52010PC0606

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 25.10.2010

COM(2010) 606 konč.

2010/0300 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Sporazuma o varstvu in trajnostnem razvoju območja Prespanskega parka

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Evropska unija ima dolgoletno zakonodajo o varstvu voda, ki sega v sedemdeseta leta 20. stoletja in je dosegla vrh z okvirno direktivo o vodah iz leta 2000[1], katere cilj je varstvo vseh voda (rek, jezer, podzemnih in obalnih voda) in zagotavljanje usklajevanja prizadevanj na območju skupnih povodij, ne glede na upravne in politične meje. Kadar povodja segajo prek ozemlja Unije, si države članice v skladu z okvirno direktivo o vodah prizadevajo za vzpostavitev primernega usklajevanja z ustreznimi državami nečlanicami, da bi se cilji te direktive dosegli na celotnem vodnem območju[2]. Če je usklajevanje v obliki mednarodnega sporazuma, je vključenost Evropske unije kot pogodbenice nujno, če sporazum zajema zadeve v pristojnosti Unije.

2. Svet je leta 2006 na podlagi člena 175 in člena 300(1) Pogodbe ES Komisiji dovolil, da lahko v imenu Evropske skupnosti v zvezi z zadevami v pristojnosti Skupnosti sodeluje v pogajanjih, katerih namen je sklenitev mednarodnih sporazumov o povodjih, kar zadeva skupna povodja Grčije na eni strani ter Albanije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in/ali Turčije na drugi strani[3].

3. Države na območju Prespanskih jezer[4] so v skladu z Deklaracijo z dne 2. februarja 2000 določile območje Prespanskega parka kot čezmejno zavarovano območje, s čimer je to postalo prvo čezmejno zavarovano območje v jugovzhodni Evropi. Prespanski jezeri in njuna okolica so edinstveno naravno območje ter imajo velik ekološki pomen, ki ga je mogoče ohraniti le s celostnim pristopom na ravni povodja.

4. Okrepljeno sodelovanje na podlagi mednarodnih sporazumov, ki so podobni obstoječim uspešnim konvencijam, na primer za varstvo reke Donave[5] in za varstvo reke Ren[6], omogoča državam članicam, da si lažje prizadevajo za popolno in učinkovito izvajanje zakonodaje EU o vodah, ter prispeva k enotnemu razumevanju in skupnim prednostnim nalogam s tretjimi državami za uporabo razpoložljivih instrumentov financiranja.

5. O Sporazumu o varstvu in trajnostnem razvoju območja Prespanskega parka so se pogajale Evropska komisija, Grčija, Albanija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ter pomeni okrepitev obstoječega sodelovanja na tem območju, medtem ko se ohrani možnost prispevanja k uspešnemu izvajanju okvirne direktive o vodah.

Zato je primerno, da Unija sklene Sporazum o varstvu in trajnostnem razvoju območja Prespanskega parka.

2010/0300 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

z dne …

o sklenitvi Sporazuma o varstvu in trajnostnem razvoju območja Prespanskega parka

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[7],

ob upoštevanju soglasja Evropskega parlamenta[8],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Okvirna direktiva EU o vodah[9] določa, da si morajo države članice, kadar povodje sega prek ozemlja Skupnosti, prizadevati za vzpostavitev primernega sistema usklajevanja z ustreznimi državami nečlanicami, da bi se cilji te direktive dosegli na celotnem vodnem območju.

2. Svet je 27. junija 2006 sprejel sklep[10], ki Komisiji v imenu Evropske skupnosti omogoča, da se pogaja glede sklenitve mednarodnih sporazumov o povodjih za izboljšanje sodelovanja na področju evropskih povodij, ki so skupna nekaterim državam članicam in tretjim državam.

3. Prespanski jezeri in njuna okolica so edinstveno naravno območje in imajo velik ekološki pomen, ki ga je mogoče ohraniti le s celostnim pristopom na ravni povodja.

4. O Sporazumu o varstvu in trajnostnem razvoju območja Prespanskega parka so se pogajale Evropska komisija, Grčija, Albanija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ter pomeni okrepitev obstoječega sodelovanja na tem območju, medtem ko se ohrani možnost prispevanja k uspešnemu izvajanju okvirne direktive EU o vodah.

5. Sporazum je treba skleniti –

SKLENIL:

Člen 1

Sklene se Sporazum o varstvu in trajnostnem razvoju območja Prespanskega parka.

Besedilo Sporazuma, ki se sklene, je navedeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo, ki je v imenu Evropske unije pooblaščena za uradno obveščanje, kot je določeno v členu 18 Sporazuma, da izrazi soglasje Evropske unije, da jo zavezuje Sporazum.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

Datum začetka veljavnosti Sporazuma se objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V

Za Svet

Predsednik

[…]

PRILOGA

Sporazum o varstvu in trajnostnem razvoju

območja Prespanskega parka

Ministrstva za okolje treh držav, v katerih se nahaja območje Prespanskih jezer, in Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice) so se –

ob upoštevanju Deklaracije predsednikov vlad treh držav z dne 2. februarja 2000 o ustanovitvi Prespanskega parka ter varstvu okolja in trajnostnem razvoju Prespanskih jezer in njune okolice;

ob sklicevanju na skupno izjavo predsednikov vlad treh držav, v katerih ležita Prespanski jezeri, z dne 27. novembra 2009 v Piliju;

ob upoštevanju , da sta Prespanski jezeri in njuno okoliško povodje edinstveno naravno okolje, katerega geomorfološki, ekološki, kulturni pomen in pomen biotske raznovrstnosti so mednarodno pomembni kot ključni habitat za ohranjanje številnih redkih in/ali endemičnih živalskih in rastlinskih vrst, prostor za gnezdenje svetovno ogroženih ptic ter kot nosilec pomembne arheološke in tradicionalne dediščine;

ob priznavanju skupne odgovornosti za ohranjanje vodnega ekosistema Prespanskih jezer in njegovih elementov ter naravne lepote, ki pomeni podlago za ekonomsko in družbeno blaginjo njegovih prebivalcev, ter za ustvarjanje priložnosti za gospodarski razvoj (vključno s kmetijstvom, ribištvom in turizmom);

ob prepričanju , da se lahko le s sprejetjem celostnega pristopa na ravni povodja zagotovijo in vzdržujejo biotska raznovrstnost, ključne funkcije in prednosti povodja Prespanskih jezer za ljudi;

ob zavedanju , da posamezni ukrepi držav ne zadostujejo za ohranitev ekosistemov Prespanskih jezer in njune kulturne dediščine ter izboljšanje življenjskega standarda okoliških prebivalcev;

z željo po okrepitvi sodelovanja med pristojnimi organi in zainteresiranimi stranmi v treh državah, da se ohranijo in zavarujejo edinstvene ekološke vrednote povodja Prespanskih jezer ter preprečijo in/ali odpravijo vzroki za poslabšanje habitata, kot se zahteva v skladu z Deklaracijo predsednikov vlad z dne 2. februarja 2000;

ob prepričanju, da raziščejo ustrezne načine upravljanja za trajnostno rabo in varstvo vodnih in sladkovodnih ekosistemov Prespanskih jezer, kot se zahteva v skladu z Deklaracijo predsednikov vlad z dne 2. februarja 2000 ter v skladu z zahtevami okvirne direktive EU o vodah 2000/60/ES in s tem povezanimi direktivami;

ob zavedanju dolge zgodovine človekove rabe območja in združljivosti tradicionalne rabe z ohranjanjem narave;

ob potrditvi svoje zavezanosti k trajnemu razvoju povodja Prespanskih jezer, ki se lahko ustrezno doseže s čezmejnim sodelovanjem v skladu z načeli procesa združevanja Evropske unije;

ob upoštevanju dialoga o Drini, ki se je začel leta 2009 med pristojnimi organi in zainteresiranimi stranmi za razvoj skupne vizije za trajnostno upravljanje povodja reke Drine in spodbujanje čezmejnega sodelovanja;

ob upoštevanju ustreznih določb mednarodnih pravnih instrumentov, ki veljajo na področju varstva okolja in katerih pogodbenice ali podpisnice so;

ob opozarjanju na veljavne dvostranske sporazume med pogodbenicami, kar zadeva sodelovanje na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja;

ob upoštevanju , da je ena od pogodbenic država članica Evropske unije, ena je država kandidatka za članstvo v EU, ena pa je potencialna država kandidatka za članstvo v EU, pri čemer sta zadnji dve z Evropsko unijo sklenili tudi stabilizacijsko-pridružitveni sporazum;

ob priznavanju različnih, vendar komplementarnih zmogljivosti vladnih in nevladnih organizacij v treh pogodbenicah, kar zadeva ohranjanje in upravljanje območja Prespanskih jezer;

ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med tristranskim sodelovanjem v okviru Prespanskega parka od leta 2000 na podlagi delovanja začasnega odbora za usklajevaje in njegovega sekretariata;

ob upoštevanju strateškega akcijskega načrta za trajnostni razvoj Prespanskega parka, pripravljenega v okviru začasnega odbora za usklajevaje in njegovega sekretariata –

dogovorili o naslednjem:

Prvi del – Splošne določbe

Člen 1 – Opredelitve pojmov

V tem sporazumu:

– „območje Prespanskega parka“ („območje“) pomeni geografsko območje na ozemlju treh držav, ki se razteza v povodje Prespanskih jezer, ki zajema površinske in ustrezno določene podzemne vode, in je določeno kot čezmejno zavarovano območje v skladu z Deklaracijo z dne 2. februarja 2000;

– „čezmejni vpliv“ pomeni vsak vpliv na okolje na območju v pristojnosti ene od pogodbenic, vključno s škodljivimi vplivi na zdravje in varnost ljudi, rastlinstvo, živalstvo, prst, zrak, vodo, podnebje, pokrajino in zgodovinske spomenike ali druge fizične strukture ali medsebojnimi vplivi med temi dejavniki ter tudi vplivi na kulturno dediščino ali družbeno-gospodarske pogoje, ki so posledica sprememb teh dejavnikov zaradi spremembe, katere fizični izvor je v celoti ali delno na območju v pristojnosti druge pogodbenice.

Člen 2 – Cilj Sporazuma

Pogodbenice sodelujejo za zagotovitev celostnega varstva ekosistema in trajnostnega razvoja območja Prespanskega parka, vključno z razvojem celostnih načrtov upravljanja povodij v skladu z mednarodnimi standardi in standardi Evropske unije.

Drugi del – Načela sodelovanja

Člen 3 – Temeljne obveznosti

1. Za izpolnitev ciljev iz člena 2 pogodbenice samostojno in v medsebojnem sodelovanju sprejmejo potrebne ukrepe in uporabijo najboljše razpoložljive tehnologije na podlagi suverene enakosti, ozemeljske celovitosti, medsebojnih koristi in dobre vere, da:

(a) preudarno upravljajo kakovost in količino vode Prespanskih jezer, pri čemer posebno pozornost namenijo gladini vode obeh jezer;

(b) preprečujejo, nadzirajo in zmanjšujejo onesnaževanje voda na območju Prespanskih jezer;

(c) varujejo in ohranjajo biotsko raznovrstnost območja z zavarovanjem zlasti endemičnih, redkih, prizadetih ali ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter obnovo in upravljanjem občutljivih habitatov ter ekosistemov in ekosistemskih storitev na podlagi mednarodne zakonodaje in zakonodaje EU, vključno z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES ter politiko EU o biotski raznovrstnosti;

(d) zavarujejo prst pred erozijo, izčrpanostjo, zastrupitvijo in onesnaženjem;

(e) zagotovijo, spodbujajo in nadzirajo preudarno rabo naravnih virov in trajnostni razvoj območja Prespanskega parka;

(g) preprečijo vnašanje in gojenje tujih živalskih in rastlinskih vrst;

(h) učinkovito urejajo dejavnosti, ki imajo ali bi lahko imele negativen vpliv na območju Prespanskih jezer, da se takšni vplivi preprečijo ali zmanjšajo.

2. Zato pogodbenice:

(a) oblikujejo in izvajajo celostne načrte in programe upravljanja za varstvo in trajnostni razvoj območja v skladu s strateškim akcijskim načrtom za trajnostni razvoj Prespanskega parka;

(b) oblikujejo skladne strategije za prostorske načrte, urbanistične načrte in druge načrte za rabo tal ter načrte za upravljanje zavarovanih območij, da se zagotovi gospodarjenje s porečji v skladu z načelom trajnostnega razvoja in boljšega varstva, ki je potrebno za območje, na podlagi mednarodne zakonodaje in zakonodaje EU, vključno z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES;

(c) potrdijo in dosledno uporabljajo okoljske standarde in merila za razvodje, kot je opisano v členu 4;

(d) sprejmejo in izvajajo pravne, upravne, ekonomske, finančne in tehnične ukrepe, da se zagotovijo:

i čim obsežnejša uporaba trajnostnega kmetijstva in manj intenzivna vzreja živali glede na zmogljivost območja in ribiške predpise v skladu s konceptom preudarne rabe;

ii ravnanje z gospodinjskimi in kmetijskimi odpadki v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami;

iii izboljšanje in posodobitev cestnih in komunikacijskih omrežij ter druge socialne infrastrukture in storitev v skladu z varstvom biotske raznovrstnosti, ohranjanjem zavarovanih območij in trajnostnim razvojem območja Prespanskega parka;

(e) spodbujajo redno izmenjavo zamisli med pogodbenicami, ohranjajo tradicionalno arhitekturo in spomenike, razvijajo in izvajajo skupno strategijo za razvoj turizma na območju ter spodbujajo ozaveščanje javnosti in okoljsko izobraževanje kot način za doseganje lokalnih rešitev;

(f) pospešujejo popolno in učinkovito spoštovanje pravic posameznikov v skupnosti razvodja do dostopa do okoljskih informacij, udeležbe javnosti pri odločanju glede okoljskih zadev in dostopa do pravnega varstva v takih zadevah;

(g) vzpostavijo in vzdržujejo učinkovit in skupen standardni sistem spremljanja za opazovanje, upravljanje in nadziranje okoljskega stanja jezer in njunega razvodja;

(h) ob nepredvidljivih dogodkih sprejmejo skupne ukrepe za njihovo hitro ocenitev in ublažitev.

Člen 4 – Okoljski standardi in merila

1. Pogodbenice tega sporazuma v sodelovanju z Odborom iz člena 10 natančno določijo merila, standarde, omejitve in cilje za varstvo, ohranjanje in razvoj območja v skladu s cilji iz člena 2.

2. Zato pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe za:

(a) izvajanje pravnih zavez, ki izhajajo iz mednarodnih norm in standardov ter norm in standardov EU za varstvo in ohranjanje jezer in njunega razvodja;

(b) prilagoditev ustreznih nacionalnih okoljskih standardov in meril lokalnim pogojem in zahtevam razvodja;

(c) nujno uporabo najboljše razpoložljive tehnologije in sodobnih okoljskih praks.

Člen 5 – Trajnostno upravljanje voda

Pogodbenice se strinjajo, da bodo sodelovale pri trajnostnem upravljanju voda na območju Prespanskega parka. To vključuje celostno upravljanje površinskih in podzemnih vodnih virov na ravni povodja v skladu z Direktivo 2000/60/ES in povezanimi direktivami za zagotovitev:

(a) zadostne količine vode, ki je ustrezne kakovosti za pitje;

(b) zadostne količine vode, ki je ustrezne kakovosti za ohranjanje, varstvo in po potrebi obnovitev naravnih vodnih ekosistemov, vključno z mokrišči in njihovimi funkcijami;

(c) zadostne količine vode, ki je ustrezne kakovosti za druge vrste dovoljenih uporab, ki prispevajo k trajnostnemu ekonomskemu in družbenemu razvoju lokalnih družb, pri čemer se upošteva potreba po prilagoditvi morebitnim vplivom podnebnih sprememb;

(d) sanacije ali odpravljanja negativnih vplivov hidroloških posegov v preteklosti s posebnim poudarkom na reki Devoli – sistem malega Prespanskega jezera;

(e) varovanja pred škodljivimi vplivi vode (poplave, erozija itd.) z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij;

(f) rešitve navzkrižja interesov zaradi različnih vrst rabe ter

(g) učinkovitega nadzora režima upravljanja voda, ki ga je treba vzpostaviti.

V ta namen pogodbenice ustanovijo delovno skupino za vodo, kot je določeno v členu 14.

Člen 6 – Izmenjava podatkov in informacij

Pogodbenice vzpostavijo formalni sistem za redno izmenjavo informacij med pristojnimi organi, da se bo lažje doseglo učinkovito varstvo območja Prespanskega parka, kar vključuje izmenjavo:

(a) kvalitativnih in kvantitativnih podatkov o vodi, vodnih ekosistemih ter pomembnih habitatih in vrstah;

(b) izkušenj, pridobljenih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, rezultatov raziskav in razvoja s področja varstva mokrišč, upravljanja voda in ukrepov za preprečevanje, zmanjšanje in nadzor onesnaževanja.

Člen 7 – Čezmejni vpliv

Pogodbenice sodelujejo z namenom dogovora o ukrepih, katerih cilj je zavarovanje neokrnjenosti okolja in zlasti vode na območju ter odprava ali zmanjšanje čezmejnih vplivov na okolje, ki jih povzročajo človeške dejavnosti. Pogodbenice sodelujejo zlasti pri razvijanju in uporabi ustreznih postopkov za presojo vpliva na okolje v območju, in sicer v skladu s Konvencijo iz Espooja o presoji čezmejnih vplivov na okolje v čezmejnem smislu, katere podpisnice so.

Člen 8 – Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in donatorji

Pogodbenice pri izvajanju tega sporazuma iščejo partnerje na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter sodelujejo zlasti z:

- Ramsarsko konvencijo in pobudo MedWet;

- Programom ZN za razvoj;

- Globalnim skladom za okolje;

- dvostranskimi donatorji, dejavnimi v regiji, kot so KfW, GTZ in SDC;

- Unescom;

- zvezo IUCN;

- institucijami Evropske unije

- ter drugimi.

Tretji del – Mehanizmi sodelovanja

Člen 9 – Visoka raven

Ministrstva za okolje treh držav pogodbenic in predstavnik EU se redno srečujejo, da pregledajo napredek pri izvajanju tega sporazuma in doseganju ciljev iz člena 2, pregledajo delo Odbora za upravljanje Prespanskega parka in pomožnih organov, določijo program skupnih dejavnosti na območju Prespanskega parka za naslednje obdobje ter zagotovijo politične smernice. Ta srečanja bodo potekala vsaj vsaki dve leti, razen če pogodbenice določijo drugače, ali na pisno zahtevo katere koli od pogodbenic, pri čemer je kraj srečanja v eni od treh pogodbenic po načelu rotacije.

Člen 10 – Odbor za upravljanje Prespanskega parka

1. Za zagotovitev učinkovitosti pri doseganju ciljev in zavez iz tega sporazuma pogodbenice ustanovijo Odbor za upravljanje Prespanskega parka.

2. Odbor za upravljanje Prespanskega parka ima mednarodno pravno sposobnost večstranske institucije, ki je potrebna za izvajanje nalog, vključno z ohranjanjem odnosov z donatorji, da se zagotovijo projekti in donacije, ki se bodo uporabili pri izvajanju tega sporazuma.

3. Odbor za upravljanje Prespanskega parka sestavljajo:

(a) po en predstavnik ministrstva za okolje vsake države pogodbenice in en predstavnik Evropske unije;

(b) po en predstavnik lokalnih skupnosti v prespanski regiji iz vsake države pogodbenice;

(c) po en predstavnik okoljskih nevladnih organizacij iz vsake države pogodbenice, ki opravljajo pomembne lokalne dejavnosti na prespanskem območju;

(d) po en predstavnik lokalnih organov za upravljanje zavarovanih območij iz vsake države pogodbenice;

(e) stalni opazovalec iz pobude MedWet Konvencije o močvirjih (Ramsar);

(f) stalni opazovalec iz Odbora za upravljanje Ohridskega jezera.

Predstavniki pogodbenic v Odboru so uradno imenovani v treh mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

4. Odbor se sestaja redno (dvakrat letno). Izredno srečanje Odbora se skliče na zahtevo ene od pogodbenic.

5. Vsako koledarsko leto se kraj rednih srečanj izmenjuje med tremi državami pogodbenicami po načelu rotacije. Zato sta dve zaporedni redni srečanji v posamezni državi na vsake tri leta. Redna srečanja pa morajo biti po možnosti organizirana v prespanski regiji.

6. Srečanju predseduje predstavnik države pogodbenice, v kateri je organizirano srečanje. Pri mandatu predsednika se upošteva letna rotacija iz odstavka 5.

7. Delo v Odboru poteka v angleškem jeziku.

8. Odbor na svojem prvem srečanju sprejme notranja pravila o organizaciji in poslovnik.

9. Odbor lahko na srečanje povabi strokovnjake, odvisno od teme srečanja, in oblikuje delovne skupine za posamezna vprašanja, v katerih sodelujejo strokovnjaki in uradniki. V skladu s tem sporazumom (člen 14) se ustanovi prva delovna skupina za vprašanja o upravljanju voda.

10. Štiri leta po začetku delovanja Odbora za upravljanje Prespanskega parka se njegovo delovanje in učinkovitost pregledata na visoki ravni iz člena 9, njegova sestava in obseg pooblastil pa se po potrebi prilagodijo v skladu s členom 17 tega sporazuma.

Člen 11 – Naloge Odbora za upravljanje

Odbor za upravljanje Prespanskega parka:

1. spremlja in usklajuje dejavnosti, ki se izvajajo za varstvo in trajnostni razvoj območja Prespanskega parka pri izvajanju tega sporazuma in strateškega akcijskega načrta za trajnostni razvoj Prespanskega parka;

2. opredeli nadaljnje korake in nujna dejanja, ukrepe in dejavnosti za izvajanje tega sporazuma ter jih priporoči pogodbenicam in drugim zainteresiranim udeležencem, pri čemer jih povabi k sodelovanju, usklajevanju in izvajanju skupnih projektov. Natančneje, Odbor pomaga pogodbenicam pri izvajanju in zagotavljanju večje učinkovitosti tega sporazuma s pripravo priporočil in mnenj o:

(a) oblikovanju in uporabi standardov, okoljskih meril in zahtev, ki se bodo uporabili kot podlaga za doseganje celovitega varstva in trajnostnega razvoja jezer in njunega razvodja;

(b) dokončnem oblikovanju regulativnega okvira na območju razvodja, vključno s prostorskimi načrti in uredbami o zavarovanih območjih ter načrti upravljanja;

(c) pripravi in uporabi strategij, celostnih načrtov in programov upravljanja, ki jih je treba izvesti na območju Prespanskega parka ter vplivajo ali bi lahko vplivali na doseganje ciljev tega sporazuma;

(d) uporabi programa učinkovitega spremljanja za opazovanje, upravljanje in nadziranje stanja okolja ter površinskih in podzemnih vodnih teles;

(e) opredelitvi prednostnih usmeritev in programov znanstvenih študij in raziskav za varstvo in trajnostni razvoj območja Prespanskega parka ter spodbujanju objave strokovnih informacij;

(f) zbiranju, pripravi in objavi okoljskih informacij o območju Prespanskih jezer;

(g) spodbujanju sodelovanja javnosti, nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih strani pri varstvu jezer in njunega razvodja;

3. spodbuja usklajevanje načrtovanja in dejavnosti, ki imajo čezmejen vpliv in jih izvajajo lokalni organi za upravljanje zavarovanih območij v treh zadevnih državah;

4. oceni rezultate ukrepov, ki se izvajajo, v skladu s cilji iz člena 2 ter razširja svoje ugotovitve;

5. deluje kot usmerjevalni organ za Globalni sklad za okolje ter druge podobne programe in projekte, povezane z območjem;

6. opredeli in predlaga mogoče vire financiranja na nacionalni, evropski in mednarodni ravni za potrebna dejanja, ukrepe in projekte;

7. zbira vse dostopne informacije o jezerih in njunem razvodju, prosi vladne ustanove, organe in nevladne organizacije za predloge in jih od njih prejema z namenom izboljšanja dela in večje zavezanosti pogodbenic k izvajanju Sporazuma;

8. pripravi in objavi letno poročilo o stanju okolja za območje Prespanskega parka, ki vključuje oddelek z opisom dela Odbora;

9. se poveže z Odborom za upravljanje Ohridskega jezera, pridobi status opazovalca na srečanjih tega odbora in s tem odborom usklajuje ukrepe za doseganje najboljših rezultatov pri varstvu in trajnostnem razvoju širše regije;

10. po potrebi prispeva k procesu za trajnostno upravljanje razširjenega dialoga o povodju reke Drine;

11. prispeva k mobilizaciji sredstev pogodbenic in po potrebi mednarodne skupnosti za upravljanje tveganj in ublažitev negativnih vplivov v primeru nepričakovanih dogodkov, kot so poplave, gozdni požari in druge naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, ter k zaščiti ranljivih ekosistemov na zadevnem območju ter njihovih funkcij in storitev pred vplivi podnebnih sprememb.

Člen 12 – Odločitve Odbora za upravljanje

1. Odločitve Odbora se sprejemajo soglasno. Če se soglasje ne doseže, se zadeva predloži v obravnavo na visoki ravni.

2. Odbor svoja priporočila predloži pogodbenicam.

3. Vsaka pogodbenica izvaja priporočila Odbora v skladu z nacionalno zakonodajo in redno poroča Odboru o ukrepih, ki jih je sprejela za njihovo izvajanje.

4. Če pogodbenica ni sposobna ali je le delno sposobna izvajati priporočilo Odbora, mora o tem obvestiti Odbor, pojasniti razloge za neizvajanje ter predlagati način in časovni okvir izvajanja.

5. Odbor vodi evidenco sprejetih odločitev.

Člen 13 – Sekretariat

1. Odboru pri izpolnjevanju obveznosti pomaga pomožni tehnični organ, tj. Sekretariat.

2. Sekretariat sestavljajo tri osebe, in sicer po ena oseba iz vsake države pogodbenice, ki jo imenuje ministrstvo za okolje, vodi pa ga strokovnjak za čezmejno sodelovanje na zavarovanih območjih in pri upravljanju povodja, ki ga Odbor izbere na podlagi mednarodnega razpisa.

3. Pri delu Sekretariata se upoštevajo odločitve Odbora za upravljanje, nadzira pa ga predsednik Odbora.

4. Sekretariat ima naslednje posebne naloge, ki jih mora izvajati ob upoštevanju razpoložljivih proračunskih sredstev:

(a) priprava letnega delovnega načrta Odbora za upravljanje Prespanskega parka s podrobnim proračunom in delovnih načrtov v zvezi s posameznimi vprašanji (npr. komunikacijski načrt) s podrobnimi proračuni ter nadaljnje spremljanje njihovega izvajanja;

(b) priprava ali pomoč pri pripravi srečanj v okviru tega sporazuma;

(c) spodbujanje posvetovanj o politiki in drugih pomembnih zadevah v zvezi s tem sporazumom med zainteresiranimi stranmi ter posvetovanj delovnih skupin in/ali strokovnih skupin na ravni oblikovanja politike in tehnični ravni;

(d) zbiranje, ocenjevanje in razširjanje podatkov in informacij o zakonodaji, ukrepih in dejavnostih, ki imajo ali bi lahko imele velik vpliv na doseganje ciljev iz člena 2;

(e) nadaljnje spremljanje skupnih projektov;

(f) priprava, vrednotenje, objava in spodbujanje znanstvenih raziskav in sodelovanja na območju Prespanskega parka;

(g) stiki in srečanja z donatorji; priprava ali pomoč pri pripravi projektne dokumentacije;

(h) prevajanje ključnih dokumentov; tehnična in administrativna pomoč predstavnikom lokalne skupnosti;

(i) zastopanje Odbora na mednarodnih forumih;

(j) vse druge obveznosti, ki mu jo dodeli Odbor.

5. Po načelu rotacije in za obdobje štirih let ali dokler Odbor ne odloči drugače, je sedež Sekretariata v Aghios Germanosu v Grčiji.

6. Odbor lahko z državo gostiteljico sklene sporazum o sedežu v zvezi z izvajanjem svojih funkcij.

Člen 14 – Delovna skupina za upravljanje voda

1. Odbor za upravljanje Prespanskega parka v skladu z določbami iz člena 10 ustanovi delovno skupino za upravljanje voda.

2. Države pogodbenice po posvetovanju imenujejo organe in telesa, ki so pristojni za upravljanje voda v delu Prespanskega parka na njihovem ozemlju in so člani te delovne skupine, ter o tem imenovanju obvestijo predsednika Odbora za upravljanje Prespanskega parka.

3. Delovna skupina za upravljanje voda predlaga priporočila na podlagi načel celostnega upravljanja povodja, kot so izražena v okvirni direktivi EU o vodah (2000/60/ES), sprejme pa jih Odbor za upravljanje.

4. Posebne naloge in mandat delovne skupine se opredelijo po posvetovanjih med državami pogodbenicami.

5. Operativne stroške delovne skupine za upravljanje voda (udeležba na srečanjih in njihova organizacija) krije grško ministrstvo za okolje, energijo in podnebne spremembe, in sicer za obdobje štirih let po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 15 – Stroški skupnih organov

1. Izvajanje delovnega načrta Odbora za upravljanje Prespanskega parka se financira z rednimi letnimi prispevki pogodbenic in iz drugih virov.

2. Vsaka pogodbenica načeloma krije stroške, povezane z udeležbo svojih nacionalnih članov na srečanjih Odbora, sekretariata in delovnih skupin, z izjemo člena 14(5).

3. Pogodbenica, na ozemlju katere se organizira srečanje Odbora, krije stroške organizacije srečanja.

4. Sekretariat pripravi letni proračun, ki zajema njegove stroške, in ga predloži v odobritev Odboru, pri čemer se financira z rednimi letnimi prispevki držav pogodbenic in iz drugih virov. Poslovne prostore zagotovi pogodbenica, v kateri se nahaja sekretariat, stroški teh prostorov pa se običajno ne krijejo iz proračuna.

Četrti del – Reševaje sporov

Člen 16

V primeru spora med pogodbenicami glede razlage ali uporabe tega sporazuma pogodbenice poiščejo rešitev s pogajanji ali na kateri koli drug način mednarodnega reševanja sporov, ki je zanje sprejemljiv.

Peti del – Končne določbe

Člen 17 – Spremembe Sporazuma

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe tega sporazuma.

2. Vsaka sprememba tega sporazuma se sprejme soglasno. Spremembe začnejo veljati v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Člen 18 – Začetek veljavnosti

1. Ta sporazum ratificira vsaka pogodbenica v skladu z nacionalnimi postopki.

2. Ta sporazum začne veljati na dan prejema zadnjega pisnega obvestila, s katerim se pogodbenice medsebojno uradno obvestijo o ratifikaciji Sporazuma.

Člen 19 – Povezanost z drugimi sporazumi

1. Nobena določba v tem sporazumu ne vpliva na pravice ali obveznosti pogodbenice, ki izhajajo iz katerega koli sporazuma, ki velja na dan začetka veljavnosti tega sporazuma. Nobena določba v tem sporazumu ne vpliva na pravice ali obveznosti pogodbenice, ki izhajajo iz zakonodaje EU.

2. Za namene izvajanja tega sporazuma lahko pogodbenice sklenejo dvostranske ali tristranske sporazume ali ureditve, ki niso v nasprotju s tem sporazumom.

Člen 20 – Veljavnost in odstop

Ta sporazum velja za nedoločen čas, razen če ena od pogodbenic po diplomatski poti sporoči, da želi od Sporazuma odstopiti, pri čemer se Sporazum prekine šest mesecev od datuma takega pisnega obvestila. Če ni dogovorjeno drugače, taka prekinitev ne vpliva na veljavnost katere koli ureditve ali projekta, ki se izvaja v skladu s tem sporazumom.

V Piliju, 2. februarja 2010, v štirih izvirnikih v angleškem jeziku, pri čemer so vsi enako verodostojni.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.

[1] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, UL L 327, 22.12.2000.

[2] Člen 3(5) Direktive 2000/60/ES.

[3] Sklep Sveta z dne 27. junija 2006 o sodelovanju Evropske skupnosti v pogajanjih, katerih cilj je sklenitev mednarodnih sporazumov o povodjih z namenom izboljšanja sodelovanja na področju evropskih povodij, ki so skupna nekaterim državam članicam in tretjim državam.

[4] Albanija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Grčija.

[5] Sklep Sveta z dne 24. novembra 1997 o sklenitvi Konvencije o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave, UL L 342, 12.12.1997.

[6] Sklep Sveta z dne 7. novembra 2000 o sklenitvi Konvencije o varstvu Rena v imenu Skupnosti, UL L 289, 16.11.2000.

[7] UL C […], […], str. […].

[8] UL C […], […], str. […].

[9] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, UL L 327, 22.12.2000.

[10] Sklep Sveta z dne 27. junija 2006 o sodelovanju Evropske skupnosti v pogajanjih, katerih cilj je sklenitev mednarodnih sporazumov o povodjih z namenom izboljšanja sodelovanja na področju evropskih povodij, ki so skupna nekaterim državam članicam in tretjim državam.