12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/179

A.

ker je Komisija 17. julija 2006 sprejela predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih (Rim III) (KOM(2006)0399),

B.

ker je ta predlog temeljil na členih 61(c) in 67(1) Pogodbe ES, ki sta določala soglasno odločitev Sveta,

C.

ker je 21. oktobra 2008 Parlament v skladu s postopkom posvetovanja odobril predlog Komisije, kakor je bil spremenjen (1),

D.

ker je že sredi leta 2008 postalo jasno, da ima nekaj držav članic posebne težave, zaradi katerih niso mogle sprejeti predloga uredbe; ker zlasti ena država članica ni mogla sprejeti, da bi morala njena sodišča morda uporabljati tuje pravo za razveze, za katerega je menila, da je strožje od njenega nacionalnega prava za razveze, in je zato želela pri vseh zahtevah za razvezo, vloženih na njenih sodiščih, še naprej uporabljati lastno materialno pravo; ker pa je v nasprotju s tem velika večina držav članic menila, da so predpisi o pravu, ki se uporablja, bistveni element tega predloga uredbe, in da bi takšni predpisi v nekaterih primerih pomenili, da bi sodišča uporabljala tuje pravo,

E.

ker so ministri na zasedanju Sveta 5. in 6. junija 2008 ugotovili, da „ni enoglasne pripravljenosti za nadaljnja prizadevanja v zvezi s predlogom Uredbe in da zaradi nepremostljivih težav sedaj ali v dogledni prihodnosti ni mogoče doseči soglasja“ in da „ciljev predloga Uredbe z uporabo ustreznih določb Pogodb ni mogoče doseči v razumnem času“,

F.

ker lahko v skladu s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji najmanj devet držav članic med seboj vzpostavi okrepljeno sodelovanje na področjih, ki niso v izključni pristojnosti Unije, ter v mejah in v skladu s postopki ter pod pogoji, določenimi v tem členu in v členih 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije, uporabijo njene institucije in izvajajo te pristojnosti ob uporabi ustreznih določb Pogodb,

G.

ker je do zdaj štirinajst držav članic (2) izrazilo željo, da bi med seboj vzpostavile okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja v zakonskih sporih,

H.

ker je Parlament preveril skladnost s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji in členi 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

I.

ker se zlasti lahko glede na obsežno posvetovanje Komisije z zainteresiranimi stranmi v okviru ocene učinka v zvezi z Zeleno knjigo (KOM(2005)0082), veliko število mednarodnih zakonskih zvez in približno 140 000 razvez z mednarodnim elementom v EU leta 2007 ter ob upoštevanju, da sta imeli tega leta dve državi, ki se želita udeležiti okrepljenega sodelovanja, to sta Nemčija in Francija, največji delež novih mednarodnih razvez, to okrepljeno sodelovanje razume kot uresničevanje ciljev Unije, zaščita njenih interesov in krepitev njenih integracijskih procesov v smislu člena 20 Pogodbe o Evropski uniji,

J.

ker bo uskladitev kolizijskih pravil olajšala vzajemno priznavanje sodnih določb na območju svobode, varnosti in pravice, saj bo okrepila vzajemno zaupanje, ker v državah članicah, ki so udeležene v pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, trenutno obstaja 26 različnih sklopov kolizijskih pravil o razvezi in ker bo vzpostavitev okrepljenega sodelovanja na tem področju to število zmanjšala na 13, s čimer bi se pravila mednarodnega zasebnega prava bolj uskladila, integracijski proces pa okrepil,

K.

ker je iz predhodnih dokumentov te pobude jasno razvidno, da se predlagani sklep predlaga kot zadnje sredstvo in da ciljev sodelovanja ne bi bilo mogoče doseči v razumnem roku; ker se sodelovanja želi udeležiti vsaj devet držav članic; ker so torej izpolnjene zahteve iz člena 20 Pogodbe o Evropski uniji,

L.

ker so izpolnjene tudi zahteve iz členov 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

M.

ker se zlasti pri okrepljenem sodelovanju na tem področju spoštujeta Pogodbi in pravo Unije, saj to ne vpliva na pravni red, ker se edina veljavna pravila na ravni Unije nanašajo na pristojnosti, priznavanje in izvrševanju sodnih odločb in ne na pravo, ki se uporablja; ker ne bo povzročilo diskriminacije glede na državljanstvo, kar bi bilo v nasprotju s členom 18 Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj bodo predlagana kolizijska pravila veljala za vse stranke pred sodišči udeleženih držav članic ne glede na njihovo državljanstvo ali prebivališče,

N.

ker okrepljeno sodelovanje ne bo škodilo notranjemu trgu ali ekonomski, socialni in teritorialni koheziji ter ne bo pomenilo ovire ali povzročalo diskriminacije pri trgovini med državami članicami niti izkrivljalo konkurence; ker bo namesto tega poenostavilo pravilno delovanje notranjega trga, saj bodo odstranjene vse ovire za prosto gibanje oseb, ter poenostavilo položaj za posameznike in odvetnike v udeleženih državah članicah brez povzročanja diskriminacije med državljani,

O.

ker se bodo pri okrepljenem sodelovanju spoštovale pravice, pristojnosti in obveznosti držav članic, ki v njem ne sodelujejo, če bodo ohranile svoja veljavna pravila mednarodnega zasebnega prava na tem področju; ker ni mednarodnih sporazumov med udeleženimi in neudeleženimi državami članicami, ki bi jih okrepljeno sodelovanje kršilo; in ker okrepljeno sodelovanje ne bo posegalo v haaške konvencije o starševski odgovornosti in preživninskih obveznostih,

P.

ker člen 328(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da se lahko v okrepljeno sodelovanje kadar koli vključi vsaka država članica, ki želi sodelovati,

Q.

ker člen 333(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Svetu (natančneje članom Sveta, ki predstavljajo države članice, udeležene pri okrepljenem sodelovanju) dovoljuje sprejetje sklepa, da bo odločal po rednem zakonodajnem postopku in ne po posebnem zakonodajnem postopku iz člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se mora s Parlamentom samo posvetovati,

1.

odobri predlog sklepa Sveta;

2.

poziva Svet, naj v skladu s členom 333(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme sklep, da bo odločal po rednem zakonodajnem postopku, ko bo šlo za predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.