52010DC0584

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 20.10.2010

COM(2010) 584 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Osnutek načrta za vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva EU

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

. Osnutek načrta za vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva EU Osnutek načrta za vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva EU

UVOD

Komisija je 15. oktobra 2009 sprejela sporočilo[1] „Na poti k povezovanju pomorskega nadzora: skupno okolje za izmenjavo informacij na področju pomorstva EU“, v katerem je določila vodilna načela pri prizadevanju za njegovo vzpostavitev.

Svet za zunanje odnose je v svojih sklepih z dne 17. novembra 2009[2] sporočilo podprl in Komisijo zaprosil, naj do konca leta 2010 pripravi postopen načrt za vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo informacij ( Common Information Sharing Environment – CISE). Načrt naj bi podrobneje dopolnila leta 2011, da bi upoštevala rezultate pilotnih projektov. Poleg tega mora Komisija do leta 2013 pripraviti oceno finančnih sredstev, ki bi bila potrebna za izvajanje sistema CISE. Svet za splošne zadeve[3] se je zavzel za enak pristop v svojih sklepih z dne 14. junija 2010 o celostni pomorski politiki.

S tem sporočilom Komisija izpolnjuje zahtevo Sveta.

Pri pripravi osnutka načrta se je Komisija posvetovala s podskupino o povezovanju pomorskega nadzora, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic in ima v skladu s pooblastili na podlagi sklepov Sveta vlogo foruma za usklajevanje. Široka medsektorska udeležba na zadevnih srečanjih, vključno s predstavniki, ki so na ravni držav članic odgovorni za obrambo, je znatno prispevala k splošnemu razumevanju perečih vprašanj. Komisija je pri pripravi načrta sodelovala tudi z drugimi sektorskimi skupinami, kot je na primer skupina na visoki ravni za omrežje SafeSeaNet.

Namen združenega pomorskega nadzora je povečati ozaveščenost glede stanja pomorskih dejavnosti, ki vplivajo na pomorsko varnost in zaščito, nadzor meja, onesnaženost morja in morsko okolje, nadzor ribištva, splošno uveljavljanje zakonodaje, obrambo in gospodarske interese EU, kar bi prispevalo k bolj preudarnemu sprejemanju odločitev.

Dodana vrednost združenega pomorskega nadzora je izboljšati sedanjo ozaveščenost sektorskih skupnosti uporabnikov[4] v državah članicah EU in državah Evropskega gospodarskega prostora (EGP) glede sektorskih pomorskih zadev, in sicer z ustreznimi dodatnimi medsektorskimi in čezmejnimi podatki o nadzoru na podlagi potrebe po seznanitvi s podatki in na podlagi potrebe po izmenjavi podatkov in odgovornosti zanjo. Lastnik informacij mora zahtevo po njihovi izmenjavi, zlasti ko gre za neposredno grožnjo, pretehtati glede na tveganje, ki je povezano z neizmenjavo informacij. Tako bomo pridobili boljši odraz dejanskega stanja, s čimer se bosta izboljšali učinkovitost in gospodarnost organov držav članic.

Izmenjava informacij iz celostne evropske perspektive bo zagotovila, da bodo vse skupnosti uporabnikov enakovredno zastopane, da bodo upoštevani njihovi sektorski cilji in omejitve ter da bo oblikovanje skupnega okolja za izmenjavo informacij prineslo dodano vrednost za vsako sektorsko skupnost uporabnikov. Prav tako bo zagotovila najboljšo možno uporabo evropskih sistemov ob popolnem upoštevanju načela subsidiarnosti.

PREGLED NAčRTA

Skupina strokovnjakov iz držav članic je po razpravah sklenila, da bi bil na podlagi tega načrta vzpostavljen decentraliziran sistem za izmenjavo informacij, ki bi povezal vse skupnosti uporabnikov, tako civilne kot tudi vojaške. Pri vzpostavljanju bi moral biti skupni sistem za izmenjavo informacij prilagodljiv, tako da bi omogočal tehnične in sektorske izboljšave. Pri njegovem oblikovanju bodo ustrezno upoštevani obstoječi in načrtovani sistemi. Vzpostavitev sistema CISE ne bo ovirala razvoja obstoječih in načrtovanih sektorskih informacijskih sistemov, vendar je treba upoštevati potrebo po povezljivosti, tako da bo možna izmenjava informacij z drugimi sistemi. Prav tako je treba uporabiti izkušnje, pridobljene s sistemi za izmenjavo informacij, ki omogočajo civilno-vojaško sodelovanje.

Glede na znatno število potencialnih udeležencev v sistemu CISE, različne pravne okvire in možne izmenjave ena sama tehnična rešitev po vsej verjetnosti ne bo ustrezala vsaki izmenjavi informacij v okviru sistema CISE. Zato mora biti zgradba sistema CISE zasnovana kot stroškovno učinkovita decentralizirana medsebojna povezava različnih plasti informacij , ki povečuje učinkovitost sistemov pomorskega nadzora z izpolnitvijo obstoječih vrzeli v informacijah po vsej Evropi ob preprečevanju podvajanja podatkov .

Plasti informacij upravljajo njihovi zadevni lastniki na ravni držav članic in ravni EU na podlagi veljavnih pravnih instrumentov. Pristojnosti nacionalnih organov in pooblastila agencij EU, ki so določena v teh pravnih instrumentih, bodo tako v celoti upoštevana.

Skupne potrebe večine skupnosti uporabnikov prispevajo k pridobitvi boljše osnovne slike stanja na področju pomorstva, ki bo koristila vsem skupnostim uporabnikov. To sliko lahko sestavljajo podatki iz kombinacije sistemov in senzorjev, ki zaznajo kooperativne in nekooperativne cilje kakršne koli velikosti.

Osnovni podatki o pomorskem prometu niso zaupni in se lahko s potrebnimi varovali izmenjujejo med vsemi skupnostmi brez omejitev.

Posebne potrebe določenih skupnosti uporabnikov , ki bi dopolnile osnovno sliko stanja na področju pomorstva, so:

1. pridobiti podatke v zvezi z nezakonitimi dejavnostmi in grožnjami, ki vplivajo na notranjo in zunanjo varnost EU ter so povezane s plovili vseh vrst; tovrstne podatke v glavnem zbirajo obalna straža, mejna straža, policijske in obrambne sile;

2. pridobiti specifične informacije o ulovu v povezavi z informacijami o položaju ribiških plovil za boj proti nezakonitemu ribolovu;

3. pridobiti naprednejše elektronske podatke o vsem blagu, ki je vneseno na carinsko ozemlje EU in ga zapusti, da bi omogočili predhodno oceno varnosti blaga.

Nekatere informacije, ki jih obdelujejo te skupnosti, so izjemno občutljive narave in se jih zato sme prenašati le od točke do točke ali prek zavarovanih sektorskih omrežij ali med njimi. Izmenjava informacij in podatkov v okviru obveščevalnih dejavnosti med temi skupnostmi zdaj poteka znotraj strogo opredeljenega področja, pogosto v okviru mednarodnih sporazumov. Sistem CISE zato ne bo temeljil na načelu „vsak izmenjuje vse informacije“, temveč na načelu „izmenjava informacij na podlagi potrebe po seznanitvi z njimi in odgovornosti za njihovo izmenjavo“.

Primer (nehierarhičnih) plasti informacij

[pic]

Skupnosti uporabnikov bodo morale biti v celoti udeležene pri pripravi ocene učinka in naslednjih šestih korakov, ki sta jih Komisija in skupina strokovnjakov iz držav članic določili kot potrebne za oblikovanje sistema CISE:

Korak 1 – opredelitev vseh skupnosti uporabnikov: Države članice in Komisija bodo opredelile udeležence pri izmenjavi informacij. Zaradi različne upravne organizacije v državah članicah EU in državah EGP se je treba osredotočiti na „funkcije“, ki temeljijo na že obstoječih „skupnostih uporabnikov“ namesto na vrstah nacionalnih organov.

Korak 2 – kartiranje nizov podatkov in analiza obstoječih vrzeli pri izmenjavi podatkov , da se zagotovi dodana vrednost sistema CISE: in sicer a) z izdelavo zemljevida izmenjav podatkov, ki že potekajo na ravni EU in nacionalni ravni, ter b) pripravo analize obstoječih vrzeli, da bi določili sektorsko povpraševanje po podatkih, ki jih ponudba trenutno ne krije.

Korak 3 – opredelitev skupnih ravni klasifikacije podatkov , da sektorske skupnosti uporabnikov istovrstnih podatkov ne bi več opredeljevale različno. Ne da bi posegali v nacionalne ravni klasifikacije podatkov in da bi omogočili izmenjavo podatkov znotraj sistema CISE, bodo v koraku 3 opredeljene nacionalne klasifikacijske ravni, ki si med seboj ustrezajo, s čimer bo vzpostavljena skupna podlaga za izmenjavo podatkov v okviru sistema CISE.

Korak 4 – razvoj podpornega okvira za sistem CISE se nanaša na podporni tehnični okvir za sistem CISE in s tem na vzpostavitev vmesnikov med obstoječimi in načrtovanimi sektorskimi sistemi, da bi bila mogoča medsektorska izmenjava podatkov. Ta okvir morajo izdelati predstavniki različnih sektorskih skupnosti uporabnikov na podlagi razpoložljivih rezultatov 7. okvirnega programa in pilotnih projektov (kot so MARSUNO, BlueMassMed, pilotni projekt EUROSUR o komunikacijskem omrežju, GMES, PT MARSUR, pilotni projekti, ki temeljijo na omrežju SafeSeaNet).

Korak 5 – določitev pravic dostopa , kar pomeni opredelitev pravic uporabnikov , ki pripadajo različnim sektorskim skupnostim, pri dostopu do različnih podatkov iz drugih sektorjev. Nanaša se le na podatke, ki bi se izmenjavali prek sistema CISE znotraj EU in EGP[5].

Korak 6 – zagotoviti upoštevanje pravnih določb z zagotovitvijo jasnega pravnega okvira za izmenjavo podatkov in pri tem opredeliti vsaj naravo zadevnih podatkov, zmožnost in pravico oseb, ki zagotavljajo podatke, in prejemnikov podatkov za njihovo izmenjavo ter načine (in metode) izmenjave kot tudi vključiti potrebna varovala glede tajnosti in varnosti (določenih) podatkov ter po potrebi varstva zasebnih podatkov. Ugotoviti je treba ovire za izmenjavo podatkov v zakonodaji EU in proučiti možnosti za njihovo odpravo.

NA POTI DO NAčRTA

Načelo 1: pristop, ki med seboj povezuje vse skupnosti uporabnikov, vključno z obrambno skupnostjo

Korak 1: opredelitev vseh skupnosti uporabnikov

Namen : opredeliti člane sistema CISE.

Opis : Glede na to, da se notranja organizacija med organi držav članic znatno razlikuje, je predlagano, da se skupnosti uporabnikov, ki bodo sodelovale v sistemu CISE, določijo glede na naslednje funkcije , ki se bodo opravljale:

4. pomorska varnost[6] (vključno z iskalnimi in reševalnimi akcijami), pomorska zaščita[7] in preprečevanje onesnaževanja, ki ga povzročajo ladje[8],

5. nadzor nad ribištvom,

6. pripravljenost na onesnaženje morja in odziv nanj, morsko okolje,

7. carina[9],

8. mejni nadzor[10],

9. splošno uveljavljanje zakonodaje[11],

10. obramba[12].

Navedene funkcije so opisane v Prilogi.

Ukrep : Vsaka država članica mora opredeliti, kateri njeni organi opravljajo navedene funkcije. Za določeno funkcijo lahko navede več organov. Na tej podlagi bodo ti organi priznani kot člani skupnosti uporabnikov in tako upravičeni, da „ pošiljajo in/ali prejemajo informacije na nacionalni ravni od mednarodnih in regionalnih varnostnih sistemov in mehanizmov, varnostnih sistemov in mehanizmov Skupnosti ter vojaških in notranjih varnostnih sistemov in mehanizmov v skladu s pogoji uporabe in določenimi pravicami uporabnikov za dostop, da bi si lahko ustvarili individualno sliko o razmerah, prilagojeno uporabniku “ (načelo 1 sporočila COM(2009) 538 konč.).

Vsak opredeljen organ bo poleg tega navedel, ali je povezan z nacionalnim, regionalnim ali evropskim omrežjem, in naštel ostale člane omrežja.

Na ravni EU funkcijo (1) že pokriva direktiva o sistemu spremljanja in obveščanja za ladijski promet[13]. Sistem deluje in njegovi uporabniki so že bili opredeljeni.

Na ravni EU bo funkcijo (5) kril EUROSUR, ki bo državam članicam zagotovil ustrezen tehnični in operativni okvir za boljšo ozaveščenost o razmerah na njihovih zunanjih mejah in boljše odzivne zmožnosti njihovih nacionalnih organov.

Funkcija (6) se nanaša na široko področje, ki zajema zlasti odgovornost za notranjo varnost, ki je v pristojnosti EUROPOL-a in drugih ustreznih agencij. Upoštevati je treba tudi možnost združitve podatkov v okviru omrežja EUROSUR.

Komisija bo vzporedno s tem ukrepom pod zadevnimi funkcijami navedla ustrezne agencije/institucije EU.

Izvajalci : države članice, Komisija in ustrezne agencije.

Časovni okvir : konec leta 2010.

Korak 2: kartiranje nizov podatkov in analiza obstoječih vrzeli pri izmenjavi podatkov

Namen : določiti obstoječe in prihodnje nize podatkov na področju nadzora pomorstva in opredeliti povpraševanje po vsej EU po medsektorski izmenjavi podatkov, ki ga trenutna ponudba ne pokriva. To je treba izvesti na nacionalni in regionalni ravni ter ravni EU.

Opis : Podatke v zvezi s spremljanjem in nadzorom, ki pridejo v poštev za sistem CISE, je moč najti v sistemih EU in nacionalnih sistemih, oblikovanih na podlagi zakonodaje EU, ter v nacionalnih in regionalnih sistemih, oblikovanih na podlagi nacionalne zakonodaje. Z izdelavo zemljevida, ki bi pokrival razpoložljive podatke s področja pomorskega nadzora vsake skupnosti uporabnikov in povpraševanje po ustreznih podatkih iz drugih skupnosti, bo mogoče opredeliti vrzel med povpraševanjem po podatkih s področja pomorskega nadzora in njihovo ponudbo.

Z opredelitvijo obstoječe vrzeli bo postala jasna dodana vrednost , ki bo dosežena s premostitvijo vrzeli s prihodnjo medsektorsko izmenjavo podatkov s področja pomorskega nadzora po vsej EU.

Ukrep :

(a) kartiranje podatkov : Vsaka skupnost uporabnikov mora ob usklajevanju z ustreznimi delovnimi skupinami in po potrebi agencijami EU opredeliti relevantne podatke glede nadzora, ki jih trenutno uporablja (kartiranje ponudbe), in svoje zahteve po relevantnih podatkih iz drugih skupnosti (kartiranje povpraševanja) ter pri tem navesti ustrezno pravno podlago za posamezen niz podatkov in opredeliti, ali zadeven niz podatkov vsebuje informacije, ki zajemajo osebne podatke ali pravice intelektualne lastnine ali druge pravne omejitve.

(b) analiza vrzeli : z navedenim kartiranjem bo določena vrzel med povpraševanjem in ponudbo.

Izvajalci : skupina strokovnjakov iz držav članic ob tesnem sodelovanju s sektorskimi delovnimi skupinami.

Delo mora poenostaviti v ta namen ustanovljena multidisciplinarna tehnična svetovalna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki iz vsake skupnosti uporabnikov, iz BlueMassMed in MARSUNO ter ustreznih agencij in pobud EU. Vsak izmed teh strokovnjakov naj bi doprinesel poglobljeno znanje glede razvoja na sektorskem področju. Tehnična svetovalna skupina bo zagotovila vzorec za kartiranje povpraševanja po podatkih in njihove ponudbe, na podlagi katerega bodo posamezne skupnosti uporabnikov pripravile svoje prispevke. Delo te skupine mora podpirati Skupno raziskovalno središče Evropske komisije z najboljšo možno uporabo trenutnih in načrtovanih pobud na ravni EU. O napredku je treba poročati skupini strokovnjakov iz držav članic.

Časovni okvir : konec leta 2011.

Načelo 2: vzpostavitev tehničnega okvira za povezljivost – najboljša možna uporaba obstoječih sistemov ob ohranjanju namenskih povezav (od točke do točke) za določene vrste podatkov

Korak 3: skupne ravni klasifikacije podatkov

Namen : Da bi olajšali medsektorsko izmenjavo informacij, morajo skupnosti uporabnikov oblikovati skupni pristop k pripisovanju klasifikacijskih ravni.

Opis : Ker naj bi bil sistem CISE le sredstvo prenosa med različnimi skupnostmi uporabnikov in ne (centralizirana) platforma za skladiščenje izmenljivih podatkov, je vsaka skupnost uporabnikov še vedno odgovorna za zbiranje in shranjevanje svojih podatkov z lastnimi sektorskimi sistemi in v skladu z lastnimi varnostnimi standardi. Pojavljajo pa se težave, kadar različne skupnosti uporabnikov iste nize podatkov različno klasificirajo. Da bi pridobili ustrezno zaupanje za izmenjavo podatkov na decentraliziran medsektorski način, je treba oblikovati skupni pristop k določanju klasifikacijskih ravni. Uporabiti je treba splošno priznane klasifikacijske ravni, določene v zakonodaji Sveta in Evropske komisije[14].

Ukrep : Oblikovati skupno ontologijo, da bi isti podatki imeli isto ali združljivo raven klasifikacije, kar bi olajšalo medsektorsko izmenjavo podatkov, in sicer v dveh stopnjah:

11. Primerjalni pregled pripisovanja klasifikacijskih ravni ustreznim nizom podatkov (npr. stopnje tajnosti „EU Restricted“ – dokument, do katerega je dostop omejen, „EU Confidental“ – zaupni dokument). Te ravni bodo upoštevane pri prihodnjem delu glede opredeljevanja klasifikacijskih ravni.

12. Skupnosti uporabnikov morajo preveriti svoje trenutne prakse v zvezi s pripisovanjem različnih klasifikacijskih ravni ustreznim nizom podatkov.

Izvajalci :

Prvo stopnjo mora izvesti skupina strokovnjakov iz držav članic s podporo omenjene tehnične svetovalne skupine.

Drugo stopnjo pa morajo izvesti ustrezne skupnosti uporabnikov s podporo ustreznih strokovnih delovnih skupin in agencij EU ob upoštevanju drugih primernih pobud, kot so tekoči pilotni projekti. Pri teh prizadevanjih morata skupnostim uporabnikov zagotavljati pomoč pilotna projekta MARSUNO in BlueMassMed o združevanju podatkov s področja pomorskega nadzora.

Časovni okvir :

prva stopnja: leto 2011

druga stopnja: prvo trimesečje leta 2012

Korak 4: razvoj podpornega okvira za sistem CISE

Namen : Vzpostaviti povezljive storitve in skupni tehnični jezik za izmenjavo podatkov s področja pomorskega nadzora na decentraliziran način.

Poleg tega je treba vzpostaviti in zagotoviti splošno informacijsko varnost sistema CISE.

Opis : Potem ko bodo v okviru koraka 2 opredeljeni podatki za izmenjavo, je treba vzpostaviti najboljša tehnična sredstva za njihovo izmenjavo.

Oblikovati je treba skupni računalniški jezik , ki bi omogočal povezljivost podatkov med ustreznimi sistemi. Na podlagi takega jezika bi skupnosti uporabnikov lahko prevedle lastne podatke, ki bi prihajali iz njihovih sistemov, v skupno dogovorjeni format , ki bi bil na voljo vsem skupnostim uporabnikov in bi ga lahko bral vsak računalniški sistem z dovoljenjem za dostop do omrežja. Potrebna skupna programska oprema bi bila lahko v določeni meri razvita skupno v okviru odprte kode.

Prednosti takega pristopa k izmenjavi podatkov bi bile:

13. omogočiti postopno oblikovanje skupnega okolja za izmenjavo informacij CISE na razmeroma preprost način (brez večje standardizacije med različnimi nadzornimi sistemi) z začetkom pri informacijah, ki bi se lahko enostavneje izmenjevale;

14. obstoječe sisteme različnih partnerjev bi to zadevalo le, če bi bilo treba dodati modul, ki bi spletnim storitvam omogočil uloviti potrebne podatke;

15. razvoj odprtokodne programske opreme bi omogočil, da bi se lahko skupni računalniški jezik kadar koli posodobil in prilagodil prihodnjim potrebam brez večkratnega dragega in nepotrebnega razvoja opreme ter brez odvisnosti od ponudnika, poleg tega bi spodbujal izgradnjo skupnosti s skupnimi interesi.

Zaradi drugih okoliščin sta lahko potrebni izmenjava podatkov in njihova povezljivost na podlagi tehnik in postopkov, ki se razlikujejo od predvidenega pristopa (npr. v primeru podatkov v realnem času, zlasti zaupne narave, ali podatkov, ki so bili hkrati pridobljeni prek velikih razdalj). V takih primerih so lahko potrebne različne tehnike (npr. na podlagi satelitske tehnologije) ob upoštevanju mednarodnih podatkovnih standardov – npr. iz Imenika trgovinskih elementov Združenih narodov ( United Nations Trade Elements Directory – UNTED) – praktičnih izkušenj v okviru ustreznih projektov RTR in že razvitih vojaških sistemov za izmenjavo informacij. Rezultati tekočih raziskovalnih projektov, ki so pomembni za krepitev konkurenčnosti evropske industrije, npr. v smislu razvoja ustreznih standardov povezljivosti, lahko pripomorejo tudi h krepitvi tehnološke osnove sistema CISE.

Ukrep : Naloga omenjene tehnične svetovalne skupine je tudi opredeliti možnosti, ki bodo nato predstavljene skupnostim uporabnikov v razpravo. O napredku je treba poročati skupini strokovnjakov iz držav članic.

Izvajalci : tehnična svetovalna skupina, skupina strokovnjakov iz držav članic in sektorske delovne skupine.

Časovni okvir : leto 2012

Načelo 3: civilno-vojaško sodelovanje

Obrambna skupnost mora sodelovati pri vzpostavitvi sistema CISE. Zato bodo države članice v okviru koraka 1 opredelile ustrezne nacionalne organe. Vsaka država članica mora zato zagotoviti, da njeni vojaški organi še naprej sodelujejo pri razvoju načrta v okviru podskupine Komisije o povezovanju pomorskega nadzora, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic. Evropska obrambna agencija ( European Defence Agency – EDA) bo kot zadevna agencija sodelovala v skupini strokovnjakov iz držav članic in tehnični svetovalni skupini ter prispevala svoje znanje o projektni skupini za pomorski nadzor (PT MARSUR).

Poročilo skupine „Wise Pen“ Evropski obrambni agenciji, ki je bilo objavljeno 26. 4. 2010, je pomemben prispevek k razvoju boljšega sodelovanja med akterji na področju skupne varnostne in obrambne politike ter civilnimi akterji na področju pomorskega nadzora, zlasti glede izmenjave informacij.

Načelo 4: posebne pravne določbe

Korak 5: opredelitev pravic do dostopa

Namen : Korak 5 se nanaša na opredelitev pravic skupnosti uporabnikov do medsebojnega dostopa do podatkov.

Opis : Na podlagi predhodnih korakov mora vsaka skupnost uporabnikov določiti pravice do dostopa, ki jih je pripravljena odobriti drugim skupnostim uporabnikov za posamezne nize podatkov (podatki EU ali nacionalni podatki), ki jih je pripravljena deliti in ki jih druge skupine uporabnikov zahtevajo.

Pravice uporabnikov do dostopa je treba utrditi in posodobiti. Da bi bile upoštevane posebne okoliščine, bodo lastniki informacij pravice do dostopa dinamično upravljali, kar bo lahko vključevalo možnost, da se v posebnih okoliščinah dodatni dostop v posameznem primeru prepreči ali odobri.

Ukrep : Na podlagi predloge, ki jo je oblikovala tehnična svetovalna skupina, skupnosti uporabnikov izrazijo, da nameravajo deliti določene nize podatkov z drugimi skupnostmi uporabnikov na podlagi potreb po podatkih, ugotovljenih z navedeno analizo obstoječih vrzeli. Ker se v sistemu CISE podatki ne morejo shranjevati, saj gre za orodje za prenos podatkov od točke do točke, je treba proučiti, v kolikšni meri se lahko za medsektorsko izmenjavo podatkov prek sistema CISE uporabijo obstoječe sektorske politike glede podatkov. Tehnična svetovalna skupina bo predloge skupnosti uporabnikov zbrala v izčrpno pregledno razpredelnico. Komisija bo razpredelnico predložila skupini strokovnjakov iz držav članic v potrditev.

Ta pristop bo zagotovil naslednje:

16. medsebojno povezavo vseh skupnosti uporabnikov na podlagi potrebe po seznanitvi s podatki oziroma njihovi izmenjavi;

17. nehierarhični okvir za povezljivost;

18. prilagodljivo okolje za izmenjavo informacij, ki bo državam članicam po potrebi omogočalo vnos nacionalnih oziroma regionalnih podatkov;

19. skupni pristop k pripisovanju klasifikacijskih ravni podatkom;

20. stroškovno učinkovitost, saj bodo isti podatki uporabljeni za različne namene.

Izvajalci : tehnična svetovalna skupina, sektorske delovne skupine v tesnem sodelovanju s skupino strokovnjakov iz držav članic.

Časovni okvir : leto 2012

Korak 6: zagotovitev skladnega pravnega okvira

Namen : zagotoviti, da se podatki izmenjujejo na podlagi ustreznega pravnega okvira.

Opis : S pilotnimi projekti naj bi do konca leta 2011 pridobili predhodni pregled pravnih, upravnih in tehničnih ovir za izmenjavo podatkov ter najboljših praks za spodbujanje izmenjave in ugotovili, kako upoštevati tajnost podatkov in zahteve glede izmenjave informacij. Zato je namen tega koraka zagotoviti, da za vsako izmenjavo obstaja jasen okvir, ki ureja zadevne pravice in obveznosti udeležencev izmenjave. Upoštevati je treba tudi druga pravna vprašanja, kot so tajnost podatkov, pravice intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov in lastništvo podatkov, v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom.

Ukrep : Opredeliti, katere zahteve glede izmenjave informacij že ureja mednarodno pravo ali pravo EU in katere je treba določiti na podlagi novih pravnih okvirov.

Izvajalci : skupina strokovnjakov iz držav članic v sodelovanju s sektorskimi strokovnimi skupinami.

Ocena učinka, vključno s finančnimi posledicami

Komisija bo pred predložitvijo predloga Svetu in Evropskemu parlamentu za izvajanje sistema CISE pripravila oceno učinka korakov od 1 do 6, ki jih vsebuje načrt. Določila bo tudi ustrezen časovni okvir, ki ga morajo države članice in zadevni organi EU upoštevati pri izvajanju sistema CISE.

Da bi zagotovili, da bo Unija v skladu z načelom iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji ravnala le v okviru pristojnosti, ki so ji jih podelile države članice s Pogodbami, kadar koli bodo ukrepi zadevali vprašanja v nacionalni pristojnosti (npr. korak 2), ti ne bodo vključeni ne v načrt ne v predlog Komisije.

Časovni okvir : Različni koraki iz osnutka načrta ter zlasti delo v okviru skupine strokovnjakov iz držav članic in sektorskih delovnih skupin so zasnovani kot priprava na oceno učinka. Ocena učinka naj bi bila končana do leta 2013.

SKLEPNE UGOTOVITVE

Osnutek načrta zagotavlja prilagodljiv postopni pristop k vzpostavitvi decentraliziranega sistema CISE ob upoštevanju obsežnih posvetovanj v skupini strokovnjakov iz držav članic, kot je zahteval Svet.

Njegovo učinkovito izvajanje bo odvisno od angažiranosti izvajalcev, opredeljenih pri posameznih korakih. Usklajenost izvajanja načrta bo zagotovila Komisija. Komisija in države članice morajo takšno usklajenost zagotoviti v okviru sektorskih delovnih skupin. Skupina strokovnjakov iz držav članic bo zagotovila splošno usklajenost procesa združevanja pomorskega nadzora.

V kolikšni meri bi bilo treba pri sistemu CISE upoštevati regionalni pristop, morajo države članice podrobneje obravnavati v okviru pilotnih projektov MARSUNO in BlueMassMed ter sporočiti podskupini Komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic. Ta skupina bo razpravljala, v kolikšni meri in pod katerimi pogoji bi se države kandidatke in potencialne države kandidatke lahko pridružile tej pobudi na ustrezni stopnji integracijskega procesa. V prihodnosti se lahko prouči tudi možnost ustrezne vključitve določenih držav, ki niso članice EU. V skladu z zahtevo Sveta bo ta načrt revidiran konec leta 2011.

PRILOGA

.

Članice sistema CISE (skupnosti uporabnikov) | Funkcije spremljanja in podporne funkcije sistema CISE |

1. Pomorska varnost (vključno z iskalnimi in reševalnimi akcijami), pomorska zaščita in preprečevanje onesnaževanja, ki ga povzročajo ladje | spremljanje skladnosti s predpisi o varnosti in preprečevanju onesnaževanja, ki ga povzročajo ladje (gradnja, oprema, posadka/potniki, tovor), podpora ukrepom za izvajanje predpisov |

spremljanje skladnosti s predpisi o varnosti plovbe (varnosti ladijskega prometa), podpora ukrepom za izvajanje predpisov |

spremljanje skladnosti s predpisi o varnosti ladij, podpora ukrepom za izvajanje predpisov |

podpora varnemu in učinkovitemu poteku ladijskega prometa, upravljanje ladijskega prometa |

zgodnje opozarjanje/identifikacija ladij/oseb v stiski, podpora ukrepom odzivanja (iskalne in reševalne akcije, reševanje ladij in ladijskega tovora, pribežališče) |

zgodnje opozarjanje/identifikacija groženj pomorski varnosti znotraj področja uporabe poglavja XI-2 konvencije SOLAS, podpora ukrepom odzivanja |

zgodnje opozarjanje/identifikacija groženj/dejanj piratstva ali oboroženega ropa, podpora ukrepom odzivanja |

2. Nadzor nad ribištvom | spremljanje skladnosti s predpisi o ribištvu, podpora ukrepom za izvajanje predpisov |

zgodnje opozarjanje/identifikacija nezakonitega ribolova ali iztovarjanja rib, podpora ukrepom odzivanja |

3. Pripravljenost na onesnaženje morja in odziv nanj, morsko okolje | spremljanje skladnosti s predpisi o varovanju morskega okolja, podpora ukrepom za izvajanje predpisov |

zgodnje opozarjanje/identifikacija incidentov/nesreč, ki imajo lahko posledice za okolje, podpora ukrepom odzivanja na onesnaženje |

4. Carina | spremljanje skladnosti s carinskimi predpisi o uvozu, izvozu in pretoku blaga, podpora ukrepom za izvajanje predpisov |

zgodnje opozarjanje/identifikacija nezakonitega trgovanja z blagom (mamili, orožjem itd.), podpora ukrepom odzivanja |

5. Mejni nadzor | spremljanje skladnosti s predpisi o priseljevanju in prečkanju meje, podpora ukrepom za izvajanje predpisov |

zgodnje opozarjanje/identifikacija primerov nezakonitega preseljevanja ali trgovanja z ljudmi, podpora ukrepom odzivanja |

6. Splošno uveljavljanje zakonodaje | spremljanje skladnosti z veljavno zakonodajo na morskih območjih v okviru pristojnosti policije in podpora ukrepom za izvajanje predpisov in/ali ukrepom odzivanja |

7. Obramba | Spremljanje v podporo splošnim nalogam obrambe, na primer: uveljavljanju nacionalne suverenosti na morju, boju proti terorizmu in drugim sovražnim dejavnostim zunaj EU, drugim nalogam v okviru skupne varnostne in obrambne politike, kot so opredeljene v členih 42 in 43 Pogodbe o Evropski uniji. |

GLOSAR

.

BlueMassMed: Blue Maritime Surveillance System Med je pilotni projekt o združevanju pomorskega nadzora, ki ga sofinancira Evropska komisija.

CISE: skupno okolje za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva EU

CSDP: skupna varnostna in obrambna politika EU

EDA: Evropska obrambna agencija

EUROPOL: Evropski policijski urad

EUROSUR: evropski sistem za mejni nadzor

GMES: globalno spremljanje okolja in varnosti je evropska pobuda za vzpostavitev evropskih zmogljivosti za opazovanje Zemlje.

MARSUNO: pomorski nadzor v morskih bazenih Severne Evrope ( Maritime Surveillance in the Northern European Sea Basins ) je pilotni projekt o združevanju pomorskega nadzora, ki ga sofinancira Evropska komisija.

PT MARSUR: projektna skupina za pomorski nadzor je projekt Evropske obrambne agencije o omrežju za pomorski nadzor.

SafeSeaNet: omrežje za varno morje ( Safe Sea Network ) je evropska platforma za izmenjavo pomorskih podatkov med organi držav članic za pomorski promet.

SOLAS: Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju

TAG: tehnična svetovalna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki iz vseh zadevnih skupnosti uporabnikov s področja pomorskega nadzora, skupina bo pod vodstvom Evropske komisije pri pripravi osnutka načrta za vzpostavitev sistema CISE zagotavljala strokovne prispevke.

VMS: satelitski sistem za spremljanje plovil, ki se uporablja v ribiškem sektorju.

Wise Pen: skupina petih admiralov, ki je pripravila poročilo usmerjevalnemu odboru Evropske obrambne agencije z naslovom „Pomorski nadzor v podporo skupni varnostni in obrambni politiki“ („Maritime surveillance in support of CSDP“).

[1] COM(2009) 538 konč.

[2] http://ec.europa.eu/maritimeaffairs/pdf/external_relations_council_conclusions_17112009_en.pdf

[3] http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/genaff/115184.pdf, str. 16

[4] Podroben seznam vseh skupnosti uporabnikov je na voljo pod točko 3.1 in v Prilogi.

[5] Podatki v zvezi z okoljem bi morali biti prosto dostopni v skladu z Aarhuško konvencijo.

[6] Pomorska varnost v okviru področja uporabe zadevnih konvencij IMO (Mednarodne pomorske organizacije), zlasti konvencij SOLAS, STCW in COLREG, ter zadevne zakonodaje EU.

[7] Pomorska zaščita v okviru področja uporabe poglavja XI-2 konvencije SOLAS, Uredbe 725/2004 in Direktive 2005/65/ES. V skladu s členom 2 Uredbe 725/2004 „pomorska zaščita“ pomeni skupek preventivnih ukrepov, namenjenih zaščiti ladijskega prometa in pristanišč pred grožnjo namernih protizakonitih dejanj.

[8] Konvencija MARPOL 73/78 in zadevna zakonodaja EU.

[9] S poudarkom na nadzoru blaga.

[10] S poudarkom na preprečevanju nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala na zunanjih mejah EU.

[11] S poudarkom na preprečevanju vsakršnega kriminala/nezakonitih dejavnosti in na policijskih upravnih dejavnostih na področju pomorstva EU.

[12] Glej tudi načelo 3.

[13] Direktiva 2002/59/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/17/ES.

[14] Sklep Komisije z dne 29. novembra 2001, UL L 317 z dne 3. 12. 2001, kakor je bil spremenjen. Ta sklep Komisije temelji na Sklepu Komisije z dne 19. marca 2001, UL L 101 z dne 11. 4. 2001, kakor je bil spremenjen.