19.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 18/69

1.1

Sporočilo, ki ga je objavila Komisija, ustreza aktualni politiki, hkrati pa jo skuša preseči. Prav tako želi spodbuditi razmišljanje o tem, kako bi lahko izboljšali medcelinske povezave na podlagi izkušenj, ki jih ima EU, vendar na način, ki bi bil prilagojen afriškim razmeram.

1.2

Odbor podpira krepitev sodelovanja med EU in Afriko pod pogojem, da bo takšno sodelovanje temeljilo na partnerstvu, v katerem imajo vse strani enake pravice in obveznosti, in ne na odnosu donator–prejemnik, kakor je bilo v preteklosti.

1.3

Odbor opozarja na dejstvo, da so infrastruktura in prometni sistemi pogoj za družbeno-ekonomsko integracijo regije. Ta omogoča višje stopnje zaposlenosti, širi dostop do zdravstvene oskrbe in izobraževanja ter pomembno prispeva k boju proti revščini.

1.4

Odbor izraža obžalovanje, da različna področja dejavnosti Komisije, zlasti generalnih direktoratov za razvoj in trgovino, niso bila zadostno vključena v sporočilo, iz česar bi bila razvidna skladnost politike EU do Afrike.

1.5

EESO pozdravlja, da je bilo na konferenci Dnevi TEN-T 2009, ki je bila 21. in 22. oktobra 2009 v Neaplju, sklenjeno, da bo Evropska unija izdelala akcijski načrt skupaj s svojimi afriškimi partnerji.

1.6

Omenjeni akcijski načrt bo pripravljen še pred naslednjim neformalnim forumom za promet, ki bo potekal v okviru partnerstva EU-Afrika, objavljen pa bo po njem, tj. jeseni 2010. Odbor podpira način, ki predvideva zadostno spremljanje poteka izvajanja tega načrta, npr. z ustanovitvijo skupnega odbora.

1.7

Odbor priporoča, da bi akcijski program kot prednostno nalogo izrecno omenjal boj proti korupciji in piratstvu v Afriki.

1.8

Po mnenju Odbora bi bilo treba proučiti, kako pomembno vlogo lahko imajo socialni in gospodarski partnerji, ki sodelujejo pri izvajanju Sporazuma iz Cotonouja, pri načrtovanju, financiranju omrežja prometne infrastrukture in celovitem akcijskem načrtu.

1.9

Odbor bi želel, da ekonomski, socialni in kulturni svet Afriške unije ovrednoti predloge v akcijskem načrtu in o njih poda mnenje.

1.10

Odbor vztraja, da se sredstva Unije dodelijo pod pogojem, da imajo od izvajanja podprtih programov korist lokalni in uradno prijavljeni delavci iz Afriške unije.

1.11

Odbor meni, da se je v okviru načrtov in programov v zvezi z omrežjem TEN-T pomembno opreti na načelo interoperabilnosti in izkoristiti naravne prednosti vsakega načina prevoza, ob tem pa upoštevati somodalni pristop, ki je v veljavi v EU.

1.12

EESO poleg tega ocenjuje, da je treba pri sodelovanju v praksi pozornost nameniti izobraževanju, pogojem dela, socialnim in okoljskim vidikom ter vidikom trajnostnega razvoja in varnosti.

1.13

Vzpostavitev in razvoj cestne infrastrukture bi morala prispevati k dinamični zaustavitvi trenda urbanizacije in temeljiti na dobro delujočem sistemu javnega prevoza.

1.14

Treba je vzpostaviti dobro sledljivost in nadzor uporabe sredstev ter ju dosledno izvajati. To je eden izmed bistvenih pogojev.

1.15

Po mnenju Odbora se mora EU zavedati, da je Kitajska že več desetletij prisotna v Afriki, kjer izvaja drugačno politiko in si prizadeva za druge cilje. Meni tudi, da si je treba prizadevati za tristransko sodelovanje med EU, Kitajsko in Afriko, katerega glavno vodilo bi bilo, da bi morale vse oblike dela ali razpisov koristiti zaposlitvenim možnostim v Afriki.

2.1

Evropska komisija je 24. junija 2009 objavila sporočilo COM(2009) 301 konč., v katerem je opredelila partnerstvo med Evropsko unijo in Afriko na področju prometa.

2.2

V sporočilu je Komisija poudarila, da sta promet in infrastruktura v tem sektorju ključnega pomena za družbeno-ekonomsko integracijo ter nujna za gibanje oseb in pretok blaga.

2.3

Pri tem je treba upoštevati nenehno naraščajočo stopnjo urbanizacije v Afriki, kjer trenutno 40 % prebivalstva živi na mestnih območjih. Brez ukrepanja se utegne ta delež do leta 2030 podvojiti.

2.4

Referenčni okvir za sodelovanje med EU in Afriko na področju prometa je partnerstvo za infrastrukturo, ki je bilo vzpostavljeno leta 2006. Namen tega partnerstva je predvsem razvijati povezave med infrastrukturnimi omrežji v Afriki in s tem prispevati k regionalnemu povezovanju, pa tudi k razvoju afriškega prebivalstva.

2.5

Financiranje projektov prometne infrastrukture se zagotavlja predvsem iz Evropskega razvojnega sklada, ki prispeva 30 % odobrenih sredstev.

2.6

Komisija je v sporočilu natančno navedla, da sodelovanje med EU in Afriko ne vključuje le fizične infrastrukture, temveč tudi pravne in upravne vidike. Razvoj infrastrukture tako podpira gospodarsko rast in trgovino, pa tudi zaposlovanje in boj proti revščini.

2.7

Svet je med drugim tudi zato 18. maja 2009 sprejel vrsto sklepov, ki zlasti podpirajo izgradnjo regionalne infrastrukture in izgradnjo manjkajoče infrastrukture v podsaharski Afriki.

2.8

Obravnavano sporočilo je usklajeno z načrtovanim izvajanjem strateškega partnerstva na področju infrastrukture, ki sta ga sprejeli Evropska in Afriška unija leta 2007.

2.9

To sporočilo bi moralo privesti do dejanskega začetka posvetovanja med predstavniki EU in Afriške unije z namenom priprave načrta, v katerem bi bili opredeljeni prednostni ukrepi in z njimi povezane možnosti financiranja ter ki bi bil nato vključen v skupno izjavo obeh strani.

3.2.1

V zvezi z načrtovanjem in financiranjem omrežja prometne infrastrukture Odbor meni, da bo treba proučiti, kakšno vlogo bi ob državnih organih lahko igrali nedržavni akterji. Po eni strani potrebujemo sodelovanje države in državljanov (zlasti nevladnih organizacij), po drugi strani pa je nujna tudi vključitev podjetij in velikih evropskih skladov.

3.2.2

V preteklih letih so akterji, kot so kmetijska združenja, sindikalne organizacije, potrošniške organizacije itd., imeli čedalje pomembnejšo vlogo, tudi zaradi uspešnosti Sporazuma iz Loméja in Sporazuma iz Cotonouja. Odbor želi poudariti, da je treba nujno nadaljevati v tej smeri.

3.3.1

V sporočilu je problem korupcije in piratstva žal obravnavan le površinsko, čeprav je v Afriki prisoten na vseh ravneh in zavira gospodarski razvoj. Prav tako predstavlja oviro za nadaljnje regionalno povezovanje.

3.3.2

EESO meni, da bi moral vsak predlog ali ukrep, ki se nanaša na sodelovanje z Afriško unijo, spodbujati tudi boj proti korupciji in piratstvu.

3.3.3

Boj proti korupciji in piratstvu je prav tako cilj Afriške unije, ki ga navaja tudi Sporazum iz Cotonouja.

3.3.4

Za EU bi moralo veljati, da se evropska sredstva uporabijo samo, če je mogoče zagotoviti in spremljati sledljivost finančnih sredstev ter je način njihove porabe strogo nadzorovan.

3.3.5

V prometnem in infrastrukturnem sektorju se korupcija pojavlja zlasti v kopenskem prevozu, in sicer predvsem pri prevozu po cestah, medtem ko piratstvo v največji meri zadeva morsko plovbo.

3.3.6

EESO poudarja, da bi morale ladje, ki plujejo ob obali Somalije in v Adenskem zalivu, upoštevati najboljše prakse za odvračanje piratskih napadov (OZN) in svojo pot prijaviti na spletnih straneh EU NAVFOR/MSC(HOA). Te prakse vključujejo tudi seznam samoobrambnih ukrepov za ladje.

4.1

Treba je omeniti, da ima vseh 53 afriških držav težave na področju prometa in infrastrukture. Leta 2006 je bil sprejet program razvoja infrastrukture v Afriki (PIDA), ki je namenjen zagotavljanju boljšega usklajevanja na področju načrtovanja in gradnje infrastrukture.

4.2

Program PIDA predvideva več ukrepov v zvezi z usposabljanjem, na primer na področju kontrole zračnega prometa, okolja, varnosti v cestnem prometu in varnostnega svetovanja.

4.3

Naslednji korak je usklajevanje procesov načrtovanja EU in Afrike, ki je nepogrešljivo za vzpostavitev evro-afriškega prometnega omrežja. Pri tem bi bilo treba predvsem določiti vozlišča, zlasti pristanišča in letališča.

4.4

Ker so finančna sredstva omejena, bi jih bilo treba nameniti le konkretnim projektom, ki prinašajo največje koristi. Z vidika prometa je to somodalni pristop, ki temelji na specifičnih prednostih vsakega upoštevanega načina prevoza in na značilnostih posameznih držav.

4.5

V zvezi s tem EESO tudi priporoča, da se v akcijskem programu izrecno omeni boj proti korupciji.

4.6

Treba je sestaviti seznam prednostnih železniških povezav. Železniško omrežje je namreč zelo pomembno za odpiranje držav, ki nimajo dostopa do morja. Petnajst držav trenutno še nima železnic.

4.7

Delež Afrike v svetovnem letalskem prometu je trenutno samo 4-odstoten. Varnost in kakovost letal ter letalskih storitev povečini žal še vedno zaostajata za potrebami glede mobilnosti. Na tem področju so med glavnimi prednostnimi nalogami varovanje, varnost in omejevanje emisij onesnaževal.

4.8

Pomorski promet predstavlja 92 % afriške mednarodne trgovine. Okrepljeno sodelovanje med Evropsko in Afriško unijo bi moralo privesti do ustanovitve logističnih centrov in boljšega delovanja pristanišč na naslednjih področjih:

4.9

Velik delež trgovine na celini se odvija po cesti, čeprav je infrastruktura, katere kakovost se med državami močno razlikuje, povsem neustrezna. V Afriki je še vedno manj kot sedem kilometrov cest na 100 km2. Poleg tega so čakalne dobe pri carinjenju ob vstopu in izstopu dolge, korupcija pa zelo razširjena.

4.10

Evropska komisija je iz Evropskega razvojnega sklada na začetku leta 2009 namenila tri milijarde eurov za razvoj vseafriških prometnih osi, ki bodo v prihodnosti povezane z vseevropskimi prometnimi omrežji.

4.11

Odbor vztraja, da se sredstva Unije za razvoj infrastrukture dodelijo samo pod pogojem, da zaposleni delavci prihajajo iz lokalnega okolja in so uradno prijavljeni v Afriški uniji, da bodo lahko ti projekti prispevali k usposabljanju in blaginji lokalnega prebivalstva.

4.12

Stanje na terenu kaže, da mednarodni cestni prevoz ni mogoč povsod v Afriki, kjer pa je, ga pogosto ovirajo zahteve po plačilu odkupnine ali korupcija med prevozom ali na meji. Kljub temu je cestni prevoz pogosto edina možnost.

4.13

Po mnenju Odbora je Afriška unija realistična, ker se zgleduje po pristopu EU na področju omrežja TEN-T, v skladu s katerim morajo načrti in programi temeljiti na cilju interoperabilnosti.

4.14

Pomembni pa niso le finančni vidiki. Evropska unija je pri izvajanju velikih vseevropskih infrastrukturnih projektov določila koordinatorje, da bi državam članicam pomagala poiskati finančne vire, pa tudi rešitve za težave, ki so povezane s projekti velikega obsega. EESO meni, da je določitev koordinatorjev projektov za manjkajoče člene verige osmih že izbranih vseafriških omrežij smiselna.

4.15

Odbor poudarja, da je treba pred začetkom vlaganj v infrastrukturo v Afriki pridobiti zadostna jamstva v zvezi z varnostjo in varovanjem. Pri boju proti piratstvu na morju se je mogoče opreti na spremljevalne programe, ki jih je pripravila Mednarodna pomorska organizacija.

4.16

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi ukrepom za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. V sporočilu Komisije (v prvem stavku drugega odstavka točke 3.2.4) je navedeno, da v nesrečah na cesti vsako leto izgubi življenje približno milijon ljudi. Med žrtvami je 65 % pešcev.