22.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 376/58

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Sveta o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov na Kanarske otoke

(COM(2011) 259 konč. – 2011/0111 (CNS))

2011/C 376/10

Glavni poročevalec: Bernardo HERNÁNDEZ BATALLER

Svet je 16. junija 2011 sklenil, da v skladu s členom 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Sveta o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov na Kanarske otoke

COM(2011) 259 konč. – 2011/0111 (CNS).

Predsedstvo Odbora je strokovno skupino za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo 20. septembra 2011 zadolžilo za pripravo dela na tem področju.

Zaradi nujnosti postopka je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 474. plenarnem zasedanju 21. in 22. septembra 2011 (seja z dne 22. septembra) za glavnega poročevalca imenoval g. HERNÁNDEZA BATALLERA ter mnenje sprejel s 132. glasovi za in 5 glasovi proti.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog zaradi njegovega družbeno-gospodarskega pomena in jasne legitimnosti Unije za sprejetje predloga zaradi njenih izključnih pristojnosti na carinskem področju.

1.2   Poleg tega predlog vpliva zgolj na določeno število izdelkov in dobrin, za katere že veljajo carinske ugodnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 704/2002 z dne 25. 3. 2002 in h katerim se dodajo še štirje drugi izdelki (kavčuk in nekateri polimeri).

1.3   Obveznost nadzora končne uporabe v skladu z določbami carinskega zakonika Skupnosti in njegovih izvedbenih določb je uveljavljen postopek v tem kontekstu in ne ustvarja večjega dodatnega upravnega bremena za regionalne in lokalne organe ter gospodarske subjekte.

1.4   Ohranitev opustitve avtonomnih dajatev skupne carinske tarife pri uvozu nekaterih industrijskih izdelkov se zdi koristna za gospodarstvo Kanarskih otokov, ki ga je kriza prizadela močneje v primerjavi z drugimi regijami EU in Španije.

1.5   Po mnenju EESO (1) je ohranitev posebnih ekonomskih in davčnih ureditev nujno potrebna, da bi se najbolj oddaljenim regijam pomagalo pri odpravljanju njihovih strukturnih težav.

2.   Uvod

2.1   Kanarski otoki, katerih skupna površina znaša 7 542 km2, so skupina otokov v Atlantskem oceanu, ki so od najbližje točke na Iberskem polotoku oddaljeni več kot 1 000 km. Skupaj z Azori, Madeiro, otočjem Selvagens in Zelenortskimi otoki sestavljajo biogeografsko regijo, imenovano Makaronezija, in so del tako imenovanih najbolj oddaljenih regij, za katere sta med drugim značilni velika oddaljenost in izoliranost in o katerih je EESO že večkrat izrazil svoje stališče (2).

2.1.1   Kanarski otoki imajo skupno 2 118 519 prebivalcev, pri čemer sta najgosteje poseljena otoka Tenerife (906 854 prebivalcev) in Gran Canaria (845 676 prebivalcev) (3). Več kot 80 % prebivalcev torej živi na teh dveh otokih, kar povzroča nekatere socialne težave, povezane z visoko stopnjo brezposelnosti in izseljevanja v tujino.

2.1.2   Zaradi oddaljenosti otokov so gospodarski subjekti z gospodarskega in trgovskega vidika hudo prikrajšani, kar negativno vpliva na demografski razvoj, zaposlovanje ter socialni in gospodarski razvoj. Trenutna gospodarska kriza je močno prizadela zlasti industrijski ter gradbeni sektor in z njima povezane panoge, kar je povečalo stopnjo brezposelnosti, ki je višja od nacionalnega povprečja Španije. S tega vidika obstaja nevarnost, da se bo splošni gospodarski položaj še bolj poslabšal zaradi nihanj v mednarodnem turizmu, od katerega so otoki vse bolj odvisni.

2.1.3   Kot je EESO že navedel (4), je za te otoke značilno, da so izpostavljeni trajnim oviram, po katerih se jasno razlikujejo od celinskih regij. Te trajne ovire imajo nekatere skupne značilnosti, čeprav različnega obsega. Med drugim so to izoliranost od celine; višji stroški pomorskega in letalskega prometa, komunikacij in infrastrukture, kar je posledica naravnih in podnebnih ovir; omejena uporabna površina; omejeni ribolovni viri; omejene zaloge vode; omejeni energetski viri; onesnaženost morja in obal; oteženo odstranjevanje odpadkov; odseljevanje prebivalstva, zlasti mladih; obalna erozija; pomanjkanje kvalificirane delovne sile; neugodno gospodarsko okolje za podjetja ter težaven dostop do izobraževanja in zdravstva.

2.1.4   EESO je že izrazil stališče (5) o pojmu „dodatnih stroškov“ najbolj oddaljenih regij in je pripravil delni seznam, ki med drugim obsega višje stroške prevoza blaga, surovin in oseb, ter stroške skladiščenja, zaposlovanja ali namestitve, ki so prav tako višji.

2.1.5   Industrijski sektor Kanarskih otokov proizvaja v glavnem za lokalni trg otokov in ima velike težave pri iskanju strank zunaj teh otokov. Ta težak položaj je v glavnem posledica pomanjkanja prevoznih sredstev in visokih stroškov za nabavo in distribucijo blaga. To negativno vpliva na proizvodne stroške končnih izdelkov, ki so lahko precej višji od proizvodnih stroškov podobnih podjetij na iberskem polotoku.

3.   Kanarski otoki in Evropska unija

3.1   Kanarski otoki so postali del Evropske unije s pristopom Kraljevine Španije leta 1986. V Aktu o pristopu Španije in Portugalske je bil priznan poseben in težaven socialni in gospodarski položaj otočja. Zaradi posebnih težav so bili Kanarski otoki na začetku izključeni iz carinskega območja Skupnosti, skupne trgovinske politike ter skupne kmetijske in ribiške politike.

3.2   Evropska unija se zaveda edinstvenih in posebnih težav te regije ter njihovih posledic pri vključevanju teh otokov v Unijo. V zadnjih letih so bili uvedeni ukrepi, ki so na podlagi obzirnega pristopa ter ob upoštevanju posebnih okoliščin otoškega položaja in oddaljenosti postopoma zmanjšali obseg in učinke teh odstopanj. Kanarski otoki so od 31. decembra 2000 sestavni del carinskega območja Skupnosti in zanje v celoti velja skupna carinska tarifa (6).

3.3   Zato je bila sprejeta Uredba Sveta (ES) št. 1911/91 o uporabi določb zakonodaje Skupnosti za Kanarske otoke (7), ki je bila večkrat spremenjena. Pri uporabi Uredbe št. 1911/91 so bili na podlagi Sklepa Sveta 91/314/ES o vzpostavitvi programa posebnih možnosti za Kanarske otoke zaradi njihove oddaljenosti in izoliranosti (POSEICAN) (8) oblikovani posebni ukrepi. Ta program je omogočil spremembo nekaterih skupnih politik kot tudi sprejetje nekaterih posebnih ukrepov v korist Kanarskih otokov.

3.4   Po Uredbi Sveta (ES) št. 704/2002 z dne 25. marca 2002 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife pri uvozu nekaterih industrijskih izdelkov ter odprtju in upravljanju avtonomnih tarifnih kvot Skupnosti pri uvozu nekaterih ribiških proizvodov na Kanarske otoke bo opustitev dajatev skupne carinske tarife za nekatere industrijske izdelke za komercialno ali industrijsko rabo 31. decembra 2011 prenehala veljati, zato je bil tukaj obravnavani predlog predložen še pred prenehanjem veljavnosti Uredbe (ES) 704/2002.

3.5   Po drugi strani pa člen 349 PDEU priznava posebni položaj Kanarskih otokov kot najbolj oddaljene regije, upošteva strukturno pogojene socialne in gospodarske razmere ter priznava dejavnike, kot so oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje ter ekonomska odvisnost od maloštevilnih proizvodov, ki zaradi svoje stalnosti in součinkovanja močno otežujejo razvoj teh otokov. Zato lahko Svet na predlog Komisije sprejme posebne ukrepe, med drugim v zvezi s carinsko in trgovinsko politiko, davčno politiko, prostimi conami, kmetijsko in ribiško politiko, pogoji za preskrbo s surovinami in bistvenimi izdelki za široko porabo, državnimi pomočmi ter pogoji dostopa do strukturnih skladov in medsektorskimi programi Unije.

4.   Predlog uredbe Sveta

4.1   Za najbolj oddaljene regije Unije se lahko na podlagi PDEU predvidijo posebni ukrepi za premostitev gospodarskih težav, s katerimi se ta območja soočajo zaradi svojega geografskega položaja. Dolgotrajnost gospodarske in finančne krize je še povečala težave v zvezi z ustvarjanjem delovnih mest in izgubo konkurenčnosti Kanarskih otokov.

4.2   Zato je vlada Kraljevine Španije zaprosila za podaljšanje veljavnega režima, ki predvideva opustitev tarif na uvoz določenih izdelkov za te otoke. Kot instrument za to se predlaga uredba Sveta, v skladu s katero se obenem opustijo tudi dajatve skupne carinske tarife za štiri nadaljnje izdelke.

4.3   Predlog je v skladu s politiko Unije na drugih področjih, zlasti v okviru mednarodne trgovine, konkurence, podjetništva, razvoja in zunanjih odnosov. Te vrste ukrepov se redno sprejemajo, da se okrepi konkurenčnost gospodarskih subjektov.

4.3.1   Predlog lokalnim gospodarskim subjektom na teh otokih omogoča brezcarinski uvoz nekaterih surovin, delov, komponent in investicijske opreme, in sicer zaradi začasne opustitve teh dajatev.

4.3.1.1   Konkretneje povedano bodo od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2021 pri uvozu na Kanarske otoke v celoti opuščene dajatve skupne carinske tarife, ki se uporabljajo za investicijsko opremo, namenjeno komercialni in industrijski rabi, kakor je našteto v Prilogi.

4.3.1.2   To blago morajo gospodarski subjekti, ki imajo sedež na Kanarskih otokih, uporabljati še najmanj 24 mesecev potem, ko je dano v prosti promet.

4.3.1.3   V obdobju med 1. januarjem 2012 in 31. decembrom 2021 bodo za uvoz na Kanarske otoke v celoti opuščene dajatve skupne carinske tarife za surovine, dele in komponente, navedene pod oznakami KN iz Priloge II, ki se uporabljajo za industrijsko predelavo ali vzdrževanje na Kanarskih otokih.

4.3.2   Da se prepreči vsakršna zloraba ali sprememba v običajnih trgovinskih tokovih, je predvidena uvedba kontrol in mehanizmov sodelovanja, pri čemer je treba za izdelke, za katere velja opustitev dajatev, opraviti nadzor končne uporabe.

4.3.3   Za odobritev opustitve dajatev se morajo surovine, deli in komponente uporabljati za industrijsko predelavo in vzdrževanje na Kanarskih otokih.

4.3.4   Poleg tega bodo morala lokalna podjetja na Kanarskih otokih investicijsko opremo uporabljati najmanj dve leti, preden jih bodo lahko prosto prodajali drugim podjetjem s sedežem v drugih delih carinskega območja Evropske unije.

4.3.4.1   Da bi vlagateljem ponudili dolgoročno perspektivo, gospodarskim subjektom pa omogočili dobro poslovanje v njihovih industrijskih in trgovskih dejavnostih, se popolna opustitev dajatev skupne carinske tarife za nekatero blago, kot je podrobneje določeno v prilogah II in III Uredbe (ES) št. 740/2002, podaljša za obdobje 10 let.

4.3.4.2   Da se zagotovi, da bodo ti tarifni ukrepi koristili le gospodarskim subjektom na ozemlju Kanarskih otokov, mora biti pogoj za opustitev končna uporaba izdelkov v skladu s carinskim zakonikom Skupnosti. Komisija ima v primeru preusmeritve trgovine izvedbena pooblastila, ki ji omogočajo začasen umik opustitve.

5.   Splošne ugotovitve

5.1   EESO z zadovoljstvom sprejema predlog spremembe uredbe (ES) in meni, da je mogoče posebne ukrepe iz tega predloga sprejeti, ne da bi s tem ogrozili celovitost in povezanost pravnega reda Unije, vključno z notranjim trgom in skupnimi politikami.

5.2   Pravne in gospodarske razloge v prid temu potrjujejo še druge okoliščine, kot sta dejstvi, da člani strokovne skupine Komisije za gospodarsko-tarifna vprašanja niso navedli nobenih zadržkov v zvezi s sprejetjem predlaganih ukrepov in da pri pripravi teh ukrepov zaradi njihove splošne uporabe ni bilo treba izvesti nobene ocene učinka.

5.3   Komisija predlog uredbe utemeljuje na členu 349 PDEU, čeprav se celotna vsebina ukrepov nanaša na carinsko politiko, ki je v izključni pristojnosti EU. Zato se zdi predlog, da se ta predlog uredbe posredovali nacionalnim parlamentom, pretiran formalizem, ki morda izhaja iz široke razlage člena 2(1) Protokola št. 1 k PEU in PDEU (o dolžnostih nacionalnih parlamentov v EU).

5.4   Zaradi teh okoliščin se bo verjetno upočasnil postopek sprejemanja uredbe, prišlo pa bo lahko tudi do notranjih polemik in sporov, ki pogosto škodijo splošnemu interesu EU ali ovirajo pravilno izvajanje nekaterih posebnih ciljev, kot so zaščita najbolj oddaljenih ozemelj in regij pred neugodnimi gospodarskimi razmerami.

5.5   Prav tako bi bilo primerno kvantitativno in kvalitativno omejiti pojem „preusmeritve trgovine“, pri pojavu katere ima Komisija pooblastilo, da s pomočjo izvedbenih aktov umakne tarifne oprostitve.

5.6   To velja še toliko bolj, ker količinska ocena teh preusmeritev trgovine terja pripravo kompleksnih gospodarskih analiz trga, da se določi dejansko ravnovesje med uvozom ustreznih izdelkov in potrebami, ki izhajajo iz povpraševanja v okviru otoške trgovine.

5.7   Prav tako bi bilo treba pojasniti pravni značaj aktov, ki predvidevajo, da se po izteku 12-mesečnega obdobja, ki ga določa člen 4(1) predloga uredbe, sprejme dokončno odločitev o ohranitvi ali odpravi umika režima opustitve.

5.8   Ker ima Svet pristojnost, da tukaj obravnavano uredbo o začasni opustitvi sprejme po posebnem zakonodajnem postopku, se zdi logično, da je tudi Svet tisti, ki sprejme to dokončno odločitev, s čimer se na Komisijo prenesena pristojnost za sprejetje aktov v zvezi z omenjenim začasnim umikom omeji na obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev.

5.9   EESO meni, da predlog prispeva k zagotavljanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije kot tudi enakih možnosti za konkuriranje v celotni Evropski uniji, pri čemer se kompenzirajo trajne geografske, naravne, gospodarske, socialne in strukturne ovire, ki so značilne za Kanarske otoke.

5.10   Predvidena opustitev tarif je v skladu z načelom sorazmernosti glede na velikost ovir na Kanarskih otokih v smislu dostopnosti, demografskega položaja in morda še produktivnosti. EESO meni, da so opustitve tarif namenjene nadomestitvi dodatnih stroškov, povezanih s položajem otokov, in niso dejavnik izkrivljanja trga, temveč nasprotno element ravnovesja.

6.   Posebne ugotovitve

6.1   Glede na to, da se dostop do evropske celine ni izboljšal, je vzpostavitev posebne ekonomske in davčne ureditve, s pomočjo katere naj bi izravnali strukturne pomanjkljivosti, na gospodarstvo Kanarskih otokov delovala spodbudno.

6.2   Zaradi velikosti trga gospodarstva Kanarskih otokov in njegovih podjetij niso možni sinergijski učinki na področjih surovinskega gospodarstva, proizvodnih procesov, prometa, trženja na notranjem trgu potrošnih dobrin in izvoznih zmogljivosti, zaradi česar podjetja nimajo možnosti, da bi ustvarjala dodano vrednost na trajnosten način ali prek mejnih stroškov, povezanih s povpraševanjem (izkoriščanjem ekonomij obsega).

6.3   Vsi ti dejavniki izoliranosti in „dodatni stroški“ povzročajo izgubo konkurenčnosti industrijskega sektorja v primerjavi z drugimi trgi, ki imajo v vse bolj globaliziranem okolju vse večji pomen, in sicer zaradi možnosti selitve proizvodnje. Upad sektorja, ki ustvarja stabilna, visokokvalificirana delovna mesta in v katerem laže potekajo inovativni procesi, bi vplival na gospodarstvo Kanarskih otokov.

6.4   Namen davčnih in carinskih mehanizmov je bil nadomestiti „dodatne stroške“, ki nastajajo zaradi oddaljenosti regije in s katerimi se mora soočati industrija. V eni nedavni študije so bili „dodatni stroški“ zaradi oddaljenosti Kanarskih otokov ocenjeni na 5 988 273 924 EUR, od česar jih 25 % bremeni industrijo.

6.5   Industrijski sektor Kanarskih otokov ocenjuje, da 32 % „dodatnih stroškov“ izhaja iz tako imenovanih „neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti“. To je tisti „dodatni strošek“, ki nastaja, ker ni mogoče izkoriščati ekonomij obsega, saj morajo podjetja na Kanarskih otokih poslovati na zelo majhnem lokalnem trgu in imajo težave pri dostopu do zunanjih trgov, saj je 25 % dodatnih stroškov povezanih s prevozom in 28 % z „dodatnimi stroški“ energije.

---

(1)  UL C 211, 19.8.2008, str. 72.

(2)  UL C 221, 17.9.2002, str. 37.

(3)  Podatki statističnega urada Španije.

(4)  UL C 268, 19.9.2000, str. 32.

(5)  UL C 211, 19.8.2008, str. 72.

(6)  Akt o pristopu, Protokol št. 2.

(7)  UL L 171, 29.6.1991, str. 1.

(8)  UL L 171, 29.6.1991, str. 5.

---