreben zagon za nastanek vrhunskih centrov odličnosti v Evropi.

Usklajevanje in standardizacija geoprostorskih informacij na evropski ravni je velik izziv za izvajanje številnih politik Unije. Na veliko okoljsko zaskrbljujočih področjih, na primer politike za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje, je treba razmišljati globalno in ukrepati lokalno. Evropska unija si z GMES zagotavlja neodvisen dostop do zanesljivih, sledljivih in trajnostnih informacij o okolju in varnosti, prek mednarodne pobude GEOSS (Globalni sistem sistemov za opazovanje Zemlje) prispeva k izgradnji globalnih podatkovnih nizov in informacij, pridobljenih z opazovanjem, ter povečuje svoj vpliv v mednarodnih pogajanjih in pogodbah, kot so tri konvencije iz Ria, postkjotski sporazum in drugi dvo- ali večstranski sporazumi. GMES velja za evropski prispevek h gradnji Globalnega sistema sistemov za opazovanje Zemlje, razvitega v okviru Skupine za opazovanje Zemlje (GEO).

4. Stroški in koristi

Od začetka GMES leta 1998 sta mu EU in ESA za obdobje do leta 2013 skupno namenili več kot 3,2 milijarde EUR za razvoj ter prve operativne dejavnosti storitev ter infrastrukture v vesolju ter in situ. Za storitveno komponento je EU zagotovila finančna sredstva do 520 milijonov EUR, ESA pa v višini 240 milijonov EUR. Za vesoljsko komponento je ESA zagotovila okoli 1,65 milijarde EUR, EU pa 780 milijonov EUR (sedmi okvirni program ter prve operativne dejavnosti GMES), vključno z dostopom do vesoljskih podatkov iz nacionalnih satelitov.

Po letu 2013 bo neprekinjeno delovanje vseh komponent GMES vključevalo njihovo popolno uporabo, vzdrževanje, razvoj in posodabljanje, za kar bodo predvidoma potrebna sredstva v višini 5,841 milijarde EUR[5] za obdobje 2014–2020, od tega 1,091 milijarde EUR[6] za storitve, 350 milijonov EUR[7] za komponento in situ ter 4,4 milijarde EUR (ocene ESA) za vesoljsko komponento, vključno z dostopom do sodelujočih misij. GMES v preteklosti ni prekoračil stroškov in jih verjetno tudi v prihodnosti ne bo, ker temelji na strukturi, ki omogoča, da se po potrebi spremenijo prednostne naloge glede vsebine in ciljev različnih komponent, da program ostane v okviru predvidenih stroškov.

V skladu z analizo stroškov in koristi[8] bodo koristi GMES v obdobju do leta 2020 predvidoma vsaj dvakrat večje od stroškov naložb, do leta 2030 pa bodo od njih kar štirikrat večje. Z razvojem inovativnih storitev in tržnih aplikacij v prodajnem sektorju pomeni velike možnosti za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest.

EU ima pri opazovanju Zemlje svetovno priznano vlogo. Če se ne zagotovijo naložbe EU, so enaki konkurenčni pogoji držav članic in evropskih podjetij lahko ogroženi v primerjavi z državami v vzponu (na primer Brazilijo, Indijo, Rusijo in Kitajsko), ki intenzivno vlagajo v opazovanje Zemlje.

5. Financiranje

Komisija je na podlagi svojega sporočila z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ predlagala financiranje GMES zunaj večletnega finančnega okvira po letu 2014.

Med možnimi rešitvami za financiranje GMES je Komisija obravnavala tri možnosti: poseben sklad za GMES (podoben modelu, izbranemu za Evropski razvojni sklad), možnost okrepljenega sodelovanja (ki bi vključevala države članice z velikim zanimanjem za program) in nazadnje možnost sodelovanja industrije, pri kateri bi bili odgovornosti in financiranje deljeni z gospodarskimi subjekti. Komisija v svoji oceni ni naklonjena zadnjima dvema možnostma, ker bi po eni strani okrepljeno sodelovanje ogrozilo razsežnost EU-27 programa, po drugi strani pa so izkušnje s projektom Galileo že pokazale, da bo zasebni sektor kratkoročno težko trajno pritegniti ter da ni v skladu z razsežnostjo programa, ki zadeva javni interes.

Zato se predlaga ustanovitev posebnega sklada GMES s finančnimi prispevki iz vseh 27 držav članic EU na podlagi njihovega bruto nacionalnega dohodka (BND). Pooblastila za upravljanje sklada se bodo prenesla na Komisijo. Za to bo potreben medvladni sporazum med državami članicami EU v okviru Sveta. Osnutek sporazuma je predstavljen v Prilogi I k temu sporazumu. Upravljanje sklada bo potekalo v skladu s sklopom finančnih pravil, ki jih bo sprejel Svet na podlagi predloga Komisije.

Za zagotovitev kontinuitete programa je treba od 1. januarja 2014 začasno uporabljati nekatere določbe notranjega sporazuma, dokler ga ne ratificira 27 držav članic.

V skladu z oceno stroškov, podrobno navedeno v poglavju 4, so za dejavnosti GMES (2014–2020) potrebna finančna sredstva v višini največ 5,841 milijarde EUR5.

6. Upravljanje

Upravljanje programa GMES zahteva politično usklajevanje in nadzor, upravljanje nalog in proračuna ter tehnično usklajevanje izvajanja. Od leta 2014 mora biti vzpostavljena ustrezna shema upravljanja, da se zadovoljijo potrebe operativne faze.

6.1. Politični nadzor in upravljanje

Splošno mnenje je, da mora Komisija ostati pristojna za splošno politično usklajevanje v imenu Unije, vključno s sklepanjem mednarodnih sporazumov, posvetovanjem z uporabniškimi skupnostmi na podlagi izkušenj, pridobljenih z obstoječim forumom uporabnikov, sprejemanjem delovnih programov, zagotavljanjem povezav s sektorskimi politikami, opredelitvijo vidikov varnostne in podatkovne politike ter vidiki mednarodnega sodelovanja. Vendar so potrebni ustrezni ukrepi za upoštevanje povečanja dejavnosti upravljanja programa v operativni fazi, kar zahteva vključitev strokovnega osebja, ki ga je težko pridobiti iz osrednjih služb Komisije. Ustanovitev nove agencije v danem časovnem okviru se ne zdi izvedljiva, zato je pooblastilo za te naloge treba prenesti na obstoječi evropski organ. Obravnavana je bila možnost prenosa pooblastila za upravljanje celotnega programa na Evropsko vesoljsko agencijo, vendar se to ne zdi primerno iz več razlogov: prvič, ESA je raziskovalna in razvojna agencija; drugič, ESA je vesoljska agencija, velik del GMES pa presega dejavnosti v vesolju; in tretjič, glede na dejstvo, da mora GMES koristiti državljanom po vsej EU, je Komisija bolj naklonjena pristopu Skupnosti, ki vključuje vseh 27 držav članic. Da bi se omogočile tudi prihodnje sinergije z upravljanjem programa Galileo, je treba nekatere naloge v zvezi z upravljanjem programa, na primer ocenjevanje, pogajanje in izvajanje pogodb, prenesti na Agencijo za evropski GNSS (v nadaljnjem besedilu: GSA) (GNSS – globalni satelitski navigacijski sistem).

Predlaga se, da pod političnim nadzorom Komisije dejavnosti upravljanja programa, poverjene GSA, ne vključujejo operativnih dejavnosti in so med drugim povezane z upravljanjem finančnih sredstev, dodeljenih programu, ter nadzorom izvajanja nalog. Upravne stroške GSA, povezane z upravljanjem programa GMES, mora kriti sklad GMES iz poglavja 5.

6.2. Tehnično usklajevanje in izvajanje operacij

V podporo Komisiji se tehnično usklajevanje storitev lahko poveri evropskim subjektom, ki imajo na zadevnih področjih ustrezno znanje in izkušnje. Nadzor kakovosti in potrjevanje izdelkov, povezanih z izvajanjem sektorskih politik, bosta ostala v pristojnosti Komisije.

(1) Storitvena komponenta GMES bi vključevala:

(a) operativne dejavnosti:

i)        globalne sistematske/rutinske dejavnosti za spremljanje in napovedovanje zemeljskih podsistemov na regionalni in globalni ravni, ki zajemajo zlasti morsko okolje, ozračje in kakovost zraka ter storitve globalnega spremljanja kopnega in podnebnih sprememb,

ii)       regionalne/lokalne dejavnosti na zahtevo, ki zajemajo zlasti obvladovanje izrednih dogodkov, varnostne storitve in vseevropsko spremljanje kopnega;

(b) razvojne dejavnosti za izboljšanje kakovosti in uspešnosti obstoječih storitev, razvoj novih elementov storitev in spodbujanje njihovega trženja.

Tehnično usklajevanje storitve spremljanja kopnega je mogoče poveriti Evropski agenciji za okolje (v nadaljnjem besedilu: EEA).

Tehnično usklajevanje storitev za obvladovanje izrednih dogodkov je mogoče poveriti evropskemu središču za odzivanje v izrednih razmerah (ERC).

Tehnično usklajevanje storitve za spremljanje ozračja je mogoče poveriti Evropskemu centru za srednjeročno napovedovanje vremena (ECMWF).

Tehnično usklajevanje drugih storitev (podnebne spremembe, spremljanje morskega okolja in varnost) je v pripravi, da se zagotovijo pravočasne in zelo kakovostne storitve v skladu s posebnimi potrebami, ki naj bi jih pokrivale. K njihovemu izvajanju bi lahko vključili službe Komisije in druge evropske institucije, na primer Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA), Satelitski center Evropske unije (EUSC), Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) ali Evropsko obrambno agencijo (EDA).

(2) Storitvena komponenta GMES bi vključevala:

(a) operativne dejavnosti: operacije namenske vesoljske infrastrukture (tj. misije Sentinel); dostop do misij tretjih strani; razdelitev podatkov; tehnična pomoč Komisiji za združevanje zahtev za podatke storitev, opredelitev vrzeli v opazovanju, prispevek k natančnemu opisu novih vesoljskih misij.

Operativne dejavnosti vesoljske komponente GMES je mogoče poveriti:

(1) začasno Evropski vesoljski agenciji (ESA) za opazovanje kopnega in ciljno usmerjenih območij s slikovnim materialom visoke ločljivosti;

(2) Evropski organizaciji za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT) za sistematsko in globalno opazovanje ozračja in oceanov;

(b) razvojne dejavnosti: zasnova in nabava novih elementov vesoljske infrastrukture; zagotavljanje tehnične podpore Komisiji za prenos zahtev glede storitev v natančne opise novih vesoljskih misij s podporo nosilcev vesoljske infrastrukture; usklajevanje razvoja vesoljskih dejavnosti, vključno z razvojem za posodobitev in dopolnitev vesoljske komponente GMES.

Razvojne dejavnosti je mogoče poveriti Evropski vesoljski agenciji s tehničnim sodelovanjem zadevnih služb Evropske komisije.

(3) Operativne dejavnosti komponente GMES in situ bi vključevale:

(a) usklajevanje zagotavljanja podatkov in situ storitvam GMES z začasnimi upravnimi dogovori z nosilci in situ;

(b) usklajevanje zagotavljanja podatkov in situ tretjih strani na mednarodni ravni;

(c) zagotavljanje tehnične pomoči za prenos zahtev glede podatkov storitev GMES v natančne opise opazovalne infrastrukture in mrež in situ;

(d) interakcija z nosilci in situ za spodbujanje doslednosti pri razvoju dejavnosti v zvezi s komponento GMES in situ.

Tehnično usklajevanje komponente GMES in situ je mogoče poveriti Evropski agenciji za okolje (EEA) v okviru njenih nalog.

Izvajanje dejavnosti GMES za vse tri komponente je treba poveriti operativnim organom prek sistemov javnega naročanja, sporazumov o ravni storitev ali subvencij, kjer je potrebno.

6.3. Politika glede podatkov in informacij

Politika glede podatkov in informacij GMES bo še naprej temeljila na načelu polnega in prostega dostopa (s pridržkom pravnih in varnostnih omejitev) in upoštevala obstoječo zakonodajo (na primer direktivo o ponovni uporabi informacij javnega sektorja ter infrastrukturo za prostorske informacije v Evropski skupnosti – INSPIRE) za doseganje ciljev, opredeljenih v Uredbi (EU) 911/2010, in sicer:

(1) spodbujanje uporabe in izmenjave podatkov in informacij GMES;

(2) okrepitev trgov za opazovanje Zemlje v Evropi in zlasti prodajnega sektorja, da se omogočijo rast in nova delovna mesta;

(3) zagotavljanje trajnosti in neprekinjenega dostopa do podatkov in informacij GMES;

(4) podpora evropskim raziskovalnim, tehnološkim in inovacijskim skupnostim.

7. Sklepi

To sporočilo je odgovor na poziv Sveta za konkurenčnost z dne 31. maja 2011, da se do konca leta 2011 predstavi predlog dejavnosti in pojasni upravljanje GMES v obdobju 2014–2020, ter začenja razpravo z drugimi institucijami. Prav tako utira pot za dolgoročno in trajnostno upravljanje ter financiranje programa GMES.

Priloga

Osnutek NOTRANJEGA SPORAZUMA[9]

med predstavniki vlad držav članic v okviru Sveta o financiranju evropskega programa za spremljanje Zemlje (GMES) znotraj večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020

FINANČNA SREDSTVA sklada GMES

– Države članice soglašajo z ustanovitvijo Sklada za evropski program za spremljanje Zemlje (v nadaljnjem besedilu: sklad GMES).

– Sklad GMES sestavljajo:

(a) sredstva v višini 5,841 milijarde EUR, ki jih prispevajo države članice v skladu z razdelitvenimi ključi za prispevke, ki temeljijo na bruto nacionalnem dohodku (BND) držav članic;

(b) vsi drugi prostovoljni prispevki drugih organov (na primer nove države članice, ki pristopi k EU, tretje države, ki želi sodelovati v programu, mednarodnih organizacij in/ali vsi drugi prostovoljni prispevki), ki se lahko dodajo znesku iz točke a.

– Sklad GMES je na voljo od začetka veljavnosti večletnega finančnega okvira.

– Skupni znesek sredstev sklada GMES zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

UPORABA FINANČNIH SREDSTEV

– Sklad GMES zajema ukrepe na naslednjih področjih:

(a) delovanje GMES:

i.        storitvena komponenta (spremljanje ozračja, spremljanje podnebnih sprememb v podporo politik za prilagajanje in blažitev, obvladovanje izrednih dogodkov, spremljanje kopnega, spremljanje morskega okolja, varnost);

ii.       vesoljska komponenta za zagotavljanje trajnostnih opazovanj v vesolju za storitvena področja iz točke (i);

iii.      podpora zbiranju podatkov in situ;

iv.      dostop do podatkov;

v.       podpora uporabi storitev s strani uporabnikov;

vi.      ukrepi za zagotavljanje zaščite infrastrukture;

(b) podpora ukrepom za financiranje stroškov, povezanih z načrtovanjem in izvajanjem sklada GMES. Sredstva za podporne ukrepe lahko zajemajo odhodke, povezane z:

i.        dejavnostmi priprave, izvajanja, spremljanja, računovodstva, revizije in vrednotenja, ki so neposredno potrebne za načrtovanje in uporabo sredstev sklada GMES, ki ga upravlja Komisija;

ii.       uresničevanjem teh ciljev z dejavnostmi razvojne politike, študij, sestankov, obveščanja, ozaveščanja, usposabljanja in objavljanja; ter

iii.      vsemi drugimi odhodki upravne ali tehnične pomoči, ki jih ima lahko Komisija pri upravljanju sklada GMES.

IZVAJANJE

– Sporazum predvideva izvajanje z vidika načrtovanja, upravljanja in uporabe sklada GMES, pri čemer bodo postopki Unije in sklada GMES čim bolj usklajeni. V zvezi s tem bo Svet na predlog Komisije sprejel uredbo.

– Sporazum predvideva finančno uredbo, ki bo določala pravila za ustanovitev sklada GMES in uporabo njegovih sredstev ter pripravo in revizijo zaključnega računa. To uredbo bo sprejel Svet na predlog Komisije.

– Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor GMES).

(a) Odbor je sestavljen iz predstavnikov vlad držav članic; predseduje mu predstavnik Komisije, njegov sekretariat pa zagotovi Komisija.

(b) Odbor GMES na podlagi predloga Komisije sprejme poslovnik, vključno s pravili glasovanja in nalogami.

(c) Odbor GMES se lahko sestane v posebnih sestavah za obravnavanje konkretnih vprašanj, zlasti v zvezi z varnostjo (v nadaljnjem besedilu: odbor za varnost).

KONČNE DOLOČBE

– Vsaka država članica potrdi ta sporazum v skladu s svojimi ustavnimi predpisi. Vlada vsake države članice obvesti Generalni sekretariat Sveta Evropske unije o zaključku postopka, potrebnega za začetek veljavnosti tega sporazuma.

– Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po prejemu uradnega obvestila, da ga je potrdila še zadnja država članica.

– Ta sporazum se sklene za isto obdobje kot večletni finančni okvir (2014–2020).

[1]               UL L 276, 20.10.2010, str. 1.

[2]               COM(2011) 152 konč., 4.4.2011.

[3]               COM(2010) 2020, 3.3.2010.

[4]               COM(2011) 500 konč., 29.6.2011.

[5]               Cene iz leta 2011.

[6]               Številke temeljijo na predhodnih storitvah (projekti, financirani iz sedmega okvirnega programa).

[7]               Številke temeljijo na ocenah Evropske agencije za okolje v okviru projekta GISC (usklajevanje GMES in situ – GMES In-Situ Coordination), financiranega iz sedmega okvirnega programa http://gisc.ew.eea.europa.eu/gisc-project.

[8]               Številke temeljijo na analizi stroškov in koristi za GMES, ki jo je pripravila družba Booz & Company, končna različica, 19. september 2011.

[9]               Namen te priloge je določiti samo glavne elemente ter predlagati glavne naslove za notranji sporazum na podlagi sedanjega vzorčnega sporazuma za Evropski razvojni sklad (UL L 247, str. 32, 9.9.2006). Ne vpliva na izid razprav z državami članicami o končnem besedilu.