18.4.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 89/13

---

Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2009/C 89/06

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„INSALATA DI LUSIA“

ES št.: IT-PGI-0005-0433-22.11.2004

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

Naziv:	Ministero delle politiche agricole e forestali
Naslov:	Via XX Settembre n. 20 – 00187 Roma ITALIA
Telefon:	+39 064819968
Telefaks:	+39 0642013126
E-naslov:	qtc3@politicheagricole.it

2.   Vlagatelj:

Naziv:	Cooperativa Ortolani di Lusia s.c.r.l.
Naslov:	Via Provvidenza, 1 – 45020 Lusia (RO) ITALIA
Telefon:	+39 0425607069
Telefaks:	+39 0425667722
E-naslov:	ortolani@gal.adigecolli.it
Sestava:	proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani iz Priloge II – Solata.

4.   Specifikacija: (povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1.   Naziv:

„Insalata di Lusia“

4.2.   Opis:

Zaščitena geografska označba „Insalata di Lusia“ se uporablja izključno za solato vrste lactuca sativa, sort cappuccia in gentile.

Steblo: kratko, dolgo največ 6 cm, zelo mesnato, iz stebla rastejo listi.

Okus: svež in hrustljav;

Rastlina: proizvod, pridelan v rastlinjaku, ima pravilnejšo strukturo in rahlo bolj odprt podzemni del stebla kot proizvod, pridelan na odprtem.

Osnovne značilnosti:

—	lahka glava;

—	mehki listi zaradi odsotnosti vlaken, listi ostanejo napeti tudi 10–12 ur po nabiranju, poleg tega ta solata ne oleseni;

—	mladi, sveži in napeti listi so hrustljavi;

—	slankast okus, zaradi česar solatnega preliva ni treba soliti.

4.3.   Geografsko območje:

Območje pridelave zajema spodaj naštete občine v pokrajinah Rovigo in Padova:

—	pokrajina Rovigo: Lusia, Badia Polesine, Lendinara, Costa di Rovigo, Fratta Polesine, Villanova del Ghebbo in Rovigo;

—	pokrajina Padova: Barbona, Vescovana in Sant’Urbano.

4.4.   Dokazilo o poreklu:

Vsaka stopnja postopka pridelave se nadzoruje, pri čemer se za vsako stopnjo beležijo uporabljena sredstva in dobljeni proizvodi. Sledljivost se zagotovi s tem in z vpisom katastrskih parcel, na katerih se prideluje solata, ter proizvajalcev in izvajalcev pakiranja v registre, ki jih vodi nadzorni organ, ter s pravočasno prijavo proizvedenih količin nadzornemu organu.

Nadzorni organ preveri vse fizične ali pravne osebe, ki so vpisane v ustrezne registre, v skladu s proizvodno specifikacijo in zadevnim načrtom nadzora.

4.5.   Metoda pridobivanja:

Zemlja za pridelovanje mora vsebovati najmanj 30 % peska in največ 20 % ilovice. Poleg tega mora biti na voljo voda za namakanje. Solata „Insalata di Lusia“ se lahko prideluje na odprtem ali v rastlinjaku.

Za pripravo zemljišča je treba zemljo vsaj enkrat na leto zorati do globine 30–40 cm (ali podobno obdelati), da se zasujejo ostanki prejšnjih kultur ali gnojila, ki se uporabljajo za gnojenje zemlje.

V rastlinjaku se lahko namesto oranja, ki lahko v zaprtem okolju povzroča določene težave, zemljo prekoplje z lopato ali izruva plevel.

V poznejših pridelovalnih ciklih so dovoljene tehnike obdelovanja zemlje, s katerimi se obnovi struktura terena in zakopljejo ostanki prejšnjih kultur, in sicer oranje, kopanje z lopato, okopavanje ali ruvanje plevela.

Po obdelavi zemlje z omenjenimi tehnikami in pred presajanjem je treba zemljo prefrezati ali prebranati ter jo nato prevaljati, da se zdrobijo kepice in se zemlja poravna, kar ustvari boljše pogoje za uspevanje posejanih rastlin.

Zaradi fizično-agronomskih lastnosti zemlje na tem območju ni potrebna nobena oblika kolobarjenja.

Presajajo se lahko sadike, ki imajo izoblikovane vsaj tri liste, korenika pa je obdana z zemljo. Sadike se sadijo z razmiki 30–40 cm med vrstami in 30–35 cm med sadikami.

Količine dušika, fosforja in kalija, ki se uporabijo za gnojenje zemlje v enem ciklusu, se določijo na podlagi analize zemlje, vendar ne smejo presegati naslednjih količin na hektar: dušik 150, fosfor 100, kalij 200.

Za gnojenje je treba obvezno uporabiti zrel goveji gnoj ali druge organske zmesi.

Uporabo kemičnih dušikovih gnojil je treba razporediti na vsaj dve obdobji, pri čemer se pri prvi uporabi gnojila pred presajanjem ne sme uporabiti več kot 50 % celotne količine gnojila za uporabo, zadnjič pa je treba zemljo pognojiti najpozneje 15 dni po presajanju.

Za namakanje se lahko uporablja cev (kapljično namakanje) ali napravo za škropljenje s kratkim dometom (majhne škropilnice), da se prepreči strjevanje zemlje.

Za odstranjevanje plevela je treba uporabiti agronomske tehnike (prekrivanje s folijo, slepa setev, pletev, frezanje) in/ali kemične proizvode (herbicide). V enem ciklu se lahko na hektar zemlje pridela največ 55 ton kultivarja cappucia in 50 ton kultivarja gentile.

Ko se pridelek pobere, sledi priprava, ki zajema čiščenje glave (odstranitev spodnjih listov). Nato se solatne glave položijo v zabojčke, v katerih se dajo v prodajo. Oba postopka se izvedeta na polju, da se prepreči dodatno rokovanje, ki bi lahko poslabšalo kakovost proizvoda.

Po zaključku teh postopkov se proizvod prepelje v glavne prostore kmetijskega gospodarstva pridelovalca, kjer se solata opere, ne da bi se pred tem vzela iz zabojčkov. Ko je solata oprana, se zabojčke prekrije s prozorno folijo.

Če je kmetija del kmetijske zadruge, se lahko zgoraj omenjeni postopki opravijo na sedežu zadruge.

Pomembno je, da se pakiranje izvede na območju pridelave, ker je treba pobiranje, pripravo, pranje in pakiranje izvesti v kratkem sosledju, da se fizične in organoleptične lastnosti proizvoda ne poslabšajo. Če bi se s solato „Insalata di Lusia“ preveč rokovalo ali bi se jo prevažalo v oddaljene obrate, bi solatni listi izgubili napetost in hrustljavost.

4.6.   Povezava:

Potrošniki cenijo solato „Insalata di Lusia“, ker ima lahko glavo, se dobro hrani in ni vlaknasta (rastlina je večinoma sestavljena iz vode), mladi, sveži in napeti listi so hrustljavi, poleg tega ima zaradi naravne slanosti poseben okus.

Te lastnosti so povezane z geografskim območjem in predvsem s kombinacijo nekaterih pedoklimatskih dejavnikov območja, na katerem se prideluje solata „Insalata di Lusia“, kot so rahla rodovitna zemlja, bogata z mineralnimi solmi, vlažnost zraka in stalen dotok vode po kanalih.

Solati „Insalata di Lusia“ daje poseben okus zaznavna slanost, zaradi česar v solatni preliv ni treba dodajati soli. Ta slanost je posledica velikih količin mineralnih soli v zemlji. Teren na območju, kjer se prideluje solata z ZGO, dejansko prekriva vrhnja plast drobnega peska, naplavljenega ob številnih poplavah nekaterih rokavov reke Tartaro v predrimskih časih ter poplavah reke Adiže v zgodnjem srednjem veku in v današnjih časih. Reka Adiža je nazadnje močno prestopila bregove konec 19. stoletja, ko so nastale velike peščene sipine, katerih izravnava je terjala dolgotrajno delo, ki se je zaključilo v šestdesetih let prejšnjega stoletja. V ta pesek, ki se je utrdil skozi stoletje samodejne vegetacije, se sadi solata „Insalata di Lusia“, ki vsebuje več kalija in kalcija kot druge sorte solate.

Visoka podtalnica pod obdelovano zemljo, ki jo napaja reka Adiža, ki ima na tem območju popolnoma izgonsko strugo, ter namakalni kanali, ki so ves čas polni vode, vzdržujejo stalno vlažnost tal, zaradi česar je namakanje potrebno le takoj po presajanju sadik. To zagotavlja manjše spiranje listov, zaradi česar se hranilne snovi v listih manj razpršijo in se zmanjša potreba po uporabi fungicidov.

Podtalnica se nahaja na globini enega metra, zaradi sistema umetnih kanalov pa se njena globina ne zmanjšuje. Zaradi vseh teh dejavnikov se zmanjša potreba po namakanju ter posledično gnitje solate, medtem ko svež okus in hrustljavost, značilna za solato „Insalata di Lusia“ in po katerih se razlikuje od solate, pridelane na drugih območjih, ostaneta nespremenjena.

Ker je ves čas na razpolago voda iz reke Adiže ter zaradi visoke podtalnice in teksture terena, je solato visoke kakovosti mogoče pridelovati tudi v poletnih mesecih (julij – avgust), tako da je solata na trgu na voljo 10–11 mesecev na leto.

Rahla zemlja srednje gostote z grobo teksturo, ki je značilna za območje ob reki Adiži, ter njena dobra prepustnost dejansko omogočata optimalno obdelavo zemlje ne glede na podnebno-vremenske razmere.

Poleg tega tudi izkušnje, pridobljene v petdesetih letih pridelovanja solate, ter strokovno znanje pridelovalcev omogočajo izpopolnitev pridelovalnih tehnik, kar še izboljšuje sinergije, ki izhajajo iz pravega ravnovesja med podnebnimi in agronomskimi dejavniki.

4.7.   Nadzorni organ:

Naziv:	CSQA Srl Certificazioni (Ente privato conforme alla norma EN 45011)
Naslov:	Via S. Gaetano, 74 Thiene (VI) ITALIA
Telefon:	+39 0445366094
Telefaks:	+39 0445382672
E-naslov:	f.broggiato@csqa.it

4.8.   Označevanje:

Da se solato z ZGO „INSALATA DI LUSIA“ lahko da v prodajo, jo je treba zapakirati v zabojčke iz plastike, lesa, kartona, polistirena in drugih materialov, ki so dovoljeni za živila.

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti enotna in vsebovati le solato iste sorte, istega porekla, vrste, kategorije in enake velikosti. Celotna vsebina pakiranja mora biti taka, kot je njegov vidni del.

Vrhnji del embalaže, v kateri je proizvod, mora biti zaščiten s prozorno zaščito iz materialov, ki so dovoljeni za živila, in na katerem je nameščena oznaka ZGO „INSALATA DI LUSIA“. Material mora biti prozoren in mora dopuščati naravno zračenje.

Logo ZGO mora biti viden na vsaki embalaži in njegove črke ne smejo biti manjše od drugih morebitnih napisov na isti embalaži.

Ta logo tvorita črki „i“ (pika na i je v obliki elipse) in „L“. Notranji stranici črk sta vbočeni in tvorita okvir v obliki elipse, v središču katere je narisan stiliziran srednjeveški stolp iz Lusie. Zunanji zgornji rob loga je obrobljen s črto, nad katero je napis „I.G.P.“ Pod logom je znotraj okvira napis „INSALATA di LUSIA“.

Nalepke z logom „I.G.P INSALATA DI LUSIA“ ni mogoče ponovno uporabiti, potem ko se nalepi na embalažo.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---