3.5.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 132/39

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij

(COM(2010) 546 konč.)

2011/C 132/07

Poročevalec: Gerd WOLF

Soporočevalec: Erik SVENSSON

Evropska komisija je 6. oktobra 2010 sklenila, da v skladu s členom 304 PDEU Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij

COM(2010) 546 konč.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 4. marca 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 470. plenarnem zasedanju 15. in 16. marca 2011 (seja z dne 15. marca) s 184 glasovi za, 1 glasom proti in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Povzetek

1.1   Inovacije vodijo k napredku, rasti, blaginji, socialni varnosti, mednarodni konkurenčnosti in zaposlenosti. Pomagati morajo pri premagovanju velikih družbenih izzivov. Potrebujejo in krepijo družbeno ozračje zaupanja in samozavesti, ki lahko glede na svetovne razmere konkurenčnosti privede do nadaljnjega napredka in konstruktivne dinamike. Za uspešnost inovacij sta potrebna evropski pristop in evropski notranji trg, tu pa ima odločilno vlogo evropski raziskovalni prostor z močnim okvirnim programom za raziskave in razvoj.

1.2   Zato Odbor izrecno pozdravlja in podpira sporočilo Evropske komisije in njene cilje ter s tem povezane sklepe Sveta (za konkurenčnost) z dne 25. in 26. novembra 2010 ter 4. februarja 2011. Unija inovacij je bistven element strategije Evropa 2020.

1.3   Odbor zlasti pozdravlja, da se inovacije razumejo v širokem, povezanem smislu in so tako tudi opredeljene, da se torej nanašajo tako na raziskave, tehnologijo in izdelke kot tudi na medčloveške odnose in organizacijske oblike, kot so socialne storitve, poslovanje, poslovni modeli, oblikovanje, trženje blagovnih znamk, proizvodni procesi in storitve ter na njihovo raznoliko medsebojno vplivanje. V zvezi s socialnimi inovacijami Odbor priporoča, da se v njihov razvoj vključijo tudi socialni partnerji.

1.4   Odbor podpira koncept partnerstev za inovacije, če so – na podlagi točno določenega upravljanja – združljiva z že obstoječimi postopki in instrumenti ter jih nadgrajujejo in če upoštevajo usklajevanje in poenostavitev upravnih postopkov. Odbor priporoča, da bi najprej začeli s še posebej zaželenim partnerstvom za inovacije za dejavno in zdravo staranje in pri tem zbrali izkušnje. To bi bil poleg tega dober primer součinkovanja socialnih in znanstveno-tehničnih inovacij.

1.5   Odbor priporoča, da se podporni ukrepi, finančna podpora in merila ocenjevanja prilagodijo obema vrstama inovacij: tako postopnim inovacijam, ki se odzivajo na prevladujoče tržne sile in družbene potrebe, kot tudi bolj revolucionarnim inovacijam, ki vplivajo na tržne sile in ustvarjajo nove družbene potrebe, pogosto pa morajo najprej prebroditi težko začetno obdobje.

1.6   Ker je patent EU nujno potreben, Odbor izrecno pozdravlja in podpira najnovejši predlog Evropske komisije v zvezi s tem. Ta omogoča drastično znižanje stroškov patenta v sodelujočih državah članicah in odločilen korak na poti k dokončnemu patentu EU.

1.7   Odbor poudarja pomembno vlogo malih in srednjih podjetij (MSP) in mikropodjetij v inovacijskem procesu ter priporoča, da se podporni programi in ukrepi zlasti prilagodijo tudi njihovim posebnim potrebam. Poleg tega priporoča, da se začne razmišljati o tem, ali in kako bi bila lahko novoustanovljena podjetja za ustrezno obdobje oproščena večine sicer običajnih zahtev in predpisov ter ali bi lahko poleg tega ustvarili dodatne spodbude. To velja tudi za podjetja socialnega gospodarstva.

1.8   Glavna politična naloga je, da se v vsej Evropi ustvarijo zanesljivi in inovacijam prijazni okvirni pogoji z zadostno prožnostjo, s katerimi bi se odpravile ovire za potencialne izumitelje in inovacijske procese, kot so sedanja razdrobljenost in preobremenitev s predpisi ter različni upravni postopki 27 držav članic in Evropske komisije. To odvrača in upočasnjuje nastajanje dejanskih inovacij iz novih in dobrih idej, kar je slabost Evrope v svetovni konkurenci, ki jo je nujno treba odpraviti. Zato potrebujemo miselnost, ki napredka in inovacij ne obravnava kot tveganja, temveč kot priložnost in nujnost, ki jo je treba podpreti in uresničiti z vsemi družbenimi močmi.

1.9   Zato Odbor priporoča še večja prizadevanja za odpravo ovir za hitro uporabo inovacij in uresničitev Unije inovacij. Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da obstaja možnost za resničen napredek glede patenta, vendar pa so preostale ovire ravno tiste, ki preprečujejo dokončno uresničitev notranjega trga in evropskega raziskovalnega prostora. EU si mora nujno še naprej prizadevati za poenostavitev in usklajevanje ter za zagotavljanje zanesljivosti in prožnosti. Odbor pozdravlja tovrstna vidna prizadevanja Komisije v nedavno predstavljeni zeleni knjigi (COM(2011) 48 konč.) (1), o kateri bo pripravil ločeno mnenje. Odbor poziva zlasti tudi države članice in akterje organizirane civilne družbe, da poskrbijo za to nalogo in prispevajo svoj delež k njenemu reševanju.

2.   Kratka vsebina sporočila Komisije

2.1   Evropska komisija v okviru strategije Evropa 2020 kot celovit pristop predlaga Unijo inovacij, ki je ena od sedmih vodilnih pobud. V okviru te pobude naj bi EU sprejela skupinsko odgovornost za strateško, vključujočo in podjetniško naravnano raziskovalno in inovacijsko politiko, s katero naj bi se lotili velikih družbenih izzivov, povečali konkurenčnost in ustvarili delovna mesta. Ta vodilna pobuda dopolnjuje druge, na primer vodilno pobudo Industrijska politika za dobo globalizacije, s katero naj bi zagotovili močno, konkurenčno in raznoliko proizvodno vrednostno verigo s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih.

2.2   Področja, na katerih je treba ukrepati, so našteta v desetih točkah in med drugim zajemajo: okrepitev baze znanja, pomoč pri prenosu dobrih idej na trg, čim večja krepitev socialne in teritorialne kohezije, večanje vpliva politik z zunanjim sodelovanjem, ocena in reforma raziskovalnih in inovacijskih sistemov ter oblikovanje evropskih partnerstev za inovacije.

2.3   Za dosego teh ciljev so v programu, ki zajema 34 točk in je glavni del sporočila, predlagane zaveze držav članic ter načrtovani ukrepi Evropske komisije.

2.4   V treh prilogah so obravnavane naslednje teme in predlagani ukrepi:

—	lastnosti uspešnih nacionalnih in regionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov;

—	sistem kazalnikov uspešnosti za raziskave in inovacije;

—	evropska partnerstva za inovacije.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Pomen teme. Inovacije vodijo k napredku, rasti, socialni varnosti, blaginji, mednarodni konkurenčnosti in zaposlenosti. Pomagati morajo pri premagovanju velikih družbenih izzivov. Potrebujejo in krepijo družbeno ozračje zaupanja in samozavesti, ki lahko glede na svetovne razmere konkurenčnosti privede do nadaljnjega napredka in konstruktivne dinamike. Zato je koncept Unije inovacij bistven element strategije Evropa 2020, ki je temeljnega pomena za prihodnost Evrope. Strategija naj bi prispevala k uresničevanju cilja, ki si ga je EU zastavila v lizbonski strategiji, saj so nedavne ocene pokazale, da če bomo do leta 2020 za raziskave in razvoj namenili 3 % BDP Evropske unije, bi tako do leta 2025 lahko ustvarili 3,7 milijona delovnih mest, letni BDP pa bi se povečal za skoraj 800 milijard EUR. Zato morajo EU in države članice celo v času proračunskih omejitev več vlagati v izobraževanje, raziskave, razvoj in inovacije.

3.2   Inovacije in njihovo okolje. Inovacije v vsem svojem obsegu zajemajo vse družbene, gospodarske, izobraževalne, znanstvene, tehnične, poklicne, organizacijske in kulturne vidike in dejavnosti. Ta razširjen pojem inovacij zajema izdelke in storitve ter tehnične, socialne in funkcionalne dejavnosti v vseh panogah in vseh vrstah organizacij, vključno s podjetji, prostovoljnimi organizacijami, fundacijami in organizacijami javnega sektorja. Inovacije niso nujno posledica linearnega procesa, temveč nastajajo iz povezanosti in prepletenosti različnih dejavnikov; uspevajo torej v zdravem „gospodarskem in socialnem ekosistemu“ iz mešanice in povezanosti različnih konceptov in kompetenc.

3.3   Delovni skupini Sveta za konkurenčnost in raziskave. Zato je pomembno, da delovni skupini Sveta za konkurenčnost in raziskave sodelujeta in dosežeta skupni sklep, usklajen s sorodnimi političnimi področji, kot so industrija, izobraževanje, energija in informacijska družba. Poleg tega je potrebna tesnejša povezanost z drugimi vodilnimi pobudami, zlasti na področjih splošnega in poklicnega izobraževanja ter zaposlovanja.

3.4   Načelno strinjanje in podpora. Odbor na splošno pozdravlja in podpira sporočilo Evropske komisije in njene cilje ter s tem povezane sklepe Sveta z dne 25. in 26. novembra 2010 ter 4. februarja 2011.

To velja zlasti za naslednje:

—	določitev opredelitve inovacije (2), ki se nanaša tako na znanost in tehniko kot tudi na poslovne in organizacijske modele in postopke, oblikovalske rešitve, znamke in storitve;

—	odpravljanje neugodnih okvirnih pogojev in ovir, poenostavitev procesov in olajšanje evropskega sodelovanja;

—	vključitev vseh zadevnih akterjev in regij v inovacijski cikel;

—	vključitev javnih naročil kot še enega področja z velikim potencialom za inovacije;

—	izkoriščanje Evropskega sklada za regionalni razvoj in strukturnih skladov za razvoj raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti;

—	izkoriščanje Evropskega socialnega sklada za podporo socialnih inovacij;

—	olajšanje dostopa MSP in mikropodjetij do okvirnega progama in sredstev financiranja;

—	spodbujanje odličnosti v izobraževanju in usposabljanju;

—	spodbujanje univerz k doseganju mednarodne veljave;

—	uresničitev evropskega raziskovalnega prostora do leta 2014, spodbujanje odprtih, odličnih in privlačnih raziskovalnih sistemov;

—	vzpostavitev enotnega trga za inovacije;

—	sprejem dogovora o patentu EU;

—	obvladanje družbenih izzivov.

3.4.1   Osrednja tema mnenja. Sporočilo Komisije je preobsežno, da bi lahko na tem mestu obravnavali vse vidike. Zato bo to mnenje obravnavalo predvsem tiste točke, ki zahtevajo posebno pozornost ali dodatno pojasnitev. Vendar pa to ne bi smelo odvrniti od dejstva, da se Odbor načeloma strinja s splošnim ciljem in številnimi predlaganimi posameznimi ukrepi.

3.5   Vključitev dosedanjih procesov in uspehov. Sporočilo vsebuje nove elemente in predloge ter vzpostavlja povezave z različnimi političnimi področji. Skratka, cilj je celostna in usklajena politika. Vendar pa gre pri mnogih analizah stanja in ciljih za probleme in cilje, ki se že nekaj časa obravnavajo v sporočilih Komisije, mnenjih EESO in sklepih Sveta (npr. ljubljanski proces). V ta namen so že bili sprejeti obsežni ukrepi in začeti postopki (3). Te bi bilo treba jasneje upoštevati, nadaljevati in priznati, da se dosedanji dosežki Evropske komisije in drugih udeleženih akterjev ne zmanjšajo, temveč uporabijo in nadgradijo. Predlagane nove ukrepe in instrumente bi morali uskladiti z že obstoječimi postopki, da se preprečijo dodatni zapleti in podvojeno delo ter zagotovijo potrebna kontinuiteta, pravna varnost in stalnost. (4)

3.6   Usklajevanje. Zato bi morali na novo predlagani ukrepi, kot so partnerstva za inovacije (glej točko 4.4), v primerjavi z obstoječimi ukrepi prispevati dodano vrednost. To pomeni, da je treba uskladiti in poenostaviti instrumente za financiranje raziskav in inovacij (glej točko 3.8.2) ter olajšati dostop do programov. Odličnost mora hkrati ostati vodilno načelo. Rezultati raziskav bi morali biti bolje dostopni in razpoložljivi, in sicer z izboljšanjem prenosa znanja in izkušenj (5) (glej točko 3.8.3 in opombo 12).

3.7   Zagotovitev prožnosti. Zamisli, koncepti in spoznanja, ki so podlaga za inovacije, so že po definiciji nepredvidljivi. Zato so za njihov uspeh in razvoj inovacij potrebni prožnost ter spodbujajoči in zanesljivi okvirni pogoji; svoboda, financiranje in priznavanje so temelji ustvarjalnosti in inovacij, poleg samostojnega ravnanja, podjetniškega duha, pripravljenosti za tveganje in sprejemanje tveganj. Glavna politična naloga je zato ustvariti inovacijam prijazen „gospodarski in socialni ekosistem“, zagotoviti te okvirne pogoje v vsej Evropi in potencialne izumitelje in inovacijske procese zavarovati pred različnimi nepreglednimi regulativnimi okviri in birokratskimi ovirami (glej točki 3.12 in 3.13).

3.7.1   Koncentracija in širina. Obstajajo določeni, jasno opredeljeni razvojni cilji, kot na področju energije in varstva podnebja (6), ki lahko zahtevajo koncentracijo razpoložljivih sredstev. Prav tako pomemben pa je dovolj širok „gospodarski ekosistem“ raznolikih razvojnih poti z vsemi možnostmi njihove prepletenosti. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bodo vnaprej zavrnjene ravno tiste rešitve, ki so sicer izvirne in inovativne, vendar pa njihovega potenciala na začetku ne prepoznajo niti strokovni krogi. S tem bi Evropa namreč tvegala, da zaostane za drugimi akterji in izgubi svoje mesto v mednarodni konkurenci, namesto da bi imela vlogo pionirja in sama oblikovala najnovejše vodilne „modne smernice“. To je tipična lastnost centralnega planskega gospodarstva. Zato bi morali nujno preprečiti značilnosti tovrstne oblike gospodarstva in hkrati upoštevati načelo subsidiarnosti.

3.7.2   Tržne sile. Inovacijski procesi se običajno usmerjajo glede na prevladujoče tržne sile in potrebe potrošnikov, ki jih skušajo zadovoljiti. Nasprotno pa resnično velike inovacije odlikuje to, da same oblikujejo tržne sile in ustvarjajo nove potrebe potrošnikov in tržne segmente (7). Te inovacije potrebujejo posebno podporo v kritični zagonski fazi, preden dosežejo priznanje, se komercialno uveljavijo in lahko dokažejo svoj ogromen gospodarski potencial.

3.8   Razdrobljenost. Evropska komisija znova navaja, da je evropsko področje raziskav in inovacij razdrobljeno. Ta trditev se sicer nanaša na mnoge pomembne vidike, vendar pa ni popolnoma točna in bi jo bilo treba natančneje pojasniti.

3.8.1   Obstoječe mreže sodelovanja. Tako v gospodarstvu in znanosti (8) kot tudi v socialnem gospodarstvu in ustvarjalnih panogah že dolgo obstajajo evropske – in v mnogih primerih celo svetovne – povezave in mreže sodelovanja (9), katerih meje se v interakciji med sodelovanjem in konkurenco nenehno na novo prilagajajo in določajo. To so pomembni procesi samoorganizacije različnih akterjev in njihovih organizacij. Evropska komisija bi se morala z njimi seznaniti, jih priznati, podpirati in nadgrajevati. Ravno za spodbujanje tovrstnih procesov bi morali odpraviti še obstoječe ovire notranjega trga za evropski prostor inovacij.

3.8.2   Regulativni okviri – poenostavitev in uskladitev. Prizadevati si je treba za postopno poenostavitev in uskladitev pravno-upravnih in finančnih pravil (10), tako med samimi državami članicami kot tudi med državami članicami in Evropsko komisijo, saj je to pomemben korak k dokončni uresničitvi evropskega notranjega trga, evropskega raziskovalnega prostora in evropskega inovacijskega prostora, za katerega si prizadeva Komisija. Če Komisija kot razdrobljenost pojmuje še obstoječo raznolikost, pretirano urejanje s predpisi, prekrivanje in zapletenost teh regulativnih okvirov, ima v zvezi s tem neomejeno podporo Odbora.

3.8.3   Prejšnja mnenja. Vendar pa razdrobljenost ter nepregledni predpisi in instrumenti ne obstajajo le v državah članicah, temveč tudi v sami Evropski komisiji. Odbor je v enem izmed prejšnjih mnenj že obravnaval ravno to temo in znova potrjuje tam navedena priporočila (11). Te cilje je poleg tega podprl tudi v mnenjih o skupnem načrtovanju raziskav (12), o okvirnem programu za raziskave in razvoj, o inovacijski politiki v spreminjajočem se svetu (13) in o sodelovanju med raziskovalnimi organizacijami, industrijo in MSP (14). Opozarja na svoja priporočila o razširjanju, prenosu in uporabi rezultatov raziskav, zlasti z razvojem posebnega internetnega iskalnika za ta namen (15).

3.8.4   Raziskovalne infrastrukture. Tudi drage infrastrukture so lahko primer razdrobljenosti, če jih ne uporablja in financira mednarodna skupnost. Nekatere od teh infrastruktur lahko presegajo možnosti ene same države članice, tako v smislu potrebnih naložb in obratovalnih sredstev kot tudi v zvezi z optimalnim izkoriščanjem in uporabo. Odbor se strinja s stališčem Evropske komisije, navedenem v spodnji opombi (16). Skupno ukrepanje bi lahko ravno na tem področju ustvarilo zelo veliko evropsko dodano vrednost (17); zato bi bilo potrebno v zvezi s tem skupno splošno financiranje držav članic in EU.

3.9   Patent EU. Razdrobljenost, ki jo povzroča neobstoj patenta EU, je nesprejemljiva, draga in škodljiva ter jo je treba odpraviti, da bi okrepili konkurenčnost EU in vsem ostalim področjem Unije inovacij dali pozitiven znak. Evropska komisija je večkrat poskušala najti sprejemljivo rešitev za to ahilovo peto evropske industrijske in inovacijske politike. Odbor zato pozdravlja najnovejši predlog Evropske komisije (z dne 14. decembra 2010) za okrepljeno sodelovanje med udeleženimi državami članicami, da se v skladu s Pogodbama doseže odločilni vmesni cilj na poti do dokončnega patenta EU (ki ga bodo uporabljale vse države članice). Evropski parlament (18) in Svet poziva, naj sprejmeta predlagani postopek kot odločilen in pomemben korak na poti k dokončnemu patentu EU. Strinja se z mnenjem (19), da je to ravnanje „gospodarsko nujno in politično sprejemljivo“.

3.10   Medčloveški odnosi in organizacijske oblike. V celotnem spektru medčloveških odnosov in organizacijskih oblik je velik potencial za inovacije. Odbor podpira cilj Evropske komisije, da se podpirajo tovrstne inovacije v vsem njihovem obsegu, ki zajema družbene, gospodarske, znanstvene, tehnične, okoljske, organizacijske, poklicne in kulturne vidike in dejavnosti. To zajema najnovejše poslovne in organizacijske modele in postopke, zasebne storitve, javne storitve in storitve splošnega pomena, osnovno izobraževanje in nadaljnje usposabljanje, medije, umetnost in zabavo, pravzaprav vse vidike človekovih dejavnosti in sobivanja.

3.10.1   Podjetja in delovna mesta – vloga delavcev. Optimalna organizacija dela je pomemben dejavnik konkurenčnosti. Zato inovativna delovna mesta prispevajo k večji uspešnosti delavcev in podjetja. Inovativnost podjetja in njegovih zaposlenih se odraža v sposobnosti za razvoj in izboljšanje konceptov izdelka ali storitve oziroma socialnih ali funkcionalnih konceptov za ustvarjanje dodane vrednosti za stranke. Pri tem imajo pomembno vlogo vseživljenjsko učenje in nakopičene izkušnje. Delavci imajo pomembno vlogo kot vir znanja in zamisli; ta potencial bi bilo treba bolje izkoristiti. Večje prehajanje med različnimi hierarhičnimi ravnmi bi lahko olajšalo širjenje novih idej in predlogov.

3.10.2   Sodelovanje med socialnimi partnerji. Na ravni podjetij so najpomembnejši zaupanje in sodelovanje med socialnimi partnerji, daljnovidnost, sposobnost, motivacija, predanost in učinkovito upravljanje z inovacijami.

3.10.3   Storitve in javna naročila. Tudi javni sektor je lahko gonilo inovacij. Odbor podpira trditev Evropske komisije (glej Prilogo I), da javni sektor zagotavlja pobude za spodbujanje inovacij znotraj svojih organizacij in pri javnih storitvah. To zajema tako (zasebni in javni) storitveni kot tudi proizvodni sektor, ki si s pomočjo teh storitev prizadeva za konkurenčne prednosti. Unija inovacij mora dati jasen znak, da namerava EU izkoristiti ta (zasebni in javni) potencial.

3.10.4   Socialne inovacije. Socialne inovacije bi morale upoštevati tiste potrebe, ki jih trg ali javni sektor ne obravnavata ustrezno. To se nanaša na nove oblike vedenja, interakcije, institucionalne dogovore in mreže. Na področju socialnih inovacij se pogosto prepletajo tehnološke in netehnološke inovacije, ki lahko krepijo medsebojne odnose med proizvajalci in uporabniki, razvoj struktur ter podporne metode in tehnologijo. Vsestranska uporaba tehnologije (npr. IKT) omogoča nove metode sodelovanja, poslovanja in upravljanja. Odbor pozdravlja namen Komisije, da se posvetuje s socialnimi partnerji o tem, kako je mogoče gospodarstvo, temelječe na znanju, razširiti na vse poklicne ravni in v vse sektorje.

3.11   Koncept Unije inovacij. Odbor meni, da koncept Unije inovacij zelo dobro povzema in predstavlja cilje iz sporočila Komisije. Ta koncept bi morali izvajati skupaj in enakovredno z obstoječima konceptoma notranjega trga in evropskega raziskovalnega prostora. V tem smislu Odbor brez pridržkov podpira tudi točko 2.2 sporočila Komisije. Odbor pozdravlja dejstvo, da so v njej obravnavana mnoga njegova priporočila, zapisana v nadaljevanju.

3.12   Odprava ovir. Eden od glavnih zastavljenih ciljev Evropske komisije je odprava ovir za inovacije na evropski ravni. Odbor se sicer zaveda, da je to velika in zahtevna naloga, ki je tesno povezana z nadaljnjim uresničevanjem notranjega trga, vendar kljub temu poudarja, da v sporočilu Komisije ni podrobnih informacij o tem, kakšne konkretne namene ima Evropska komisija v zvezi s tem odločilnim vprašanjem. Zato Odbor pozdravlja vidna prizadevanja v zvezi s tem v pred kratkim predstavljeni zeleni knjigi Komisije (20), o kateri bo pripravil ločeno mnenje.

3.13   Glavna politična naloga in najpomembnejše priporočilo. Glavna politična naloga in najpomembnejše priporočilo je zato, da se v vsej Evropi ustvarijo zanesljivi in inovacijam prijazni okvirni pogoji ter zadostna prožnost, da se odstranijo ovire za potencialne izumitelje in inovacijske procese, kot so sedanja razdrobljenost, regulacija in preobremenitev s predpisi ter različni upravni postopki v 27 državah članicah in Evropski komisiji. To odvrača inovacije ter občutno podaljšuje in ovira potreben proces, da iz novih in dobrih idej dejansko nastanejo inovacije, ki se uporabljajo. To je velika slabost Evrope v svetovni konkurenci, ki jo je nujno treba odpraviti. Zato potrebujemo miselnost, ki napredka in inovacij ne obravnava kot tveganja, temveč kot priložnost in nujnost, ki jo je treba podpreti in uveljaviti z vsemi družbenimi močmi. Odbor poziva tudi države članice in akterje organizirane civilne družbe, da poskrbijo za to nalogo in prispevajo svoj delež k njenemu reševanju.

3.14   Boljše izobraževanje in poklicno priznanje. Odbor podpira cilj Komisije glede modernizacije naših izobraževalnih sistemov na vseh ravneh. Zato potrebujemo več svetovno priznanih univerz in povišati moramo raven znanja in spretnosti. Treba je učinkovito spodbujati razumevanje naravoslovnih in tehničnih poklicev in ti morajo biti bolje priznani.

3.15   Tesen časovni načrt. Glede na različne in zapletene posamezne vidike sporočila, pomena obravnavanih ciljev in tu navedenih vidikov je časovni načrt, ki ga predlaga Komisija, precej tesen. Zato Odbor predlaga pristop, ki razlikuje med nujnostjo temeljnih ciljev in pripravo posameznih predlaganih ukrepov in instrumentov.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   MSP kot glavni akterji. Odbor se strinja z Evropsko komisijo, da bi morala imeti mala in srednja podjetja kot glavni akterji gospodarstva posebno korist od pobude za inovacije in njenih podpornih ukrepov. Pri tem bi bilo treba na novo razmisliti o opredelitvi MSP in njihovi umestitvi, saj ravno zaradi novih možnosti povezovanja v mreže z instrumenti IKT postajajo vse pomembnejša tudi mikropodjetja, morda celo podjetja z enim zaposlenim – po potrebi bi bilo treba na novo razmisliti celo o razmejitvi med temi in svobodnimi poklici. Odbor opozarja na pomen inovacij v storitvenem sektorju in na delovnem mestu, zlasti za konkurenčnost in produktivnost MSP (glej točki 3.10.1 in 3.10.2).

4.1.1   Ovire za MSP. Mnoge zgoraj navedene upravne ovire za inovacije zlasti škodijo MSP in novoustanovljenim podjetjem v primerjavi z velikimi podjetji, ki imajo dobro opremljene pravne službe, zastopništva v tujini itd., zato pa so tudi okornejša. To je morda na primer tudi eden izmed vzrokov za to, da je EU medtem skoraj v celoti izgubila vodilni položaj na trgu inovativnih proizvodov IKT (21) v prid ZDA.

4.2   Kazalniki ocenjevanja. Odbor je že v enem izmed prejšnjih mnenj (22) opozoril na to, da EU že ima več tovrstnih instrumentov za analizo; zaradi skladnosti je zato predlagal ustanovitev enotne „evropske opazovalnice inovativnosti“, ki bi prevzela obstoječa orodja, vendar bi jih medsebojno bolje uskladila. Odbor poleg tega opozarja, da:

—	mnoga družbena in gospodarska merila vsebujejo trajnostni vidik;

—	je ravno kriza pokazala, da preveč kratkoročni cilji pri načrtovanju in merila ocenjevanja lahko privedejo do nezaželenega razvoja in celo kriz;

—	počasna, a zato nepretrgana rast pogosto pripomore k večjemu skupnem uspehu in gospodarski koristi;

—	zlasti mala novoustanovljena podjetja, ki so uspešna, velike družbe pogosto pokupijo oz. jih prevzamejo ter zato eventualno izpadejo iz statistike;

—	pomembne inovacije pogosto potrebujejo precej dolgo zagonsko fazo, preden se komercialno uveljavijo in lahko dokažejo svoj ogromen gospodarski potencial;

—	so pogoji za inovacije (npr. klima, prometne poti, sredstva) v državah članicah in regijah EU različni in jih je zato treba ocenjevati glede na njihove posebne prednosti in slabosti.

4.2.1   Zato bi morala Evropska komisija še naprej sodelovati z OECD in razviti en sam usklajen sveženj obsežnih in uravnoteženih kazalnikov, ki upoštevajo tudi zgoraj navedene vidike ter dolgoročen uspeh inovacij. Odbor meni, da so pri tem v pomoč Lastnosti uspešnih nacionalnih in regionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov, ki jih Evropska komisija opisuje v Prilogi I.

4.3   Dostopnost. Še en primer za velik inovacijski potencial je dostopnost izdelkov in storitev, s pomočjo katerih se lahko invalidi ne le kot državljani, ampak tudi kot potrošniki v celoti vključijo v družbo EU. To je neizkoriščen trg z velikim družbenim in gospodarskim potencialom.

4.4   Partnerstva za inovacije. Evropska partnerstva za inovacije, ki jih predlaga Evropska komisija, imajo privlačne značilnosti. Kljub negotovosti o njihovih podrobnostih in pridržkih, navedenih v točkah 3.5 in 3.6, lahko partnerstva za inovacije pomenijo nove možnosti za reševanje družbenih izzivov. S hkratno uporabo instrumentov inovacijske politike tako na strani ponudbe kot tudi na strani povpraševanja ter kombinacijo spodbujanja raziskav in tehnologije ter ustreznega povpraševanja trga lahko Unija pridobi novo konkurenčno prednost. Za uresničitev tega potenciala pa se mora EU osredotočiti na tiste vidike, kjer partnerstva za inovacije v primerjavi z obstoječimi ukrepi ustvarjajo dodano vrednost. Partnerstva za inovacije zato ne bi smela postati vsestransko zavezujoči, togi okviri delovanja evropskih inovatorjev (vključno s podpornimi organizacijami na regionalni in nacionalni ravni). Zagotoviti je treba načela prostovoljnosti, spremenljive geometrije, preglednosti ter jasnega upravljanja, ki ga je enostavno izvajati. Po določitvi potrebne strukture upravljanja bi bilo zato priporočljivo začeti s skrbno izbranim partnerstvom za inovacije in pri tem zbrane izkušnje uporabiti pri izboru naslednjega partnerstva.

4.4.1   Dejavno in zdravo staranje. Odbor zato priporoča, da bi najprej začeli s še posebej primernim in zaželenim partnerstvom za inovacije Dejavno in zdravo staranje. To bi bil poleg tega dober primer zapletenega součinkovanja socialnih in znanstveno-tehničnih inovacij. Odbor želi ravno za to področje poudariti pomen predkomercialnih in javnih naročil za inovativne storitve. To ima lahko odločilno vlogo pri odprtju novih trgov in izboljšanju uspešnosti in kakovosti javnih storitev.

4.4.2   Evropa, ki učinkovito porablja vodo. Kot še eno predvideno partnerstvo za inovacije je v Prilogi III sporočila predlagano partnerstvo Evropa, ki učinkovito porablja vodo. V zvezi s tem Odbor predlaga razlikovanje v obravnavi, pri čemer je treba bolje ločiti med regijami EU, kjer je pomanjkanje vode prevladujoč problem, in regijami z zadostnimi padavinami in zadostno oskrbo z vodo. Zato Odbor priporoča drugačno ime, in sicer Trajnostno gospodarjenje z vodo.

4.5   Pristop, usmerjen k rezultatom. Odbor opozarja, da mora biti podpora partnerstev za inovacije po mnenju Evropske komisije usmerjena k rezultatom. Ker je Odbor že izrazil močne pomisleke glede opredelitve tega izraza, in sicer v mnenju o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov (glej točki 1.8 in 4.8) (23), priporoča, da se pojasni, kaj to proceduralno dejansko pomeni. Znova poudarja, da sta za pomembne izume lahko dolgoročnost in trajnost temeljnega pomena.

4.6   Osrednja vloga okvirnega programa za raziskave in razvoj. Okvirni programi EU za raziskave in razvoj so pomembno prispevali k doslej doseženim uspehom in jih je treba v prihodnosti nadalje okrepiti ter poudariti njihov poseben pomen. Ne glede na potrebo po nadaljnjih poenostavitvah nudi okvirni program za raziskave in razvoj uspešne instrumente za oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora, ki so svetovno znani in jih inovatorji intenzivno uporabljajo, s postopki, ki so razumljeni in sprejeti. Zato je treba jasneje postaviti v ospredje poseben pomen, ki ga imata za cilje Unije inovacij okvirni program za raziskave in – kot njegovo dopolnilo – okvirni program za konkurenčnost in inovativnost. Instrumenti skupnih raziskav so prispevali k oblikovanju uspešnejših evropskih konzorcijev in jih je treba ohraniti, da se zagotovi potrebna kontinuiteta (24). V zvezi s tu obravnavano inovacijsko politiko bi bilo treba močneje podpreti tudi socioekonomske raziskave.

4.7   Osrednja vloga evropskega raziskovalnega prostora – enotni trg za raziskovalce. Osrednja vloga evropskega raziskovalnega prostora (glej tudi točko 3.11) in potrebe po njegovi dokončni uresničitvi so bile tema številnih prejšnjih mnenj. Odbor v zvezi s tem znova poudarja, da sta mobilnost raziskovalcev in priznavanje akademskih in raziskovalnih kvalifikacij temeljnega pomena, kot tudi socialno zavarovanje, ustrezne plače in pokojninski sistemi. Trenutni položaj je zelo nezadovoljiv in nespodbuden zlasti za mlade znanstvenike in raziskovalce. Odbor zato izrecno pozdravlja in podpira sklepe Sveta (25) (z dne 2. marca 2010) o mobilnosti in poklicnih možnostih evropskih raziskovalcev; EU potrebuje privlačen in delujoč notranji trg za raziskovalce!

4.8   Tvegani kapital. Kljub pozitivnemu razvoju, za katerega je zaslužna EIB – in v zvezi s tem Odbor zlasti pozdravlja Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF), ki sta ga nedavno ustanovili Evropska komisija in EIB – tvegani kapital ni na voljo v zadostni količini in dovolj hitrih rokih za ustanavljanje inovativnih podjetij in njihovo začetno preživetje. To velja tako za fazo ustanavljanja kot tudi zlasti za težko začetno obdobje do prvega komercialnega uspeha. Poleg tega so tu potrebni tudi mali in mikrokrediti, s katerimi se ublažijo tveganja in delijo uspehi.

4.9   Grozdi. Odbor znova poudarja, da regionalni, čezmejni grozdi in inovacijska središča spodbujajo inovacije. Pri tem ne gre le za že „klasično“ povezavo raziskovalnih ustanov in podjetij, temveč tudi za dopolnilno, plodno mrežo, ki se razvija med nastajajočimi specializiranimi podjetji. Odbor priporoča, da se to še naprej podpira s sredstvi iz strukturnih skladov.

4.10   Olajšave in spodbude za novoustanovljena podjetja. Odbor predlaga, da se razmisli o tem, da bi za novoustanovljena podjetja zasnovali klavzulo o izjemi, ki bi jih za določen čas oprostila večine sicer običajnih upravnih zahtev in predpisov vseh vrst in poleg tega ustvarila dodatne spodbude (npr. davčne olajšave). Tako bi lahko v omejenem obdobju uživala poseben status in svobodo, v tem času pa bi lahko najprej pokazala komercialno-tehnične možnosti uspeha. Odbor se zaveda, da je ta predlog treba previdno in diferencirano oceniti glede na tveganja in interese, vendar pa meni, da bi bilo to morda le vredno dejansko izvesti.

---

(1)  COM(2011) 48 konč., 9.2.2011.

(2)  COM(2009) 442 konč., 2.9.2009.

(3)  Tema inovacij je bila obširno obravnavana v Ahovem poročilu (poročilu neodvisne skupine strokovnjakov za raziskave in razvoj ter inovacije, ustanovljene po vrhu v Hampton Courtu, ki ji je predsedoval Esko Aho, januar 2006, EUR 22005) in v mnenju EESO o naložbah v znanje in inovacije (lizbonska strategija) (UL C 256, 27.10.2007, str. 17). Usklajeno delovanje držav članic in ukrepi, ki temeljijo na partnerstvu, so tema ljubljanskega procesa (RECH 200 COMPET 216 – „Ljubljanski proces je okrepljeno partnerstvo med državami članicami, pridruženimi članicami, zainteresiranimi stranmi in Komisijo za uspešnejše evropske raziskave.“), številnih pobud ERA-NET (v skladu s členom 181), skupnih tehnoloških pobud, skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, skupnega načrtovanja programov in mnenja EESO o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – K skupnemu načrtovanju raziskav: sodelovanje za učinkovitejše reševanje skupnih izzivov (UL C 228, 22.9.2009, str. 56). Sodelovanje med raziskavami in industrijo je obravnavalo mnenje EESO o sodelovanju in prenosu znanja med raziskovalnimi organizacijami, industrijo in MSP – pomemben pogoj za inovacije (UL C 218, 11.9.2009,. str. 8), mednarodno sodelovanje mnenje EESO o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o strateškem evropskem okviru za mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije (UL C 306, 16.12.2009, str. 13) in poenostavitev mnenje EESO o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov (UL C 48, 15.2.2011, str. 129).

(4)  UL C 48, 15.2.2011, str. 129.

(5)  UL C 218, 11.9.2009, str. 8 (točka 1.2).

(6)  UL C 21, 21.1.2011, str. 49.

(7)  Primer so letalo in drugi revolucionarni uspehi, kot so televizija, radar, laser, osebni računalnik, mikroelektronika, kabli iz optičnih vlaken, internet/e-pošta (vključno z iskalniki, elektronskim poslovanjem itd.), digitalne kamere, z raketo izstreljeni sateliti in GPS, ki so vsi med seboj povezani in se oplajajo.

(8)  Npr. prek instrumentov skupnih raziskav, točka 4.6.

(9)  Npr. Forschung und Lehre 11/10, str. 788–796, Mitteilungen des Deutschen Hochschulverbands, november 2010.

(10)  UL C 48, 15.2.2011, str. 129 (točki 3.5 in 3.7).

(11)  UL C 48, 15.2.2011, str. 129 (točka 1.4).

(12)  UL C 228, 22.9.2009, str. 56.

(13)  UL C 354, 28.12.2010, str. 80.

(14)  UL C 218, 11.9.2009, str. 8.

(15)  UL C 218, 11.9.2009, str. 8 (točka 3.2.4).

(16)  COM(2010) 546 konč., 6.10.2010.

(17)  UL C 182, 4.8.2009, str. 40.

(18)  Medtem že sprejeto v EP: Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2011 o osnutku sklepa Sveta o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (05538/2011 – C7-0044/2011 – 2010/0384(NLE)).

(19)  Sporočilo predsednika Nilssona (7. januar 2011) o pogovorih s komisarjem Barnierjem.

(20)  Glej opombo 1.

(21)  Google, Apple, Facebook, mobilni telefoni itd.

(22)  UL C 354, 28.12.2010, str. 80 (točka 3.2.2).

(23)  UL C 48, 15.2.2011, str. 129.

(24)  UL C 48, 15.2.2011, str. 129 (točka 3.12).

(25)  2999. zasedanje Sveta (konkurenčnost), 2. marec 2010, Bruselj.

---