Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52010AP0271

Makrobonitetni nadzor finančnega sistema in ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja ***I Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema v Skupnosti in o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (KOM(2009)0499 – C7-0166/2009 – 2009/0140(COD))

OJ C 351E , 2.12.2011, p. 321–337 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

2.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 351/321


Sreda, 7. julij 2010
Makrobonitetni nadzor finančnega sistema in ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja ***I

P7_TA(2010)0271

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema v Skupnosti in o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (KOM(2009)0499 – C7-0166/2009 – 2009/0140(COD))

2011/C 351 E/37

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Predlog je bil 7. julija 2010 spremenjen kot sledi (1):

SPREMEMBE PARLAMENTA (2)

k predlogu Komisije

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema v Uniji in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (3),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Finančna stabilnost je prvi pogoj za zagotavljanje delovnih mest, kreditov in rasti v realnem gospodarstvu. Finančna kriza je razkrila velike pomanjkljivosti na področju finančnega nadzora, ki ni preprečil kopičenja prevelikih tveganj v finančnem sistemu . Kriza ima zelo velike posledice za davkoplačevalce, številne državljane Unije, ki so zdaj brezposelni, ter številna mala in srednja podjetja. V primeru nove krize enakih razsežnosti si države članice ne morejo več privoščiti, da bi jamčile za finančne institucije, ne da bi kršile pravila Pakta stabilnosti in rasti.

(1a)

Že dolgo pred finančno krizo je Evropski parlament redno pozival h krepitvi resnično enakih pogojev za vse udeležence na ravni Unije in obenem opozarjal na precejšnje pomanjkljivosti pri nadzoru Unije nad vedno bolj integriranimi finančnimi trgi (v svojih resolucijah z dne 13. aprila 2000 o sporočilu Komisije o izvajanju okvira za finančne trge: akcijski načrt (6), z dne 21. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji (7), z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – Bela knjiga (8), z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala (9), z dne 9. oktobra 2008 s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora (10), z dne 22. aprila 2009 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (11) in z dne 23. aprila 2009 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (12)).

(2)

Novembra 2008 je Komisija pooblastila skupino na visoki ravni pod predsedstvom Jacquesa de Larosièra („de Larosièrova skupina“), da pripravi priporočila, kako okrepiti evropsko nadzorno ureditev, da bi se bolje zaščitili državljani in ponovno vzpostavilo zaupanje v finančni sistem.

(3)

De Larosièrova skupina je v končnem poročilu, ki ga je predstavila 25. februarja 2009 (de Larosièrovo poročilo) , med drugim podala priporočilo za ustanovitev organa na ravni Unije, ki bi bil zadolžen za nadzor tveganj v celotnem finančnem sistemu.

(4)

Komisija je v sporočilu „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ z dne 4. marca 2009 pozdravila in podprla glavne usmeritve priporočil de Larosièrove skupine. Evropski svet se je na seji 19. in 20. marca 2009 dogovoril o potrebi po izboljšanju regulacije in nadzora na področju finančnih institucij v EU ter da bo podlaga za ukrepanje de Larosièrovo poročilo.

(5)

Komisija je v sporočilu z naslovom „Evropski finančni nadzor“ z dne 27. maja 2009 določila vrsto reform sedanjih ureditev za varovanje finančne stabilnosti na ravni Unije , med katere zlasti spada tudi ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), odgovornega za makrobonitetni nadzor. Svet na seji dne 9. junija 2009 in Evropski svet na seji dne 18. in 19. junija sta podprla stališče Komisije in pozdravila odločitev, da bo podala zakonodajne predloge, ki bodo omogočali polno vzpostavitev novega okvira v letu 2010. V skladu s stališči Komisije je Svet med drugim sklenil, da bi ECB „morala ESRB zagotavljati analitično, statistično, upravno in logistično podporo ter pri tem v tehničnem smislu uporabiti tudi nasvete nacionalnih centralnih bank in nadzornih organov“. Podpora, ki jo ECB zagotavlja ESRB, pa tudi naloge, prenesene na ESRB in njemu dodeljene, ne bi smele posegati v načelo neodvisnosti ECB pri izvajanju njenih nalog v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

(5a)

Zaradi povezovanja mednarodnih finančnih trgov mora biti Unija izredno dejavna na svetovni ravni. ESRB bi moral uporabiti strokovno znanje znanstvenega odbora na visoki ravni ter prevzeti vse globalne odgovornosti, ki so potrebne za zagotovitev prepoznavnosti stališča Unije v zvezi z vprašanji finančne stabilnosti, zlasti s tesnim sodelovanjem z Mednarodnim denarnim skladom, Odborom za finančno stabilnost ter z vsemi partnerji skupine G-20.

(5b)

Evropski odbor za sistemska tveganja bi moral med drugim prispevati k izvajanju priporočil Mednarodnega denarnega sklada, Odbora za finančno stabilnost in Banke za mednarodne poravnave skupini G-20 pri začetni obravnavi njihovega poročila o smernicah za ocenjevanje sistemske pomembnosti finančnih institucij, trgov in instrumentov, objavljenega oktobra 2009, ki določa, da je treba sistemsko tveganje obravnavati dinamično, da bi se upošteval razvoj finančnega sektorja in svetovnega gospodarstva. Sistemsko tveganje se lahko pojmuje kot tveganje za razkroj finančnih storitev, ki ga povzročijo motnje v delovanju celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in ki ima lahko resne negativne posledice za realno gospodarstvo.

(5c)

Poročilo o smernicah za ocenjevanje sistemske pomembnosti finančnih institucij prav tako navaja, da se ocena sistemskega tveganja lahko razlikuje glede na gospodarsko okolje. Ocene bodo prav tako odvisne od finančne infrastrukture in ukrepov kriznega upravljanja ter sposobnosti obvladovanja motenj, ko se te pojavijo. Institucije so lahko sistemsko pomembne za lokalne, nacionalne ali mednarodne finančne sisteme in gospodarstva. Ključna merila, ki pomagajo ugotavljati sistemsko pomembnost trgov in institucij, so velikost (obseg finančnih storitev, ki jih zagotavlja posamezni sestavni del finančnega sistema), nadomestljivost (zmožnost drugih sestavnih delov sistema, da zagotovijo iste storitve v primeru motenj) in medsebojna povezanost (povezave z drugimi sestavnimi deli sistema). Ocena, ki temelji na teh treh merilih, bi morala biti dopolnjena glede na šibke točke v finančnem sistemu in zmožnost institucionalnega okvira za obvladovanje finančnih motenj.

(5d)

Naloga ESRB bi moralo biti spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja v običajnih razmerah, da se ublaži izpostavljenost sistema nevarnosti odpovedi sistemskih sestavnih delov ter okrepi odpornost finančnega sistema proti pretresom. V zvezi s tem bi moral ESRB zagotavljati finančno stabilnost ter ublažiti negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo. Za uresničitev svojih ciljev bi moral ESRB analizirati vse zadevne informacije, zlasti zadevno zakonodajo, ki bi lahko vplivala na finančno stabilnost, kot so pravila o računovodstvu, stečaju in reševanju v primeru krize.

(6)

Pravilno delovanje Unije in globalnih finančnih sistemov ter blažitev nevarnostim, ki jim pretijo, zahteva večjo usklajenost med makro- in mikronadzorom. V Turnerjevem pregledu iz marca 2009 z naslovom „A regulatory response to the global banking crisis“ (Regulativni odziv na globalno bančno krizo) je navedeno, da „boljše ureditve zahtevajo večje nacionalne pristojnosti, kar pomeni manj odprt notranji trg, ali pa večjo stopnjo evropske integracije“. Glede na to, da trden finančni sistem pomembno vpliva na konkurenčnost in rast v Uniji ter na realno gospodarstvo, so institucije Unije v skladu s priporočili Larosièrove skupine izbrale večjo stopnjo evropske integracije.

(6a)

Novo oblikovani sistem nadzora na makroravni zahteva verodostojno in visoko strokovno usposobljeno vodstvo. Glede na njegovo ključno vlogo ter mednarodno in notranjo verodostojnost in v duhu Larosièrovega poročila bi zato ESRB moral predsedovati predsednik ECB. Poleg tega bi bilo treba poostriti zahteve glede odgovornosti ter razširiti sestavo organov ESRB, da bi zajeli širok spekter izkušenj, izobrazbe in mnenj.

(6b)

V Larosièrovem poročilu je tudi navedeno, da makrobonitetni nadzor ni smiseln, če nikakor ne more vplivati na nadzor na mikroravni, medtem ko mikrobonitetni nadzor ne more učinkovito varovati finančne stabilnosti brez ustreznega upoštevanja dogodkov na makroravni.

(6c)

Treba je vzpostaviti Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), ki bi združeval vršilce finančnega nadzora tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, da bi ti delovali kot mreža. V skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o EU bi si morali sodelujoči v ESFS zaupati in se medsebojno spoštovati, zlasti pri zagotavljanju ustreznih in zanesljivih tokov informacij med njimi. Na ravni Unije bi morali mrežo sestavljati ESRB in trije nadzorni organi na mikroravni: Evropski nadzorni organ (bančništvo), ustanovljen z Uredbo (EU) št. …/2010, Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi), ustanovljen z Uredbo (EU) št. …/2010, in Evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. …/2010.

(7a)

ESBR bi morali imeti splošni odbor, pripravljalni odbor, sekretariat in svetovalni znanstveni odbor.

(8)

ESRB bi moral po potrebi izdajati in objavljati splošna opozorila in priporočila v zvezi s celotno Unijo , posameznimi državami članicami ali skupinami držav članic, pri čemer bi določil rok za ustrezen politični odziv. Kadar so takšna opozorila ali priporočila naslovljena na posamezno državo članico ali skupino držav članic, ima ESRB lahko možnost, da predlaga ustrezne podporne ukrepe. Po potrebi lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo ESRB, enega od organov, Evropskega parlamenta ali Sveta sprejme odločbo, naslovljeno na enega od organov, v kateri ugotovi izredne razmere.

(8a)

ESRB bi se moral odločiti, ali naj priporočilo ostane zaupno ali naj se objavi, pri čemer se mora zavedati, da javno razkritje lahko v nekaterih okoliščinah prispeva k upoštevanju priporočil.

(8b)

ESRB bi moral izdelati barvno kodo, s katero bi zainteresiranim stranem omogočil boljše ocenjevanje narave tveganj.

(9)

Pomen in legitimnost takšnih opozoril in priporočil bi povečali tako, da bi jih pošiljali prek Evropskega parlamenta, Sveta , Komisije, naslovnikov in, kadar bi bilo to primerno, evropskih nadzornih organov .

(10)

ESRB bi moral na podlagi poročil naslovnikov tudi spremljati upoštevanje svojih priporočil, s čimer bi zagotovil učinkovito upoštevanje svojih opozoril in priporočil. Naslovniki priporočil bi morali ▐ ustrezno utemeljiti vse primere neizpolnjevanja priporočil ESRB (mehanizem „ukrepaj ali pojasni“) , zlasti Evropskemu parlamentu . ESRB bi moral imeti možnost posvetovanja z Evropskim parlamentom in Svetom v primerih, ko ni zadovoljen z odzivom naslovnikov na priporočila.

(12)

ESRB bi moral poročati Evropskemu parlamentu in Svetu vsaj enkrat na leto, ob morebitnih obsežnejših finančnih težavah pa pogosteje.

(13)

Vodilno vlogo pri makrobonitetnem nadzoru bi morale imeti ECB in nacionalne centralne banke, saj imajo potrebno strokovno znanje in odgovornosti na področju finančne stabilnosti. Sodelovanje mikrobonitetnih nadzornikov pri delu ESRB je bistvenega pomena za zagotavljanje, da ocena makrobonitetnega tveganja temelji na popolnih in točnih informacijah o dogajanjih v finančnem sistemu. V skladu s tem bi morali biti predsedniki evropskih nadzornih organov člani z glasovalno pravico . V duhu odprtosti bi moralo splošni odbor sestavljati šest neodvisnih oseb, ki ne bi smele biti članice enega od evropskih nadzornih organov in bi morale biti izbrane na podlagi njihove splošne usposobljenosti in zavezanosti Uniji ter prihajati z različnih akademskih področij ali iz zasebnega sektorja, zlasti iz malih in srednjih podjetij, sindikatov ali iz vrst ponudnikov ali uporabnikov finančnih storitev, ter izpolnjevati vsa jamstva glede neodvisnosti in zaupnosti. Po en predstavnik nacionalnih pristojnih organov iz vsake države članice bi moral biti prisoten na sejah splošnega odbora kot član brez glasovalnih pravic.

(14)

Sodelovanje člana Komisije bo prispevalo k vzpostavitvi povezave z makroekonomskim in finančnim nadzorom v Uniji , medtem ko prisotnost predsednika Ekonomsko-finančnega odbora odraža vlogo finančnih ministrov pri varovanju finančne stabilnosti.

(14a)

Ker banke in finančne institucije iz tretjih držav, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora ali Evropskega združenja za prosto trgovino, lahko delujejo v Uniji, bi morali zagotoviti možnost, da se lahko po en visok predstavnik iz vsake od teh držav povabi k sodelovanju na sejah splošnega odbora, če mu to dovoli njegova matična država.

(15)

Bistvenega pomena je, da člani ESRB opravljajo svoje dolžnosti nepristransko in mislijo samo na finančno stabilnost Evropske unije v celoti. Če ni mogoče doseči soglasja, se glasovanje o opozorilih in priporočilih v ESRB ▐ ne bi smelo ponderirati in odločitve bi se praviloma morale sprejemati z navadno večino.

(16)

Zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij in trgov je jasno, da bi moralo spremljanje in ocenjevanje možnih sistemskih tveganj temeljiti na nizu pomembnih makroekonomskih in mikrofinančnih podatkov ter kazalcev. Ta sistemska tveganja vključujejo tveganja za motnje finančnih storitev, ki jih povzroča veliko slabše delovanje celotnega finančnega sistema Unije ali njegovih delov, kar ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo. Sistemsko pomembne so lahko vse vrste finančnih institucij, posrednikov, trgov, infrastrukture in instrumentov. Zato bi moral ESRB imeti dostop do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog, in pri tem v skladu z zahtevami ohranjati njihovo zaupnost.

(17)

Udeleženci na trgu lahko dragoceno prispevajo k razumevanju razvoja, ki vpliva na finančni sistem. ESRB bi se moral zato, kadar bi bilo to ustrezno, posvetovati z zainteresiranimi stranmi iz zasebnega sektorja (predstavniki finančnega sektorja, združenja potrošnikov, skupine uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih je ustanovila Komisija ali so bile oblikovane na podlagi zakonodaje Unije …) in jim dati pošteno priložnost, da dajo svoje pripombe. Glede na to, da ni toge opredelitve sistemskega tveganja in se lahko ocene sistemskih tveganj razlikujejo zaradi različnega gospodarskega okolja, bi moral ESRB zagotoviti, da bodo njegovi uslužbenci in svetovalci imeli širok spekter izkušenj in spretnosti.

(19)

Ustanovitev ESRB bi morala neposredno prispevati k doseganju ciljev notranjega trga. Makrobonitetni pregled Unije nad finančnim sistemom je sestavni del skupnih novih nadzornih ureditev v Uniji , saj je makrobonitetni vidik tesno povezan z mikrobonitetnimi nadzornimi nalogami, ki so dodeljene evropskim nadzornim organom. Le če obstaja ureditev, ki ustrezno priznava soodvisnost med mikro- in makrobonitetnimi tveganji, imajo lahko vse zainteresirane strani dovolj zaupanja za vključitev v čezmejne finančne dejavnosti. ESRB bi moral spremljati in ocenjevati možna tveganja za finančno stabilnost, ki so posledica dogajanj, ki lahko vplivajo na ravni posameznega sektorja ali celotnega finančnega sistema. ESRB bi z obravnavanjem tovrstnih tveganj neposredno prispeval k celostni strukturi nadzora v Uniji , ki je potrebna za spodbujanje pravočasnih in usklajenih odzivov politike v državah članicah, s čimer bi preprečili različne pristope in izboljšali delovanje notranjega trga.

(20)

Ker države članice zaradi združevanja evropskih finančnih trgov ne morejo zagotavljati učinkovitega makrobonitetnega nadzora nad finančnim sistemom Unije , lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

(20a)

V skladu z Larosièrovim poročilom je potreben postopen pristop, Evropski parlament in Svet pa bi morala do … (13) opraviti celoten pregled ESFS, ESRB in evropskih nadzornih organov.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1.    Ustanovi se Evropski odbor za sistemska tveganja, v nadaljnjem besedilu: ESRB. Njegov sedež je v Frankfurtu.

1a.     ESRB je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), katerega namen je zagotoviti nadzorovanje finančnega sistema Unije.

1b.     ESFS sestavljajo:

(a)

ESRB;

(b)

Evropski nadzorni organ (vrednostni papirji in trgi), ustanovljen z Uredbo (EU) št. …/2010 [ESMA];

(c)

Evropski nadzorni organ (zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. …/2010 [EIOPA];

(d)

Evropski nadzorni organ (bančništvo), ustanovljen z Uredbo (EU) št. …/2010 [EBA];

(e)

Evropski nadzorni organ (skupni odbor), določen v členu 40 Uredbe (EU) št. …/2010 [EBA], Uredbe št. …/2010 [ESMA], in Uredbe št. …/2010 [EIOPA];

(f)

organi držav članic, kakor je določeno v členu 1(2) Uredbe (EU) št. …/2010 [EBA], Uredbe (EU) št. …/2010 [ESMA] in Uredbe (EU) št. …/2010 [EIOPA];

(g)

Komisija za namene izvajanja nalog iz členov 7 in 9 Uredbe (EU) št.../2010 [EBA], Uredbe (EU) št. …/2010 [ESMA] in Uredbe (EU) št. …/2010 [EIOPA].

Evropski nadzorni organi iz točk (b), (c) in (d) imajo sedež v Frankfurtu.

V najpomembnejših finančnih središčih Evropske unije imajo lahko svoja predstavništva.

1c.     V skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji si sodelujoči v ESFS zaupajo in se v celoti medsebojno spoštujejo, zlasti pri zagotavljanju ustreznih in zanesljivih tokov informacij med njimi.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„finančna institucija“ pomeni podjetje , ki ga ureja zakonodaja, navedena v členu 1(2) Uredbe (EU) št. …/2010 [EBA], Uredbe (EU) št. …/2010 [ESMA] in Uredbe (EU) št. …/2010 [EIOPA], in katero koli drugo podjetje ali subjekt, ki deluje v Uniji in katerega finančne dejavnosti lahko predstavljajo sistemsko tveganje, četudi niso neposredno povezane s širšo javnostjo;

(b)

„finančni sistem“ pomeni vse finančne institucije, trge, proizvode in tržno infrastrukturo ;

(ba)

„sistemsko tveganje“ pomeni tveganje za motnje v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo. Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do določene mere sistemsko pomembne.

Člen 3

Poslanstvo, cilji in naloge

1.   ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema znotraj Unije , da bi prispevali k preprečitvi ali ublažitvi sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji, ki izhajajo iz razvoja dogodkov znotraj finančnega sistema , upoštevajoč makroekonomske spremembe, da bi se tako izognili obdobjem obsežnejših finančnih težav, ter prispevali k nemotenemu delovanju notranjega trga in s tem zagotavljali trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.

2.   ESRB za namene iz odstavka 1 opravlja naslednje naloge:

(a)

opredeljuje in/ali zbira, kot je ustrezno, ter analizira vse zadevne informacije za cilje , ki so opisani v odstavku 1 , vključno z zakonodajo, ki lahko vpliva na finančno stabilnost, kot so pravila o računovodstvu, reorganizaciji in prenehanju delovanja ;

(b)

ugotavlja sistemska tveganja in jih razvršča po prednosti;

(c)

izdaja opozorila, kadar se šteje, da so takšna sistemska tveganja precejšnja , in jih po potrebi objavi ;

(d)

izdaja priporočila za sanacijske ukrepe kot odziv na ugotovljena tveganja in jih po potrebi objavi ;

(da)

izdaja zaupno opozorilo, ki ga naslovi na Komisijo, kadar ESRB bi lahko nastale izredne razmere, opredeljene v členu 10 Uredbe (EU) št. …/2010 [ESMA], Uredbe (EU) št. …/2010 [EIOPA] in Uredbe (EU) št. …/2010 [EBA]. ESRB zagotovi oceno razmer, da Komisija odloči, ali je treba sprejeti odločbo, naslovljeno na evropske nadzorne organe, v kateri se ugotavlja izredne razmere.

(e)

spremlja upoštevanje opozoril in priporočil;

(f)

tesno sodeluje z vsemi drugimi strankami ESFS in, kadar je to ustrezno, zagotavlja informacije evropskim nadzornim organom o sistemskih tveganjih, ki jih ti potrebujejo za opravljanje svojih nalog; Zlasti ESRB v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi razvija skupne kvantitativne in kvalitativne kazalnike (prikaz tveganja), ki bodo osnova za dodelitev nadzorne ocene čezmejnim institucijam, ki bi lahko predstavljale potencialno sistemsko tveganje.

Takšno ocena bo predmet rednih pregledov, ob upoštevanju pomembnih sprememb glede profila tveganja posamezne institucije. Nadzorno ocena bo ključen dejavnik pri sprejemanju odločitve o neposrednem nadzoru ali posegu v institucijo, ki je v težavah;

(fa)

po potrebi sodeluje v skupnem odboru;

(g)

usklajuje se z mednarodnimi finančnimi organizacijami, zlasti z Mednarodnim denarnim skladom in Odborom za finančno stabilnost, ter ustreznimi organi v tretjih državah o zadevah, povezanih z makrobonitetnim nadzorom;

(h)

izvaja druge povezane naloge, kot so opredeljene v zakonodaji Unije .

POGLAVJE II

ORGANIZACIJA

Člen 4

Struktura

1.   ESRB ima splošni odbor, pripravljalni odbor , sekretariat in svetovalni znanstveni odbor .

2.   Splošni odbor sprejema odločitve, ki so potrebne za zagotovitev, da se izvajajo naloge, poverjene ESRB.

3.   Pripravljalni odbor pomaga v procesu odločanja ESRB, tako da pripravlja seje splošnega odbora, pregleduje dokumente, ki se bodo obravnavali, in spremlja napredek tekočega dela ESRB.

4.   Sekretariat je odgovoren za tekoče poslovanje ESRB in vsa kadrovska vprašanja . ▐ Zagotavlja ESRB visokokakovostno analitično, statistično, administrativno in logistično podporo pod vodstvom predsednika splošnega odbora v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. …/2010 [ESRB] . Pri pripravi analiz upošteva tudi strokovno mnenje evropskih nadzornih organov, nacionalnih centralnih bank in nacionalnih nadzornikov.

5.   ▐ Svetovalni znanstveni odbor iz člena 12 ▐ zagotavlja svetovanje in pomoč pri vprašanjih, ki so pomembna za delo ESRB.

Člen 5

Predsedstvo

1.    Predsednik ESRB je predsednik ECB .

1a.     Prvega podpredsednika za petletni mandat izvolijo člani Razširjenega sveta ECB med svojimi člani, ob upoštevanju potrebne uravnotežene zastopanosti držav članic zastopanosti držav članic ter držav euroobmočja in držav zunaj njega. Lahko je enkrat ponovno izvoljen.

1b.     Drugi podpredsednik je predsednik skupnega odbora, imenovan v skladu s členom [XX] Uredbe (EU) št. …/2010 [EBA], Uredbe št. …/2010 [ESMA] in Uredbe št. …/2010 [EIOPA].

1c.     Predsednik in podpredsedniki Evropskemu parlamentu javno predstavijo, kako nameravajo opravljati svoje dolžnosti v skladu s to uredbo.

2.   Predsednik predseduje sejam splošnega odbora in pripravljalnega odbora.

3.    Podpredsedniki v skladu s prednostnim vrstnim redom predsedujejo splošnemu odboru in/ali pripravljalnemu odboru, kadar se predsednik ne more udeležiti seje.

4.   Če se mandat člana Razširjenega sveta ECB, ki je bil izvoljen za prvega podpredsednika, konča pred iztekom petletnega mandata ali če prvi podpredsednik iz kakršnega koli razloga ne more opravljati svojih dolžnosti, se izvoli nov prvi podpredsednik v skladu z odstavkom 1a .

5.   Predsednik opravlja vlogo zunanjega zastopnika ESRB.

Člen 6

Splošni odbor

1.   Člani splošnega odbora z glasovalnimi pravicami so:

(a)

predsednik in podpredsednik ECB;

(b)

guvernerji nacionalnih centralnih bank;

(c)

član Evropske komisije;

(d)

predsednik Evropskega bančnega organa;

(e)

predsednik Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine;

(f)

predsednik Evropskega organa za vrednostne papirje in trge;

(fa)

šest neodvisnih oseb, ki jih imenujejo člani splošnega odbora z glasovalnimi pravicami na predlog skupnega odbora; kandidati ne smejo biti člani evropskih nadzornih organov in so izbrani na podlagi svoje splošne usposobljenosti ter zato, ker prihajajo z različnih akademskih področij ali iz drugih sektorjev, zlasti iz malih in srednjih podjetij, sindikatov ali iz vrst ponudnikov ali uporabnikov finančnih storitev; v trenutku njihovega imenovanja skupni odbor navede, katere osebe so imenovane tudi za članstvo v pripravljalnem odboru; pri opravljanju svojih obveznosti imenovane osebe ne zahtevajo navodil od nobene vlade, institucije, organa, urada, subjekta ali posameznika, niti jih od njih ne sprejemajo; vzdržijo se vsakršnega ravnanja, ki ni združljivo z njihovimi dolžnostmi ali opravljanjem njihovih nalog.

2.   Člani splošnega odbora brez glasovalnih pravic so:

(a)

po en visok predstavnik pristojnih nacionalnih nadzornih organov na državo članico v skladu z odstavkom 3 tega člena ;

(b)

predsednik Ekonomsko-finančnega odbora.

3.    Kar zadeva zastopanje nacionalnih nadzornih organov ▐, zadevni predstavniki na visoki ravni rotirajo glede na obravnavano točko, razen če se nacionalni nadzorni organi niso dogovorili o skupnem predstavniku .

4.   Splošni odbor sestavi poslovnik ESRB.

Člen 7

Nepristranskost

1.   Kadar člani ESRB sodelujejo v dejavnostih splošnega odbora in pripravljalnega odbora ali kadar opravljajo katero koli drugo dejavnost, ki se nanaša na ESRB, opravljajo svoje dolžnosti nepristransko in izključno v interesu Evropske unije kot celote. Pri tem ne zahtevajo navodil od držav članic , institucij Unije ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa , niti jih od njih ne sprejemajo.

1a.     Člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB, so pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisni.

2.   Države članice, institucije Evropske unije ali kateri koli drug javen ali zaseben organ ne poskušajo vplivati na člane ESRB pri opravljanju njihovih nalog, povezanih z ESRB.

Člen 8

Varovanje poslovne skrivnosti

1.   Člani splošnega odbora ESRB in vse druge osebe, ki delajo ali so delale za ESRB ali v zvezi z njim (to velja tudi za ustrezno osebje centralnih bank, svetovalnega znanstvenega odbora, evropskih nadzornih organov in pristojnih nacionalnih nadzornih organov držav članic), ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, niti po tem, ko so nehali opravljati svoje dolžnosti.

2.   Informacije, ki jih prejmejo člani ESRB, se lahko uporabijo samo za opravljanje njihovih dolžnosti in nalog, določenih v členu 3(2).

3.   Brez poseganja v člen 16 in uporabo kazenskega prava se nobena zaupna informacija, ki jo prejmejo osebe iz odstavka 1 med opravljanjem svojih dolžnosti, ne sme razkriti nobeni osebi ali organu, razen v povzeti ali zbirni obliki, ki je takšna, da ni mogoče prepoznati posameznih finančnih institucij.

4.   ESRB se skupaj z evropskimi nadzornimi organi dogovori o posebnih postopkih varovanja poslovne skrivnosti in jih uvede za to, da bi zavarovali informacije v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami ali informacije , na podlagi katerih bi lahko prepoznali posamezne finančne institucije.

Člen 9

Seje splošnega odbora

1.   Redne plenarne seje splošnega odbora skliče predsednik splošnega odbora in se organizirajo vsaj štirikrat na leto. Izredne seje se lahko skličejo na pobudo predsednika splošnega odbora ali na zahtevo vsaj tretjine članov z glasovalnimi pravicami.

2.   Vsak član je na sejah splošnega odbora prisoten osebno in ga ni mogoče zastopati.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko član, ki se daljše obdobje ne more udeleževati sej, imenuje namestnika. Navedenega člana lahko nadomesti oseba, ki je bila uradno imenovana v skladu s pravili, ki urejajo zadevno institucijo za začasno nadomeščanje predstavnikov.

3a.     Po potrebi so lahko na seje splošnega odbora povabljeni predstavniki na visoki ravni iz mednarodnih institucij, ki opravljajo druge povezane dejavnosti.

3b.     Po potrebi in ad hoc je lahko na seje splošnega odbora povabljen visok predstavnik tretje države, zlasti države članice Evropskega gospodarskega prostora ali Evropskega združenja za prosto trgovino, odvisno od obravnavane točke.

4.   Seje so tajne.

Člen 10

Način glasovanja v splošnem odboru

1.   Vsak član splošnega odbora z glasovalno pravico ima en glas.

2.    Brez poseganja v postopke glasovanja iz člena 18(1) splošni odbor odloča z navadno večino prisotnih članov, ki imajo glasovalne pravice. Če je izid glasovanja neodločen, ima predsednik odločilni glas.

3.   Za glasovanje splošnega odbora je potrebna sklepčnost dveh tretjin članov z glasovalnimi pravicami. Če sklepčnost ni zagotovljena, lahko predsednik skliče izredno sejo, na kateri se odločitve lahko sprejmejo na podlagi sklepčnosti, za katero je potrebna ena tretjina članov . V poslovniku je določen ustrezen rok za sklic izredne seje.

3a.     Z odstopanjem od odstavka 2 se za objavo opozorila ali priporočila zahteva dvotretjinska večina.

Člen 11

Pripravljalni odbor

1.   Pripravljalni odbor sestavljajo:

(a)

predsednik ESRB;

(b)

prvi podpredsednik ESRB;

(ba)

podpredsednik ECB;

(c)

štirje drugi člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB , ob upoštevanju potrebne uravnotežene zastopanosti držav članic ter držav euroobmočja in držav zunaj njega . Iz svojih vrst jih izvolijo člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB, in sicer za tri leta ;

(d)

član Evropske komisije;

(e)

predsednik Evropskega nadzornega organa (bančništvo) ;

(f)

predsednik Evropskega nadzornega organa ( zavarovanja in poklicne pokojnine ) ;

(g)

predsednik Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi) ;

(ha)

tri od šestih neodvisnih oseb iz člena 6(1)(fa).

Izpraznjeno mesto izvoljenega člana pripravljalnega odbora se zasede z izvolitvijo novega člana splošnega odbora.

2.   Seje pripravljalnega odbora skliče predsednik vsaj štirikrat na leto, in sicer pred vsako sejo splošnega odbora. Predsednik lahko skliče tudi priložnostne seje.

Člen 12

Svetovalni znanstveni odbor

1.   Svetovalni znanstveni odbor sestavljajo:

(a)

devet strokovnjakov s priznanim znanjem in zajamčeno neodvisnostjo, ki jih predlaga pripravljalni odbor; ti strokovnjaki zastopajo širok spekter izkušenj in spretnosti, štiriletni mandat z možnostjo ponovne izvolitve pa jim odobri splošni odbor; pri opravljanju svojih obveznosti imenovane osebe ne zahtevajo navodil od nobene vlade, institucije, organa, urada, subjekta ali posameznika, niti jih od njih ne sprejemajo; vzdržijo se vsakršnega ravnanja, ki ni združljivo z njihovimi dolžnostmi ali opravljanjem njihovih nalog ;

(c)

en predstavnik Evropskega nadzornega organa (bančništvo) ;

(d)

en predstavnik Evropskega nadzornega organa ( zavarovanja in poklicne pokojnine ) ;

(e)

en predstavnik Evropskega nadzornega organa (vrednostni papirji in trgi) ;

(f)

dva predstavnika Komisije;

(g)

en predstavnik Ekonomsko-finančnega odbora.

2.   Predsednika svetovalnega znanstvenega odbora imenuje splošni odbor na predlog predsednika splošnega odbora.

3.   Odbor opravlja naloge iz člena 4(5) na prošnjo predsednika splošnega odbora.

4.   Sekretariat ESRB zagotavlja podporo za delovanje svetovalnega znanstvenega odbora in na sejah je prisoten vodja sekretariata.

4a.     Svetovalni znanstveni odbor po potrebi zgodaj organizira posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, kot so udeleženci na trgu, potrošniške organizacije, akademski strokovnjaki, in sicer na odprt in pregleden način, pri čemer upošteva zahtevo glede zaupnosti.

4b.     Svetovalnemu znanstvenemu odboru se zagotovijo vsa potrebna sredstva za uspešno opravljanje njegovih nalog, zlasti kar zadeva analitična orodja ter orodja informacijske in komunikacijske tehnologije.

Člen 13

Drugi viri svetovanja

ESRB pri opravljanju svojih nalog vpraša, kadar je to primerno, za mnenje ustrezne zainteresirane strani v zasebnem ali javnem sektorju , zlasti, ne pa izključno, člane evropskih nadzornih organov .

Člen 14

Dostop do dokumentov

1.   Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (14) se uporablja za dokumente, ki jih ima ESRB.

2.   Splošni odbor sprejme praktično ureditev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 v roku šestih mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

3.   Odločitve, ki jih ESRB sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali tožbe pri Sodišču v skladu s pogoji, določenimi v členu 228 oziroma 263 TFEU .

POGLAVJE III

NALOGE

Člen 15

Zbiranje in izmenjavanje informacij

1.   ESRB evropskim nadzornim organom zagotavlja informacije o sistemskih tveganjih, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

2.   Evropski nadzorni organi, ESCB, Komisija, nacionalni nadzorni organi in nacionalni statistični organi tesno sodelujejo z ESRB in zagotavljajo vse informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog v skladu z zakonodajo Evropske unije .

3.   ESRB lahko ob upoštevanju člena 21(2) Uredbe (EU) št. …/2010 [EBA], Uredbe (EU) št. …/2010 [ESMA] in Uredbe (EU) št. …/2010 [EIOPA] zaprosi evropske nadzorne organe za informacije , praviloma v strnjeni ali zbirni obliki, tako da ni mogoče prepoznati posameznih finančnih institucij. ▐

3a.     Preden ESRB zaprosi za informacije v skladu s tem členom, najprej upošteva obstoječe statistične podatke, ki sta jih pripravila, razširila in razvila evropski statistični sistem in ESCB.

3b.     Če zahtevani podatki tem organom niso na voljo oziroma niso dani na voljo pravočasno, lahko ESRB zaprosi za podatke ESCB, nacionalne nadzorne organe ali nacionalne statistične organe. Če podatki niso na voljo pri omenjenih organih, lahko ESRB zaprosi za podatke zadevno državo članico.

3c.     Če ESRB zaprosi za podatke, ki niso v strnjeni ali zbirni obliki, v utemeljeni prošnji pojasni, zakaj podatki o zadevni posamezni finančni instituciji štejejo za sistemsko pomembne in potrebne glede na obstoječe razmere na trgu.

5.   ESRB se pred vložitvijo vsake prošnje za informacije, ki niso v strnjeni ali zbirni obliki, posvetuje z zadevnim evropskim nadzornim organom, da se prepriča, da je prošnja utemeljena in sorazmerna. Če zadevni evropski nadzorni organ meni, da prošnja ni utemeljena in sorazmerna, jo nemudoma vrne ESRB in zahteva dodatno utemeljitev. Potem ko ESRB zadevnemu evropskemu nadzornemu organu zagotovi takšno dodatno utemeljitev, naslovnik prošnje, če ima zakonit dostop do zadevnih podatkov, posreduje zahtevane podatke ESRB.

Člen 16

Opozorila in priporočila

1.   Kadar se ugotovi, da obstajajo velika tveganja za dosego cilja iz člena 3(1), ESRB poskrbi za opozorila in po potrebi izda priporočila za sanacijske ukrepe , po potrebi vključno z zakonodajnimi pobudami .

2.   Opozorila ali priporočila, ki jih ESRB izda v skladu s točkama (c) in (d) člena 3(2) so lahko splošna ali podrobna in so naslovljena zlasti na Unijo kot celoto, eno ali več držav članic, enega ali več evropskih nadzornih organov ali na enega ali več nacionalnih nadzornih organov. Če je opozorilo ali priporočilo naslovljeno na enega ali več nadzornih organov, se o tem obvesti zadevna država članica. Priporočila vsebujejo natančen časovni okvir za odziv politike. Priporočila so lahko naslovljena tudi na Komisijo v zvezi z ustrezno zakonodajo Unije .

3.   Opozorila ali priporočila se pošljejo tudi Evropskemu parlamentu, Svetu , Komisiji, naslovnikom v skladu z odstavkom 2 in, kadar so naslovljena na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, evropskim nadzornim organom.

4.    Da bi povečali ozaveščenost o tveganjih v evropskem gospodarstvu in razvrstili takšna tveganja po pomembnosti, ESRB v tesnem sodelovanju z ESFS pripravi sistem barvnih kod, ki ustrezajo razmeram z različnimi stopnjami tveganja.

Ko bodo merila za takšno razvrstitev izdelana, bodo opozorila in priporočila za vsak primer posebej in po potrebi označevala, v katero kategorijo spada tveganje.

Člen 16a

Ukrepanje v izrednih razmerah

V neugodnih razmerah, ki lahko resno ogrozijo normalno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Evropske unije ali njegovega dela, lahko ESRB izda opozorilo o izrednih razmerah.

Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo ESRB, enega od organov, Evropskega parlamenta ali Sveta sprejme odločbo, naslovljeno na enega od organov, v kateri ugotovi izredne razmere. Komisija to odločbo pregleduje v ustreznih časovnih presledkih, vsekakor pa enkrat na mesec, in takoj, ko je primerno, razglasi konec izrednih razmer.

Če Komisija ugotovi izredne razmere, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 17

Upoštevanje priporočil ESRB

1.   Če je priporočilo iz točke (d) člena 3(2) naslovljeno na eno ali več držav članic, enega ali več evropskih nadzornih organov ali enega ali več nacionalnih nadzornih organov, naslovniki odboru ESRB sporočijo, kaj so ukrenili v odziv na priporočilo, ali pa pojasnijo, zakaj niso ukrepali. Obvesti se Svet in, kadar je to ustrezno, evropski nadzorni organi. Obvesti se Evropski parlament, Svet in, kadar je to ustrezno, evropski nadzorni organi.

2.   Če ESRB odloči, da naslovnik enega od njegovih priporočil tega priporočila ni upošteval oziroma ga je upošteval neustrezno ter da naslovnik za to neupoštevanje ni podal obrazložitve , o tem obvesti Evropski parlament, Svet , Komisijo in, kjer je to primerno, zadevne evropske nadzorne organe.

2a.     Če se je ESRB odločil v skladu z odstavkom 2, lahko Evropski parlament po potrebi povabi naslovnika na izmenjavo mnenj s svojim pristojnim odborom. Izmenjava mnenj v navzočnosti ESRB je še posebej pomembna, kadar nacionalne odločitve vplivajo na eno ali več držav članic (učinek „prelitja“).

Člen 18

Javna opozorila in priporočila

1.   Splošni odbor ESRB se v vsakem primeru posebej odloča, ali je treba opozorilo ali priporočilo objaviti. Z odstopanjem od člena 10(2) se za objavo opozorila ali priporočila zahteva večina dveh tretjin glasov. Ne glede na člen 10(3) je za odločitve, sprejete v skladu s tem odstavkom, vedno potrebna sklepčnost dveh tretjin članov.

2.   Kadar se splošni odbor ESRB odloči javno objaviti opozorilo ali priporočilo, o tem vnaprej obvesti naslovnika(e).

2a.     Naslovniki opozoril in priporočil, ki jih izda ESRB, bi morali imeti pravico, da javno objavijo svoja mnenja in razloge, in sicer kot odziv na opozorilo in priporočilo, ki ju je objavil ESRB.

3.   Kadar se splošni odbor ESRB odloči, da ne bo javno objavil opozorila ali priporočila, naslovnik ter, kjer je to ustrezno, Svet in evropski nadzorni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito njune zaupne narave. ▐

3a.     Vsi podatki, na katerih temelji analiza splošnega odbora ESRB, preden izda opozorilo ali priporočilo, se javno objavijo v ustrezni anonimni obliki. Če so opozorila zaupna, se informacije dajo na voljo v ustreznem obdobju, ki ga je treba določiti v poslovniku ESRB.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Odgovornost in obveznost poročanja

1.   ▐ Vsaj enkrat na leto , ob morebitnih obsežnejših finančnih težavah pa pogosteje, je predsednik ESRB povabljen na letno predstavitev v Evropskem parlamentu ob objavi letnega poročila ESRB v Evropskem parlamentu in Svetu. Te predstavitve potekajo v drugačnem okviru od tistega, v katerem poteka dialog o monetarni politiki med Evropskim parlamentom in predsednikom ECB.

1a.     Poročila iz tega člena vsebujejo informacije, za katere se splošni svet ESRB v skladu s členom 18 odloči, da jih je treba objaviti. Ta poročila so na voljo javnosti.

2.   ESRB na povabilo Sveta , Evropskega parlamenta ali Komisije prouči tudi posebna vprašanja.

2a.     Evropski parlament lahko od predsednika ESRB in drugih članov pripravljalnega odbora zahteva, da se udeležijo predstavitve v pristojnih odborih Evropskega parlamenta.

Člen 20

Klavzula o pregledu

Evropski parlament in Svet do …  (15) pregledata to uredbo na podlagi poročila Komisije ▐ in po prejemu mnenja ECB odločita , ali je treba cilje in organizacijo ESRB spremeniti.

V poročilu se oceni predvsem, ali:

(a)

je treba poenostaviti in okrepiti ustroj Evropskega sistema finančnega nadzora, da bi povečali doslednost med makro- in mikroravnjo ter med evropskimi nadzornimi organi;

(b)

je primerno povečati regulativne pristojnosti evropskih nadzornih organov;

(c)

je razvoj Evropskega sistema finančnega nadzora skladen z globalnim razvojem na tem področju;

(d)

je znotraj Evropskega sistema finančnega nadzora dovolj različnosti in odličnosti;

(e)

sta odgovornost in preglednost v zvezi z zahtevami za objavo, primerni.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) vrnjena v odbor (A7-0168/2010).

(2)  Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▐ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(3)  UL C 270, 11.11.2009, str. 1.

(4)  Mnenje z dne 22. januarja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(5)  Stališče Evropskega parlamenta z dne ….

(6)   UL C 40, 7.2.2001, str. 453.

(7)   UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394.

(8)   UL C 175 E, 10.7.2008, str. 392.

(9)   UL C 8 E, 14.1.2010, str. 26.

(10)   UL C 9 E, 15.1.2010, str. 48.

(11)   Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0251.

(12)   Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0279.

(13)   Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

(14)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(15)   Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.


Top