52009PC0502

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.9.2009

COM(2009) 502 konč.

2009/0143 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine

{COM(2009) 499 konč.}{COM(2009) 500 konč.}{COM(2009) 501 konč.}{COM(2009) 503 konč.}{SEC(2009) 1233}{SEC(2009) 1234}{SEC(2009) 1235}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Izkušnje s finančno krizo so izpostavile pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Predsednik Barroso je zato pozval skupino strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, naj posredujejo predloge za okrepitev evropske nadzorne ureditve, da se vzpostavi bolj učinkovit, integriran in trajnosten evropski sistem nadzora. Skupina je svoje poročilo predložila 25. februarja 2009. Komisija je na podlagi njihovih priporočil v sporočilu za spomladansko zasedanje Evropskega sveta marca 2009 opredelila predloge za novo evropsko strukturo finančnega nadzora. Komisija je svoje zamisli podrobneje predstavila v sporočilu iz maja 2009, v katerem je predlagala:

- vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornih organov (ESFS) , sestavljenega iz mreže nacionalnih finančnih nadzornih organov, ki delujejo v povezavi z novimi evropskimi nadzornimi organi, ustanovljenimi s preoblikovanjem obstoječih evropskih nadzornih odborov[1] v Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), s čimer se združujejo prednosti vseobsegajočega evropskega okvira za finančni nadzor s strokovnim znanjem lokalnih organov za mikrobonitetni nadzor, ki so najbližje institucijam, delujočim na ozemlju pod njihovo pristojnostjo, ter

- ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) za spremljanje in ocenjevanje morebitne grožnje finančni stabilnosti, ki jih povzroča makroekonomski razvoj in razvoj v celotnem finančnem sistemu. V ta namen bi odbor ESRB zagotavljal zgodnje opozarjanje o tveganjih, ki jih je mogoče zaznati na ravni celotnega sistema, in po potrebi izdajal priporočila o ukrepih za obvladovanje teh tveganj[2].

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Pri pripravi teh predlogov sta potekali dve odprti posvetovanji. Prvič, Komisija je na podlagi poročila skupine na visoki ravni, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, in objave sporočila Komisije z dne 4. marca 2009 organizirala posvetovanje, ki je potekalo od 10. marca do 10. aprila 2009 in prispevalo k pripravi sporočila o finančnem nadzoru v Evropi, objavljenega 27. maja 2009. Povzetek prejetih javnih prispevkov je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2009/fin_supervision/summary_en.pdf

Drugič, Komisija je med 27. majem in 15. julijem 2009 organizirala še en krog posvetovanj, pri čemer je vse zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb o podrobnejših reformah, predstavljenih v majskem sporočilu o finančnem nadzoru v Evropi. Prejeti odgovori so bili večinoma naklonjeni predlaganim reformam, pri čemer so pripombe zadevale podrobne vidike predlaganega odbora ESRB in sistema ESFS. Povzetek prejetih javnih prispevkov je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2009/fin_supervision_may/replies_summary_en.pdf

3. Ocena učinka

Majskemu sporočilu Komisije o finančnem nadzoru v Evropi je bila priložena ocena učinka, v kateri so analizirane glavne politične možnosti za ustanovitev sistema ESFS in odbora ESRB. Druga ocena učinka je priložena tem predlogom in podrobneje obravnava te možnosti. Poročilo o drugi oceni učinka je na voljo na spletni strani Komisije.

4. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Sodišče Evropskih skupnosti je potrdilo[3], da je člen 95 Pogodbe, ki se nanaša na sprejetje ukrepov za približevanje zakonodaje za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, primerna pravna podlaga za ustanovitev „organa Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja“, kadar so naloge, dodeljene takemu organu, tesno povezane s področji, ki so predmet predpisov o približevanju nacionalne zakonodaje.

Finančna in gospodarska kriza je povzročila dejanska in resna tveganja za stabilnost notranjega trga. Obnovitev in vzdrževanje stabilnega in zanesljivega finančnega sistema je nepogrešljiv pogoj za ohranjanje zaupanja in skladnosti na notranjem trgu ter s tem za ohranjanje in izboljšanje pogojev za vzpostavitev v celoti integriranega in delujočega notranjega trga na področju finančnih storitev. Poleg tega globlji in bolj integrirani finančni trgi zagotavljajo boljše priložnosti za financiranje in razpršitev tveganja ter tako prispevajo k izboljšanju sposobnosti gospodarstev za obvladovanje pretresov. Finančna integracija in stabilnost se torej medsebojno krepita. Hkrati z ustanovitvijo sistema ESFS bo izdelan enotni pravilnik, ki bo zagotavljal enotno uporabo pravil v EU in tako prispeval k delovanju notranjega trga. Naloga evropskih nadzornih organov bo pomagati nacionalnim organom pri dosledni razlagi in uporabi pravil Skupnosti.

Ker so naloge, ki bodo dodeljene organom, tesno povezane z ukrepi, sprejetimi kot odziv na finančno krizo, in ukrepi, napovedanimi v sporočilih Komisije z dne 4. marca in 27. maja 2009, se lahko torej v skladu s sodno prakso Sodišča določijo na podlagi člena 95 Pogodbe.

Ukrepi Skupnosti lahko odpravijo pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob krizi, ter zagotovijo sistem, ki je v skladu s ciljem stabilnega in enotnega finančnega trga EU za finančne storitve ter povezuje nacionalne nadzorne organe v močno mrežo Skupnosti. Vendar bo osrednji del vsakodnevnega nadzora ostal na nacionalni ravni, pri čemer bodo nacionalni nadzorni organi ostali odgovorni za nadzor nad posameznimi subjekti. Tako določbe ne presegajo okvirov, ki so nujno potrebni za doseganje zastavljenih ciljev. Predlogi so zato v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, kot sta določeni v členu 5 Pogodbe.

5. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Za preoblikovanje obstoječih evropskih nadzornih odborov v učinkovite evropske nadzorne organe je treba povečati sredstva, kar zadeva osebje in proračun. Pregled proračunskih posledic teh predlogov je predstavljen v poročilu o oceni učinka in priloženih ocenah finančnih posledic zakonodajnega predloga (v prilogi k temu predlogu).

6. PODROBNA OBRAZLOžITEV PREDLOGA

Za upoštevanje sektorskih posebnosti so za ustanovitev organov za bančništvo, zavarovanja in poklicne pokojnine ter vrednostne papirje potrebne tri ločene uredbe. Vendar je splošna usmeritev teh predlogov enaka. Zato so v tem memorandumu najprej obravnavani skupni elementi, razlike med tremi uredbami pa so predstavljene na kratko.

6.1. Ustanovitev evropskih nadzornih organov in njihov pravni status

Cilj evropskih nadzornih organov je prispevati k: (i) izboljšanju delovanja notranjega trga, kar vključuje zlasti visoko, učinkovito in skladno stopnjo zakonske ureditve in nadzora, (ii) zaščiti deponentov, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic in drugih upravičencev, (iii) zagotovitvi integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, (iv) zaščiti stabilnosti finančnega sistema in (v) krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora. V ta namen vsak evropski nadzorni organ prispeva k zagotavljanju usklajene, smotrne in učinkovite uporabe ustrezne zakonodaje Skupnosti.

Evropski nadzorni organi bodo organi Skupnosti s statusom pravne osebe in ključni element predlaganega sistema ESFS. Ta sistem bo deloval kot mreža nadzornih organov in bo vključeval nacionalne organe v državah članicah, skupni odbor evropskih nadzornih organov, ki bo obravnaval medsektorska vprašanja, in Evropsko komisijo. Čeprav morajo biti evropski nadzorni organi čim bolj neodvisni za objektivno izpolnjevanje svojih nalog, pa mora biti Komisija vključena, kadar to zahtevajo institucionalni razlogi in odgovornosti na podlagi Pogodbe.

Glavni organ odločanja v vsakem evropskem nadzornem organu bo njegov odbor nadzornikov, ki ga sestavljajo vodje ustreznih nacionalnih nadzornih organov in predsednik zadevnega organa. Predsednik bo vodil seje odbora nadzornikov in upravnega odbora ter deloval kot vodja in predstavnik organa. Za vsakodnevno upravljanje posameznega organa bo odgovoren izvršni direktor. Kar zadeva kraj delovanja novih evropskih nadzornih organov, je predlagano, da ohranijo sedanji sedež obstoječih evropskih nadzornih odborov, ker to omogoča hiter in učinkovit prehod k novi ureditvi. V oddelku 6.3 je podrobneje obravnavana notranja organizacija evropskih nadzornih organov.

6.2. Naloge in pooblastila evropskih nadzornih organov

Evropski nadzorni organi bodo prevzeli vse naloge obstoječih evropskih nadzornih odborov, poleg tega pa bodo imeli precej širše odgovornosti, natančno opredeljena zakonska pooblastila in večje pristojnosti, kot je bilo določeno v sporočilu Komisije z dne 27. maja 2009 ter dogovorjeno na zasedanju Evropskega sveta dne 18. in 19. junija 2009.

6.2.1. Razvoj tehničnih standardov

Evropski svet je sprejel predlog Komisije, da je treba oblikovati enotni pravilnik EU, ki se bo uporabljal za vse finančne institucije na enotnem trgu. Zato je treba ugotoviti in odpraviti razlike pri prenosu zakonodaje Skupnosti na nacionalno raven, ki izhajajo iz izjem, odstopanj, dodatkov ali nejasnosti, da se lahko določi in uporablja usklajen osrednji sklop standardov. Da bi organi prispevali k temu, bodo na področjih, določenih v ustrezni sektorski zakonodaji, pripravili osnutke tehničnih standardov. Ti standardi so učinkovit instrument za okrepitev tretje stopnje v Lamfalussyjevi strukturi, ki je zdaj omejena na sprejemanje nezavezujočih smernic. Področja, na katerih lahko organ pripravi take osnutke standardov, zadevajo strogo tehnična vprašanja, pri katerih so potrebni enotni pogoji za uporabo zakonodaje Skupnosti. Ta vprašanja ne vključujejo političnih odločitev in njihova vsebina je natančno opredeljena v dokumentih Skupnosti, sprejetih na prvi stopnji (glej priloženi delovni dokument služb Komisije v zvezi s podrobno razpravo o potrebnih spremembah ustrezne zakonodaje Skupnosti). Razvoj standardov v evropskih nadzornih organih zagotavlja, da v celoti izkoristijo specializirano strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov.

Organ bo osnutke tehničnih standardov sprejel s kvalificirano večino članov odbora nadzornikov, kot je opredeljeno v členu 205 Pogodbe. Pravni red Skupnosti od Komisije zahteva, da ta osnutek standardov nato sprejme v obliki uredb ali sklepov/odločb, s čimer jim zagotovi neposreden pravni učinek. Komisija se lahko v res izrednih primerih in le zaradi razlogov v interesu Skupnosti odloči, da bo standarde sprejela delno ali s spremembami ali da jih sploh ne bo sprejela, pri čemer mora organu sporočiti razloge za svojo odločitev. Predlog Komisije ne vpliva na razprave o prihodnjih postopkih v zvezi s prehodom na novo Pogodbo.

Za namene posvetovanja z zainteresiranimi stranmi se bo za vsak evropski nadzorni organ ustanovila interesna skupina, ki jo bodo sestavljali predstavniki panoge, uslužbenci v finančnem sektorju in uporabniki finančnih storitev. Njihovi sorazmerni deleži morajo biti uravnoteženi, pri čemer nobena skupina ne sme prevladovati nad drugimi. Na področjih, ki jih tehnični standardi ne zajemajo, bodo evropski nadzorni organi enako kot obstoječi evropski nadzorni odbori imeli možnost izdajati nezavezujoče smernice in priporočila za nacionalne nadzorne organe, finančne institucije in udeležence na trgu. Če se v katerem koli posebnem primeru nadzorni organi odločijo, da ne bodo ravnali v skladu s smernicami in priporočili, morajo ustreznemu evropskemu nadzornemu organu utemeljiti svojo odločitev.

6.2.2. Pooblastila za zagotavljanje dosledne uporabe pravil Skupnosti

Tudi pri enotnem sklopu usklajenih pravil lahko uporaba teh pravil včasih privede do različnih mnenj glede uporabe zakonodaje Skupnosti. Evropski nadzorni organi morajo torej ne glede na postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih Komisija začne proti državam članicam, imeti splošno pooblastilo, da prispevajo k zagotavljanju usklajene uporabe zakonodaje Skupnosti. V ta namen je treba vzpostaviti mehanizem za obravnavo ravnanja nacionalnih nadzornih organov, ki odstopa od obstoječe zakonodaje Skupnosti (vključno s tehničnimi standardi, obravnavanimi v oddelku 6.2.1). Ta mehanizem sestavljajo trije različni ukrepi.

Prvič, evropski nadzorni organi bi na lastno pobudo ali zahtevo enega ali več nacionalnih nadzornih organov ali Komisije preučili te primere in po potrebi sprejeli priporočilo o ukrepu, naslovljeno na nadzorni organ. V okviru splošne obveznosti upoštevanja zakonodaje Skupnosti bi bil nadzorni organ pozvan, da svoje ravnanje v enem mesecu uskladi s priporočilom.

Drugič, če se priporočilo ne upošteva, lahko Evropska komisija po tem, ko jo o tem obvesti evropski nadzorni organ, ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero od nacionalnega nadzornega organa zahteva, da sprejme določene ukrepe ali se ukrepov vzdrži. Nacionalni nadzorni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe obvesti Komisijo in evropski nadzorni organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe.

Tretjič, v izjemnem primeru, ko nadzorni organ ne ravna v skladu s to odločbo, lahko evropski nadzorni organi v skrajnem primeru sprejmejo odločbe, naslovljene na finančne institucije, v zvezi z zakonodajo Skupnosti, ki se neposredno uporablja zanje (na primer uredbe). To ne vpliva na pooblastila Komisije, da uveljavi svojo odločbo.

6.2.3. Ukrepi v izrednih razmerah

Evropski nadzorni organi dejavno usklajujejo nacionalne nadzorne organe, zlasti če se pojavijo neugodne razmere, ki bi lahko ogrozile pravilno delovanje in integriteto finančnega sistema v EU. Vendar v nekaterih izrednih razmerah usklajevanje morda ni dovolj, zlasti ko sami nacionalni nadzorni organi nimajo orodij, s katerimi bi se hitro odzvali na pojav čezmejne krize. Zato morajo evropski nadzorni organi v takih izjemnih okoliščinah imeti pooblastila, da od nacionalnih nadzornih organov zahtevajo, da skupaj sprejmejo določen ukrep. Opredelitev izrednega čezmejnega primera zahteva nekaj presoje, zato jo je treba prepustiti Evropski komisiji. Pri tem se uporablja zaščitna klavzula (glej oddelek 6.2.11). Hkrati je treba pospešiti prizadevanja za vzpostavitev celovitega čezmejnega okvira za okrepitev sistemov Evropske unije za upravljanje in reševanje ob finančnih krizah, vključno s sistemi jamstev in porazdelitvijo bremena.

6.2.4. Reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi

Predlagan je mehanizem za zagotovitev, da ustrezni nacionalni nadzorni organi upoštevajo interese drugih držav članic, tudi v kolegijih nadzornih organov. Če se nadzorni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa ali neukrepanjem drugega nadzornega organa, kadar ustrezna zakonodaja zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje, lahko evropski nadzorni organ na zahtevo zadevnega nadzornega organa pomaga organom pri doseganju skupnega pristopa ali reševanju spora. Ta mehanizem sestavljajo trije mogoči ukrepi[4]:

Prvič, če eden ali več nacionalnih nadzornih organov zaprosi evropski nadzorni organ za pomoč pri reševanju takih sporov, se lahko najprej vzpostavi spravni postopek med organi, s katerim poskušajo sami doseči sporazum, pri čemer se evropski nadzorni organ po potrebi vključi kot posredniško telo.

Drugič, če po spravnem postopku organi ne morejo doseči takega sporazuma, lahko evropski nadzorni organi spor razrešijo z odločbo[5]. Vendar je to seveda izjemen primer, ker bi morali zadevni nacionalni organi običajno sporazum doseči v predhodnem spravnem postopku.

Tretjič, če nadzorni organ ne upošteva prejšnje odločbe, se lahko evropski nadzorni organ odloči tudi, da bo sprejel odločbe, naslovljene na finančne institucije, v katerih določi njihove obveznosti v zvezi z zakonodajo Skupnosti, ki se neposredno uporablja zanje.

Poudariti je treba, da je treba mehanizem za reševanje sporov uporabljati le za vsebinska vprašanja, na primer ko ukrepanje ali neukrepanje nadzornega organa resno škodi zmožnosti nadzornega organa, da zaščiti interese deponentov, imetnikov zavarovalnih polic, vlagateljev ali oseb, ki se jim v eni ali več drugih držav članic zagotavljajo storitve, ali finančni stabilnosti v teh državah članicah. Organ si pridržuje pravico, da ne začne postopka reševanja spora ali da ne sprejme nobene odločbe, če take zahteve niso izpolnjene. Za to ureditev se uporablja zaščitna klavzula (glej oddelek 6.2.11).

6.2.5. Kolegiji nadzornih organov

Kolegiji nadzornih organov so osnova nadzornega sistema EU in imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju uravnoteženega toka informacij med organi matične države in države gostiteljice. Evropski nadzorni organi bodo prispevali k spodbujanju učinkovitega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornih organov ter spremljanju skladnosti izvajanja zakonodaje Skupnosti v kolegijih. V tem smislu lahko evropski nadzorni organi v kolegijih nadzornih organov sodelujejo kot opazovalci in prejemajo vse pomembne informacije, ki so na voljo vsem članom kolegija.

6.2.6. Skupna kultura na področju nadzora, prenos nalog in odgovornosti ter medsebojni strokovni pregledi

Evropski nadzorni organi imajo dejavno vlogo pri razvoju skupne evropske kulture na področju nadzora ter zagotavljanju enotnih postopkov in doslednih nadzornih praks po vsej Skupnosti. Skupna kultura na področju nadzora mora skupaj z mehanizmom za reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi prispevati h krepitvi zaupanja in sodelovanja ter lahko ustvarja vedno več priložnosti za nadzorne organe, da drug na drugega prenašajo nekatere naloge in odgovornosti. Evropski nadzorni organi to olajšajo z opredelitvijo nalog in odgovornosti, ki se lahko prenašajo ali izvajajo skupno, ter spodbujanjem najboljših praks. V tem smislu evropski nadzorni organ spodbuja in olajša vzpostavitev skupin za skupni nadzor. Poleg tega evropski nadzorni organi redno izvajajo analizo medsebojnih strokovnih pregledov nacionalnih nadzornih organov.

6.2.7. Ocena razvoja na trgu

Ena od novih nalog, ki je bila obstoječim evropskim nadzornim odborom dodeljena s spremenjenimi sklepi Komisije, sprejetimi 23. januarja 2009, je spremljanje, ocenjevanje in poročanje o trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih v sektorjih bančništva, zavarovalništva in vrednostnih papirjev. Čeprav bo predlagani odbor ESRB odgovoren za makrobonitetno analizo finančnega sektorja EU, morajo evropski nadzorni organi nadaljevati prizadevanja obstoječih evropskih nadzornih odborov na tem področju, ker: (i) je osrednja tema njihove analize drugačna, tj. mikrobonitetna analiza je analiza od spodaj navzgor, medtem ko makrobonitetna analiza poteka od zgoraj navzdol, in (ii) ker je lahko njihova analiza koristen prispevek k prizadevanjem odbora ESRB.

6.2.8. Mednarodna in svetovalna vloga

S temi predlogi se Komisija jasno odziva na pomanjkljivosti, ugotovljene med krizo, in na poziv skupine G20, da je treba sprejeti ukrepe za oblikovanje močnejšega regulativnega in nadzornega sistema za finančne storitve, usklajenega na svetovni ravni. Evropski nadzorni organi lahko delujejo kot koristne kontaktne točke za nadzorne organe iz tretjih držav. V tem smislu lahko brez poseganja v pristojnosti evropskih institucij sprejemajo upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Evropski nadzorni organi lahko prispevajo tudi k pripravi odločb o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi režimi v tretjih državah. Poleg tega lahko evropski nadzorni organi na zahtevo ali lastno pobudo svetujejo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ali objavljajo mnenja, tudi v zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri čezmejnih združitvah in pripojitvah. S slednjimi je treba zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe za zagotovitev razumnega in objektivnega ocenjevanja prihodnjih čezmejnih združitev in pripojitev.

6.2.9. Zbiranje informacij

Nadzorni organi in drugi javni organi držav članic evropskemu nadzornemu organu na njegovo zahtevo predložijo vse potrebne informacije, da lahko izpolni naloge, ki so mu dodeljene s to uredbo. Poleg tega evropski nadzorni organ skupaj z nadzornimi organi, ki delujejo v kolegiju nadzornih organov, po potrebi opredeli in od nadzornih organov pridobi vse ustrezne informacije, da olajša delo kolegijev nadzornih organov. Vzpostavi in upravlja osrednji sistem, da so take informacije na voljo nadzornim organom v kolegijih nadzornih organov. Načeloma bi morali vse informacije evropskim nadzornim organom posredovati nacionalni nadzorni organi.

6.2.10. Odnos z odborom ESRB

Predlagani okvir za nadzor v EU lahko deluje le, če odbor ESRB in sistem ESFS tesno sodelujeta. Cilj reforme je dejansko zagotoviti boljšo medsebojno povezavo nadzora na makrobonitetni in na mikrobonitetni ravni. Odbor ESRB bi pri izpolnjevanju svoje vloge makrobonitetnega nadzornika potreboval pravočasen pritok mikrobonitetnih informacij, medtem ko bi si nacionalni organi pri mikrobonitetnem nadzoru lahko pomagali z ugotovitvami odbora ESRB o makrobonitetnem okolju. V uredbah so določeni tudi postopki, ki jih morajo upoštevati evropski nadzorni organi za izpolnitev priporočil odbora ESRB, ter kako morajo evropski nadzorni organi uporabiti svoja pooblastila za zagotovitev pravočasnega nadaljnjega ukrepanja ob priporočilih, naslovljenih na enega ali več nacionalnih nadzornih organov.

6.2.11. Zaščitni ukrep

V skladu s sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve in Evropskega sveta iz junija 2009, v katerih je poudarjeno, da brez poseganja v uporabo zakonodaje Skupnosti in ob upoštevanju morebitnih ali pogojnih obveznosti, ki jih lahko imajo države članice, sklepi evropskih nadzornih organov ne smejo vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic, se uvede zaščitna klavzula. Ta klavzula zagotavlja, da lahko država članica, ki meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 10 (tj. ukrepanje v izrednih razmerah) ali člena 11 (tj. reševanje sporov) teh uredb, posega v njeno fiskalno pristojnost, evropski nadzorni organ in Komisijo obvesti, da nacionalni nadzorni organ ne namerava izvajati odločbe organa ter jasno navede, kako odločba organa vpliva na njeno fiskalno pristojnost. Evropski nadzorni organ v enem mesecu državo članico obvesti, ali ostaja pri svoji odločbi, jo spreminja ali razveljavlja. Če evropski nadzorni organ ostaja pri svoji odločbi, lahko država članica zadevo predloži Svetu, pri čemer se odločba evropskega nadzornega organa začasno prekliče. Svet v dveh mesecih s kvalificirano večino odloči, ali je treba odločbo ohraniti ali razveljaviti. Za odločbe evropskega nadzornega organa, sprejete na podlagi člena 10, se uporablja hitri postopek, ker so v izrednih okoliščinah potrebne hitre odločitve .

6.3. Notranja organizacija evropskih nadzornih organov in sistema ESFS

Vsak evropski nadzorni organ sestavljajo: (i) odbor nadzornikov, (ii) upravni odbor, (iii) predsednik in (iv) izvršni direktor. Poleg tega je treba za vse tri evropske nadzorne organe ustanoviti enoten odbor za pritožbe.

6.3.1. Odbor nadzornikov

Odbor nadzornikov je glavni organ odločanja v evropskih nadzornih organih ter bo med drugim odgovoren za sprejemanje osnutkov tehničnih standardov, mnenj, priporočil in sklepov/odločb, opisanih v oddelku 6.2 tega obrazložitvenega memoranduma. Odbor nadzornikov sestavljajo:

- predsednik ustreznega evropskega nadzornega organa, ki vodi seje odbora, vendar nima glasovalne pravice;

- vodja ustreznega nacionalnega nadzornega organa iz vsake države članice;

- en predstavnik Komisije, ki nima glasovalne pravice;

- en predstavnik odbora ESRB, ki nima glasovalne pravice;

- en predstavnik vsakega od preostalih dveh evropskih nadzornih organov, ki nima glasovalne pravice,

- odbor nadzornikov se lahko po potrebi odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev.

Odbor nadzornikov bo sklepe praviloma sprejemal z navadno večino. Izjema bodo sklepi, ki zadevajo pripravo osnutkov tehničnih standardov in smernic, ter sklepi v zvezi s členi o finančnih določbah, ki se bodo sprejemali s kvalificirano večino. Odbor lahko ustanovi skupine za reševanje sporov. Vendar pa končni sklep sprejme odbor nadzornikov na podlagi predloga te skupine.

6.3.2. Upravni odbor

Upravni odbor zagotavlja, da organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene. Odgovoren je zlasti za pripravo delovnega programa organa, sprejetje njegovega poslovnika in ima osrednjo vlogo pri sprejemanju njegovega proračuna. Sestavljali ga bodo predsedniki evropskih nadzornih organov, predstavnik Komisije in štirje člani, ki jih med svojimi člani izvoli odbor nadzornikov, pri čemer vsi delujejo neodvisno in objektivno v interesu Skupnosti. Izvršni direktor se lahko udeleži sej upravnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.

6.3.3. Predsednik in izvršni direktor

Evropski nadzorni organ zastopa polno zaposlen neodvisni predsednik, ki je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodenje sej odbora nadzornikov in upravnega odbora. Kljub temu vsakodnevne dejavnosti evropskih nadzornih organov vodi izvršni direktor, ki je podobno kot predsednik polno zaposlen neodvisni strokovnjak. Odgovoren je za izvajanje letnega delovnega programa in sprejema ukrepe, potrebne za zagotovitev delovanja evropskega nadzornega organa. Obe osebi z javnim izbirnim postopkom izbere odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo. Kandidat, ki ga odbor nadzornikov izbere za položaj predsednika, mora potrditi Evropski parlament. Oba mandata trajata pet let in se lahko enkrat podaljšata. Tako podaljšanje je odvisno od rezultata vrednotenja, ki ga opravi odbor nadzornikov.

6.3.4. Skupni odbor evropskih nadzornih organov

V predlagani strukturi bo medsektorsko sodelovanje temeljno za upoštevanje pomembnih tržnih trendov in realnosti. Skupni odbor evropskih nadzornih organov bo zagotavljal medsebojno razumevanje, sodelovanje in usklajene pristope k nadzoru v treh novih evropskih nadzornih organih. V skupnem odboru se ustanovi pododbor, ki bo posebej obravnaval medsektorska vprašanja, vključno s finančnimi konglomerati, in zagotavljal enake konkurenčne pogoje. Medtem ko konkretne sklepe, na primer v zvezi z direktivo o finančnih konglomeratih, sprejemajo posamezni evropski nadzorni organi, mora skupni odbor zagotoviti, da evropski nadzorni organi vzporedno sprejemajo skupne sklepe.

6.3.5. Odbor za pritožbe

Pritožbeni sistem bo zagotovil, da se lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno z nacionalnimi nadzornimi organi, na prvi stopnji pri odboru za pritožbe pritoži proti odločbi evropskih nadzornih organov za zagotovitev usklajene uporabe pravil Skupnosti (člen 9), ukrepanja v izrednih razmerah (člen 10) in reševanja sporov (člen 11). Odbor za pritožbe je skupno telo treh evropskih nadzornih organov, zato bo obravnaval vprašanja, povezana z bančništvom, zavarovalništvom in vrednostnimi papirji. Odbor za pritožbe bo imel šest članov in šest namestnikov z ustreznim znanjem in izkušnjami, pri tem pa je izključeno osebje, ki je trenutno zaposleno v nacionalnih nadzornih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Skupnosti, ki so vključene v dejavnosti organa. Upravni odbor vsakega evropskega nadzornega organa z ožjega seznama, ki ga predloži Evropska komisija, imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika.

6.4. Finančne določbe

V teh določbah so obravnavani proračunski vidiki v zvezi z evropskimi nadzornimi organi, pri čemer je poudarjeno, da lahko prihodki organov izhajajo iz različnih virov, kot so obvezni prispevki nacionalnih nadzornih organov, subvencija Skupnosti ali dajatve, ki jih organu plača industrija. V določbah so opredeljeni tudi postopki za letno določitev in izvajanje proračuna ter nadzor nad njim. Za organe, ustanovljene na podlagi člena 158 finančne uredbe, se uporablja okvirna finančna uredba.

6.5. Splošne in končne določbe

V splošnih določbah so pojasnjena praktična vprašanja v zvezi z osebjem, odgovornostjo evropskih nadzornih organov, obveznostmi varovanja poslovnih skrivnosti, varstvom podatkov, dostopom do dokumentov, jezikovnimi ureditvami, sporazumi o sedežu in sodelovanjem tretjih držav. Komisija v treh letih od dejanskega začetka dejavnosti in nato vsaka tri leta objavi poročilo o delovanju evropskih nadzornih organov in postopkih, določenih v Uredbi. V tem poročilu bo prav tako ocenjen napredek, dosežen pri regulativni in nadzorni konvergenci na področju kriznega upravljanja in reševanja v EU.

6.6. Ključne razlike med tremi uredbami

Glavne razlike med tremi predlaganimi uredbami zadevajo cilje organov, področje delovanja in opredelitve, ki so prilagojene posebnostim ustreznega sektorja in obstoječi zakonodaji Skupnosti. Poleg tega je Evropski svet sklenil, da morajo imeti evropski nadzorni organi pooblastilo za nadzor nad bonitetnimi agencijami. Evropski organ za vrednostne papirje in trge bi bil odgovoren za registracijo bonitetnih agencij. Evropski organ za vrednostne papirje in trge bi imel tudi pooblastila za sprejemanje nadzornih ukrepov, kot je umik registracije ali začasna prekinitev uporabe bonitetnih ocen zaradi regulativnih namenov. Nadzorna pooblastila lahko vključujejo zahtevanje informacij in izvajanje preiskav ali pregledov na kraju samem. Pristojnosti in pooblastila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge v zvezi z bonitetnimi agencijami bodo določena v spremembi Uredbe o bonitetnih agencijah.

2009/0143 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[6],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[7],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[8],

ob upoštevanju mnenja ECB,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[9],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Med finančno krizo v obdobju 2007/2008 so se pokazale pomembne pomanjkljivosti pri finančnem nadzoru v posameznih primerih in v zvezi s celotnim finančnim sistemom. Nadzorni modeli na nacionalni ravni zaostajajo za integriranostjo in medsebojno povezanostjo evropskih finančnih trgov, na katerih več finančnih družb posluje čezmejno. Med krizo so se pokazale pomanjkljivosti na področju sodelovanja, usklajevanja, dosledne uporabe prava Skupnosti in zaupanja med nacionalnimi nadzornimi organi.

(2) V poročilu, ki ga je 25. februarja 2009 na zahtevo Komisije objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval J. de Larosière, so ugotovili, da je treba okrepiti nadzorni okvir za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz. Poročilo je vključevalo priporočila za daljnosežne reforme strukture nadzora nad finančnim sektorjem v Skupnosti. Navedena skupina strokovnjakov je ugotovila tudi, da je treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornih organov, ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi, in sicer eden za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin, eden za bančni sektor ter eden za sektor vrednostnih papirjev, poleg tega pa je treba ustanoviti tudi evropski svet za sistemska tveganja.

(3) Komisija je v sporočilu z dne 4. marca 2009 „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“[10] predlagala pripravo osnutka zakonodaje za vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornih organov in evropskega organa za sistemska tveganja, v sporočilu z dne 27. maja 2009 „Evropski finančni nadzor“[11] pa je navedla več podrobnosti o mogoči strukturi takega novega nadzornega okvira.

(4) Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. junija 2009 priporočil vzpostavitev evropskega sistema finančnih nadzornih organov, ki ga sestavljajo trije novi evropski nadzorni organi. Sistem mora biti usmerjen k izboljšanju kakovosti in usklajenosti nacionalnega nadzora, krepitvi nadzora nad čezmejnimi skupinami ter pripravi enotnega evropskega pravilnika, ki se uporablja za vse finančne institucije na enotnem trgu. Evropski svet je poudaril, da morajo imeti evropski nadzorni organi tudi pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, in Komisijo pozval, naj pripravi konkretne predloge, kako bi lahko evropski sistem finančnih nadzornih organov imel pomembno vlogo v kriznih razmerah, hkrati pa je poudaril, da sklepi in odločbe, ki jih sprejmejo evropski nadzorni organi, ne smejo vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic.

(5) Finančna in gospodarska kriza je povzročila dejanska in resna tveganja za stabilnost notranjega trga. Obnovitev in vzdrževanje stabilnega in zanesljivega finančnega sistema je nepogrešljiv pogoj za ohranjanje zaupanja in skladnosti na notranjem trgu ter s tem za ohranjanje in izboljšanje pogojev za vzpostavitev v celoti integriranega in delujočega notranjega trga na področju finančnih storitev. Poleg tega globlji in bolj integrirani finančni trgi zagotavljajo boljše priložnosti za financiranje in razpršitev tveganja ter tako prispevajo k izboljšanju sposobnosti gospodarstev za obvladovanje pretresov.

(6) Skupnost je dosegla vse, kar je mogoče doseči s sedanjim statusom evropskih nadzornih odborov, ki ostajajo svetovalni organi Komisije. Komisija ne more ostati v položaju, ko ni nobenega mehanizma za zagotovitev, da nacionalni nadzorni organi sprejemajo najboljše mogoče nadzorne odločitve za mednarodne institucije, ko ni zadostnega sodelovanja in izmenjave informacij med nacionalnimi nadzornimi organi, ko skupni ukrepi nacionalnih organov zaradi upoštevanja najrazličnejših regulativnih in nadzornih zahtev zahtevajo zapleteno ureditev, ko so nacionalne rešitve najpogosteje edina izvedljiva možnost pri odzivu na težave na evropski ravni in ko obstajajo različne razlage istega pravnega besedila. Za odpravljanje teh pomanjkljivosti ter zagotovitev sistema, ki je v skladu s ciljem stabilnega in enotnega finančnega trga Skupnosti za finančne storitve ter nacionalne nadzorne organe povezuje v močno mrežo Skupnosti, je treba oblikovati evropski sistem nadzornih organov.

(7) Evropski sistem finančnih nadzornih organov mora biti mreža nacionalnih nadzornih organov in nadzornih organov Skupnosti, pri čemer vsakodnevni nadzor nad finančnimi institucijami ostaja na nacionalni ravni, osrednjo vlogo pri nadzoru nad čezmejnimi skupinami pa imajo kolegiji nadzornih organov. Doseči je treba tudi večjo usklajenost in skladno uporabo pravil za finančne institucije in trge po vsej Skupnosti. Poleg Evropskega bančnega organa ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge je treba ustanoviti Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (to so evropski nadzorni organi).

(8) Evropski nadzorni organi morajo nadomestiti Odbor evropskih bančnih nadzornikov, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/78/ES[12], Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/79/ES[13], in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/77/ES[14], ter prevzeti vse naloge in pristojnosti teh odborov. Obseg delovanja vsakega organa je treba jasno opredeliti. Kadar to zahtevajo institucionalni razlogi in pristojnosti, določene v Pogodbi, je treba v mrežo nadzornih dejavnosti vključiti tudi Komisijo.

(9) Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: organ) mora prispevati k izboljšanju delovanja notranjega trga, zlasti tudi z zagotavljanjem visoke, učinkovite in skladne stopnje zakonske ureditve in nadzora ob upoštevanju različnih interesov vseh držav članic, zaščiti imetnikov zavarovalnih polic in drugih upravičencev, zagotovitvi integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, zaščiti stabilnosti finančnega sistema ter krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora v korist gospodarstva na splošno, vključno s finančnimi institucijami ter drugimi zainteresiranimi stranmi, potrošniki in zaposlenimi. Da lahko organ izpolnjuje svoje cilje, je nujno in ustrezno, da je organ Skupnosti s statusom pravne osebe ter je pravno, upravno in finančno neodvisen.

(10) Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi z dne 2. maja 2006 v zadevi C-217/04 (Združeno kraljestvo proti Evropskemu parlamentu in Svetu)[15] potrdilo, da je člen 95 Pogodbe, ki se nanaša na sprejetje ukrepov za približevanje zakonodaje za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, primerna pravna podlaga za ustanovitev „organa Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja“, kadar so naloge, dodeljene takemu organu, tesno povezane s področji, ki so predmet predpisov o približevanju nacionalne zakonodaje. Cilj in naloge organa, tj. pomagati nacionalnim nadzornim organom pri dosledni razlagi in uporabi pravil Skupnosti ter prispevati k finančni stabilnosti, potrebni za finančno integracijo, so tesno povezani s cilji pravnega reda Skupnosti v zvezi z notranjim trgom za finančne storitve. Zato je treba organ ustanoviti na podlagi člena 95 Pogodbe.

(11) Pravni dokumenti, v katerih so določene naloge nacionalnih nadzornih organov držav članic, vključno z njihovim medsebojnim sodelovanjem in sodelovanjem s Komisijo, so[16]: Direktiva 64/225/EGS z dne 25. februarja 1964 o odpravi omejitev svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev na področjih pozavarovanja in retrocesije[17], Prva Direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja[18], Direktiva Sveta 73/240/EGS z dne 24. julija 1973 o odpravi omejitve svobode ustanavljanja na področju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja[19], Direktiva Sveta 76/580/EGS z dne 29. junija 1976 o spremembi Direktive 73/239/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja[20], Direktiva Sveta 78/473/EGS z dne 30. maja 1978 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o sozavarovanju na ravni Skupnosti[21], Direktiva Sveta 84/641/EGS z dne 10. decembra 1984 o spremembi Prve direktive (73/239/EGS) o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja pomoči[22], Direktiva Sveta 87/344/EGS z dne 22. junija 1987 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov postopka[23], Druga Direktiva Sveta 88/357/EGS z dne 22. junija 1988 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, ki opredeljuje določbe za učinkovito uresničevanje svobode opravljanja storitev in o spremembah Direktive 73/239/EGS[24], Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju)[25], Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/78/ES z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini[26], Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic[27], Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju[28], Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju[29], Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje[30].

(12) Obstoječa zakonodaja Skupnosti, ki ureja področje, zajeto v tej uredbi, vključuje tudi Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu[31], Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma[32] in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo[33].

(13) Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo, tudi prek enotnega pravilnika, enaki konkurenčni pogoji ter ustrezna zaščita imetnikov zavarovalnih polic, drugih upravičencev in potrošnikov po Evropi. Ker je organ telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu na področjih, določenih v pravu Skupnosti, zaupa priprava osnutkov tehničnih standardov, ki ne vključuje političnih odločitev. Komisija mora te osnutke tehničnih standardov potrditi v skladu s pravom Skupnosti, da se jim zagotovi zavezujoči pravni učinek. Osnutke tehničnih standardov mora sprejeti Komisija. Spremeniti bi jih bilo treba, če na primer ne bi bili združljivi s pravom Skupnosti, ne bi upoštevali načela sorazmernosti ali bi pomeni kršitev temeljnih načel notranjega trga za finančne storitve, kot so odraženi v pravnem redu Skupnosti za področje finančnih storitev. Za zagotovitev neprekinjenega in hitrega postopka za sprejetje teh standardov je treba določiti časovni rok za odločitev Komisije o njihovi potrditvi.

(14) Postopek oblikovanja tehničnih standardov iz te uredbe ne vpliva na pooblastila Komisije, da na lastno pobudo sprejme izvedbene ukrepe na podlagi postopkov komitologije na drugi stopnji Lamfalussyjeve strukture, kot je določeno v ustrezni zakonodaji Skupnosti. Vprašanja, ki jih zadevajo tehnični standardi, ne vključujejo političnih odločitev, njihovo vsebino pa omejujejo dokumenti Skupnosti, sprejeti na prvi stopnji. Oblikovanje osnutkov standardov v organu zagotavlja, da v celoti izkoristi specializirano strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov.

(15) Organ bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v tehničnih standardih, pooblastila za izdajanje nezavezujočih smernic in priporočil o uporabi zakonodaje Skupnosti. Za zagotovitev preglednosti in okrepitev upoštevanja teh smernic in priporočil s strani nacionalnih nadzornih organov je treba za nacionalne organe določiti obveznost, da v primeru neupoštevanja teh smernic in priporočil navedejo svoje razloge za tako ravnanje.

(16) Zagotavljanje pravilne in celovite uporabe zakonodaje Skupnosti je osnovni pogoj za integriteto, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema in nevtralne konkurenčne pogoje za finančne institucije v Skupnosti. Zato je treba vzpostaviti mehanizem, s katerim organ obravnava primere nepravilne ali nezadostne uporabe zakonodaje Skupnosti. Ta mehanizem je treba uporabljati na področjih, kjer so z zakonodajo Skupnosti opredeljene jasne in brezpogojne obveznosti.

(17) Da se omogoči ustrezen odziv na primere nepravilne ali nezadostne uporabe zakonodaje Skupnosti, je treba uporabiti tristopenjski mehanizem. Na prvi stopnji je treba organu dodeliti pooblastila za preiskavo domnevno nepravilne ali nezadostne uporabe obveznosti iz prava Skupnosti pri nadzorni praksi nacionalnih organov, pri čemer na koncu izda priporočilo.

(18) Kadar nacionalni organ ne ravna v skladu s priporočilom, je treba Komisiji dodeliti pooblastila, da na zadevni nacionalni nadzorni organ naslovi odločbo za zagotovitev spoštovanja prava Skupnosti, s čimer se ustvarijo neposredni pravni učinki, na katere se je mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči in organi ter jih uveljaviti na podlagi člena 226 Pogodbe.

(19) Organu je treba za obvladovanje izjemnih primerov, ko zadevni pristojni organ dolgo časa ne ukrepa, dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, naslovljene na posamezne finančne institucije. To pooblastilo je treba omejiti na izjemne okoliščine, v katerih pristojni organ ne ravna v skladu z odločbami, ki so naslovljene nanj, in v katerih se pravo Skupnosti zaradi obstoječih ali prihodnjih uredb EU neposredno uporablja za finančne institucije .

(20) Resne grožnje za pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti zahtevajo hiter in usklajen odziv na ravni Skupnosti. Zato mora imeti organ možnost, da od nacionalnih nadzornih organov zahteva sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje stanja v izrednih razmerah. Ker opredelitev izrednih razmer vključuje precej presoje, je treba za to pooblastiti Komisijo. Organu je treba za zagotovitev učinkovitega odziva na izredne razmere v primeru neukrepanja nacionalnih nadzornih organov dodeliti pooblastilo, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na finančne institucije, na področjih prava Skupnosti, ki se neposredno uporablja zanje, katerih cilj je ublažitev posledic krize in povrnitev zaupanja v trge.

(21) Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega nadzora ter uravnoteženega upoštevanja položaja nacionalnih nadzornih organov v različnih državah članicah mora imeti organ pristojnost za reševanje sporov med temi organi, tudi v kolegijih nadzornih organov, pri čemer imajo njegove odločitve zavezujoč učinek. Omogočiti je treba spravni postopek, med katerim lahko nacionalni nadzorni organi dosežejo sporazum. Pristojnost organa mora zajemati spore v zvezi s postopkovnimi obveznostmi v procesu sodelovanja ter razlago in uporabo prava Skupnosti v nadzornih odločitvah/sklepih. Upoštevati je treba obstoječe mehanizme sprave, določene v sektorski zakonodaji. V primeru neukrepanja zadevnih nacionalnih nadzornih organov je treba organu dodeliti pooblastila, da v skrajnem primeru sprejme odločbe, neposredno naslovljene na finančne institucije, na področjih prava Skupnosti, ki se neposredno uporablja zanje.

(22) Kolegiji nadzornih organov imajo pomembno vlogo pri učinkovitem, uspešnem in doslednem nadzoru nad finančnimi institucijami, ki delujejo čezmejno. Organ mora imeti polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornih organov, da se racionalizira delovanje kolegijev in proces izmenjave informacij znotraj njih ter okrepi približevanje in usklajenost kolegijev pri uporabi prava Skupnosti.

(23) Prenos nalog in odgovornosti je lahko uporaben instrument za delovanje mreže nadzornih organov, da se zmanjša podvajanje nadzornih nalog, okrepi sodelovanje ter s tem racionalizira nadzorni postopek in zmanjša obremenitev finančnih institucij. Zato mora Uredba zagotoviti jasno pravno podlago za tak prenos. Prenos nalog pomeni, da naloge namesto odgovornega organa izvaja drug nadzorni organ, medtem ko je za nadzorne odločbe/sklepe še vedno odgovoren organ, ki je naloge prenesel. S prenosom odgovornosti lahko nacionalni nadzorni organ, na katerega se prenesejo naloge, sam odloča o posameznem vprašanju v zvezi z nadzorom namesto drugega nacionalnega nadzornega organa. Prenose mora urejati načelo, da se pristojnost za nadzor dodeli nadzornemu organu, ki je ustrezen za sprejemanje ukrepov na tem področju. Prerazporeditev odgovornosti je lahko ustrezna na primer zaradi ekonomije obsega, usklajenosti pri skupinskem nadzoru in optimalne uporabe tehničnega strokovnega znanja v nacionalnih nadzornih organih. Z ustrezno zakonodajo Skupnosti se lahko nadalje opredelijo načela za prerazporeditev odgovornosti na podlagi sporazuma. Organ mora na vse ustrezne načine omogočiti sporazume o prenosu pooblastil med nacionalnimi nadzornimi organi. Vnaprej ga je treba obvestiti o nameravanih sporazumih o prenosu pooblastil, da lahko po potrebi poda mnenje. Objavo takih sporazumov je treba centralizirati za zagotovitev pravočasnih, preglednih in enostavno dostopnih informacij o sporazumih za vse zadevne strani.

(24) Organ mora dejavno spodbujati nadzorno konvergenco po vsej Skupnosti s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora.

(25) Medsebojni strokovni pregledi so smotrno in učinkovito orodje za spodbujanje skladnosti v mreži finančnih nadzornih organov. Zato mora organ oblikovati metodološki okvir za take preglede in jih redno izvajati. Pregledi ne smejo biti osredotočeni le na približevanje nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost nadzornih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost nacionalnih nadzornih organov.

(26) Organ mora dejavno spodbujati usklajen odziv Skupnosti v zvezi z nadzorom, zlasti kadar lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti. Zato mu je poleg pooblastil za ukrepanje v izrednih razmerah treba dodeliti tudi splošno funkcijo usklajevanja znotraj evropskega sistema finančnih nadzornih organov. Ukrepi organa morajo biti osredotočeni zlasti na neprekinjen pretok vseh ustreznih informacij med nacionalnimi nadzornimi organi.

(27) Za zaščito finančne stabilnosti je treba zgodaj opredeliti čezmejne in medsektorske trende, mogoča tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. Organ mora v okviru svoje pristojnosti spremljati in oceniti takšen razvoj ter redno ali po potrebi priložnostno obveščati Evropski parlament, Svet, Komisijo, druge evropske nadzorne organe in Evropski odbor za sistemska tveganja, kadar je to potrebno. Organ mora usklajevati tudi teste izjemnih situacij po vsej Skupnosti, s katerimi se oceni prilagodljivost finančnih ustanov na neugodne razmere na trgu, in zagotoviti, da se na nacionalni ravni za take teste uporablja čim bolj usklajena metodologija.

(28) Zaradi globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora organ spodbujati dialog in sodelovanje z nadzornimi organi zunaj Skupnosti. V celoti mora spoštovati obstoječe vloge in pristojnosti evropskih institucij v zvezi z organi zunaj Skupnosti in v mednarodnih forumih.

(29) Organ mora v okviru svoje pristojnosti delovati kot neodvisno svetovalno telo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Imeti mora možnost, da predloži svoje mnenje o ocenjevanju varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pripojitvah na podlagi Direktive 92/49/EGS, Direktive 2002/83/ES in Direktive 2005/68/ES, kakor so bile spremenjene z Direktivo 2007/44/ES.

(30) Organ mora imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da zahteva vse potrebne informacije. Da se prepreči podvajanje obveznosti poročanja za finančne institucije, morajo te informacije običajno zagotoviti nacionalni nadzorni organi, ki so najbliže finančnim trgom in institucijam. Vendar mora imeti organ pristojnost, da informacije zahteva neposredno od finančnih institucij in drugih strank, če nacionalni nadzorni organ takih informacij ne zagotovi ali jih ne more zagotoviti pravočasno. Določiti je treba obveznost organov držav članic, da organu pomagajo pri uveljavljanju takih neposrednih zahtev.

(31) Tesno sodelovanje med organom in Evropskim odborom za sistemska tveganja je bistveno, da se zagotovi popolnoma učinkovito delovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja ter da se spremlja nadaljnje ukrepanje ob njegovih opozorilih in priporočilih. Organ mora Evropskemu odboru za sistemska tveganja posredovati vse pomembne informacije. Podatke, povezane s posameznimi podjetji, je treba zagotoviti le na podlagi obrazložene zahteve. Organ mora po prejemu opozoril ali priporočil, ki jih Evropski odbor za sistemska tveganja naslovi na organ ali nacionalni nadzorni organ, zagotoviti nadaljnje spremljanje.

(32) Organ se mora z zainteresiranimi stranmi po potrebi posvetovati o tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim zagotoviti primerne možnosti, da predložijo pripombe k predlaganim ukrepom. Zaradi učinkovitosti je treba v ta namen ustanoviti interesno skupino za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade, v kateri so sorazmerno zastopani zavarovalnice, pozavarovalnice in poklicni pokojninski skladi v Skupnosti (vključno, kot je ustrezno, institucionalni vlagatelji in druge finančne institucije, ki same uporabljajo finančne storitve), njihovo osebje ter potrošniki in zasebni uporabniki storitev na teh področjih, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade mora dejavno delovati kot povezovalni člen z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih določi Komisija ali so določene z zakonodajo Skupnosti.

(33) Države članice imajo ključno odgovornost za ohranjanje finančne stabilnosti na področju kriznega upravljanja, zlasti v zvezi s stabilizacijo in reševanjem posameznih šibkih finančnih institucij. Ukrepi, ki jih organ sprejme v izrednih razmerah ali primerih reševanja sporov, ki vplivajo na stabilnost finančne institucije, ne smejo vplivati na fiskalne pristojnosti držav članic. Vzpostaviti je treba mehanizem, s katerim se lahko države članice sklicujejo na ta zaščitni ukrep in na zadnji stopnji zadevo predajo Svetu, ki sprejme odločitev. Ustrezno je, da se zaradi posebnih pristojnosti držav članic v zvezi s tem Svetu dodeli vloga na tem področju.

(34) Organ morajo pri postopkih odločanja zavezovati pravila in splošna načela Skupnosti o ustreznem postopanju in preglednosti. V celoti je treba upoštevati pravico subjektov, na katere so naslovljeni sklepi/odločbe organa, da podajo izjavo. Dokumenti organa so sestavni del zakonodaje Skupnosti.

(35) Odbor nadzornikov, ki ga sestavljajo vodje ustreznih nacionalnih nadzornih organov iz vsake države članice in ga vodi predsednik organa, je glavno telo odločanja v organu. Predstavniki Komisije, Evropskega odbora za sistemska tveganja in drugih dveh evropskih nadzornih organov morajo sodelovati kot opazovalci. Člani odbora nadzornikov morajo delovati neodvisno in samo v interesu Skupnosti. Za splošne dokumente, vključno s tistimi v zvezi s sprejetjem tehničnih standardov, smernic in priporočil ter proračunskimi zadevami, je treba uporabiti pravila o kvalificirani večini, kot so določena v Pogodbi, medtem ko je treba za vse druge sklepe/odločbe uporabiti navadno večino članov. Primere v zvezi z reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi mora preučiti ožji odbor.

(36) Upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik organa, predstavniki nacionalnih nadzornih organov in Komisija, mora zagotavljati, da organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu bile dodeljene. Upravnemu odboru je treba dodeliti potrebna pooblastila, da lahko med drugim predlaga letni in večletni delovni program, izvaja nekatera proračunska pooblastila, sprejme načrt kadrovske politike organov, sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov in sprejme letno poročilo.

(37) Organ mora zastopati polno zaposleni predsednik, ki ga v javnem izbirnem postopku izbere odbor nadzornikov. Za upravljanje organa je treba pooblastiti izvršnega direktorja, ki mora imeti pravico do sodelovanja na sejah odbora nadzornikov in upravnega odbora, pri čemer nima glasovalne pravice.

(38) Za zagotovitev medsektorske usklajenosti dejavnosti evropskih nadzornih organov se morajo ti organi tesno usklajevati v skupnem odboru evropskih nadzornih organov in po potrebi sprejeti skupna stališča. Skupni odbor evropskih nadzornih organov mora prevzeti vse funkcije skupnega odbora za finančne konglomerate. Kadar je to ustrezno, morajo zadevni evropski nadzorni organ vzporedno sprejemati tudi dokumente, ki spadajo na področje pristojnosti Evropskega bančnega organa ali Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.

(39) Treba je zagotoviti, da lahko stranke, ki jih zadevajo sklepi/odločbe, sprejeti v organu, uporabijo ustrezna pravna sredstva. Za učinkovito zaščito pravic strank in zaradi ekonomičnosti postopka, kadar ima organ pooblastila za odločanje, je treba strankam zagotoviti pravico do pritožbe pri odboru za pritožbe. Odbor za pritožbe mora biti za namene učinkovitosti in usklajenosti skupno telo treh evropskih nadzornih organov, ki je neodvisno od njihovih upravnih in regulativnih struktur. Proti odločbi odbora za pritožbe se je mogoče pritožiti pri Sodišču prve stopnje in Sodišču Evropskih skupnosti.

(40) Organu je treba za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti dodeliti samostojni proračun, pri čemer prihodki izhajajo večinoma iz obveznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in splošnega proračuna Evropske unije. V zvezi s prispevkom Skupnosti je treba uporabljati proračunski postopek Skupnosti. Revizijo zaključnih računov mora opravljati Računsko sodišče.

(41) Za organ je treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[34]. Organ mora pristopiti tudi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)[35].

(42) Za zagotovitev odprtih in preglednih pogojev zaposlovanja ter enakega obravnavanja osebja je treba za osebje organa uporabljati kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti[36].

(43) Bistveno je, da se zaščitijo poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije. Zaščititi je treba tudi zaupnost informacij, ki se izmenjujejo znotraj mreže.

(44) Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov urejata Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[37] ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[38], ki se v celoti uporabljata za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe.

(45) Za zagotovitev preglednega delovanja organa je treba zanj uporabljati Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[39].

(46) Državam, ki niso članice Evropske unije, je treba omogočiti sodelovanje pri delu organa na podlagi ustreznih sporazumov, ki jih mora skleniti Skupnost.

(47) Ker ciljev te uredbe, tj. izboljšanje delovanja notranjega trga z zagotovitvijo visoke, učinkovite in usklajene stopnje ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter nadzora nad njim, zaščite imetnikov zavarovalnih polic in drugih upravičencev, zaščite integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, ohranjanja stabilnosti finančnega sistema in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora, države članice ne morejo ustrezno dosegati in se lahko zato zaradi obsega ukrepov bolje dosegajo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe, sprejema ukrepe. Ta uredba v skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ne presega okvirov, potrebnih za doseganje teh ciljev.

(48) Organ prevzema vse sedanje naloge in pooblastila Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, zato je treba Sklep Komisije 2009/78/ES z dne 23. januarja 2009 o ustanovitvi Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine razveljaviti, Sklep …/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije pa ustrezno spremeniti.

(49) Primerno je določiti časovni rok za izvajanje te uredbe za zagotovitev, da je organ ustrezno pripravljen na začetek dejavnosti in da se lahko nemoteno izvede prenos nalog z Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I USTANOVITEV IN PRAVNI STATUS

Člen 1 Ustanovitev in obseg delovanja

1. S to uredbo se ustanavlja Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: organ).

2. Organ deluje v okviru področja uporabe Direktive 64/225/EGS, Direktive 73/239/EGS, Direktive 73/240/EGS, Direktive 76/580/EGS, Direktive 78/473/EGS, Direktive 84/641/EGS, Direktive 87/344/EGS, Direktive 88/357/EGS, Direktive 92/49/EGS, Direktive 98/78/ES, Direktive 2001/17/ES, Direktive 2002/83/ES, Direktive 2002/92/ES, Direktive 2003/41/ES, Direktive 2002/87/ES, Direktive 2005/68/ES, Direktive 2007/44/ES, Direktive 2005/60/ES, Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh dokumentih, ter kakršnega koli drugega dokumenta Skupnosti, ki na organ prenaša naloge.

3. Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da zlasti na podlagi člena 226 Pogodbe zagotavlja skladnost s pravom Skupnosti.

4. Cilj organa je prispevati k: (i) boljšemu delovanju notranjega trga, kar vključuje zlasti visoko, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora, (ii) zaščiti imetnikov zavarovalnih polic in drugih upravičencev, (iii) zagotavljanju integritete, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov, (iv) zaščiti stabilnosti finančnega sistema in (v) krepitvi mednarodnega usklajevanja nadzora. V ta namen organ prispeva k zagotavljanju dosledne, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje Skupnosti iz člena 1(2), spodbuja nadzorno konvergenco ter izdaja mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo.

5. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: ESFS), ki deluje kot mreža nadzornih organov, kot je podrobneje opredeljeno v členu 39.

6. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine sodeluje z Evropskim odborom za sistemska tveganja, v nadaljnjem besedilu: ESRB, kot je določeno v členu 21 te uredbe.

Člen 2 Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1) „finančne institucije“ so zavarovalnice, kakor so opredeljene v Direktivi 98/78/ES, pozavarovalnice, kakor so opredeljene v Direktivi 2005/68/ES, institucije za zagotavljanje poklicnih pokojnin iz Direktive 2003/41/ES ter „finančni konglomerati“, kakor so opredeljeni v Direktivi 2002/87/ES;

(2) „nacionalni nadzorni organi“ so nacionalni organi, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor zavarovalnic, pozavarovalnic ali institucij za zagotavljanje poklicnih pokojnin.

Člen 3Pravni status

1. Organ je organ Skupnosti s statusom pravne osebe.

2. Organ ima v vsaki državi članici najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnih postopkih.

3. Organ zastopa njegov predsednik.

Člen 4Sestava

Organ sestavljajo:

(1) odbor nadzornikov, ki izvaja naloge iz člena 28;

(2) upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 32;

(3) predsednik, ki izvaja naloge iz člena 33;

(4) izvršni direktor, ki izvaja naloge iz člena 38;

(5) odbor za pritožbe iz člena 44, ki izvaja naloge iz člena 46.

Člen 5Sedež

Sedež organa je v Frankfurtu.

POGLAVJE II NALOGE IN POOBLASTILA ORGANA

Člen 6 Naloge in pooblastila organa

1. Organ ima naslednje naloge:

(a) prispeva k doseganju visoke kakovosti skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo mnenj za institucije Skupnosti ter oblikovanjem smernic, priporočil in osnutkov tehničnih standardov, ki temeljijo na zakonodaji iz člena 1(2);

(b) prispeva k dosledni uporabi zakonodaje Skupnosti, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, smotrne in učinkovite uporabe zakonodaje iz člena 1(2), preprečevanjem regulatorne arbitraže, posredovanjem in reševanjem sporov med nacionalnimi nadzornimi organi, spodbujanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornih organov in sprejemanjem ukrepov v izrednih razmerah;

(c) omogoča prenose nalog in pristojnosti med nacionalnimi nadzornimi organi;

(d) tesno sodeluje z odborom ESRB, pri čemer mu zlasti posreduje potrebne informacije za opravljanje njegovih nalog ter zagotavlja ustrezno spremljanje upoštevanja opozoril in priporočil odbora ESRB;

(e) opravlja analizo medsebojnega strokovnega pregleda nacionalnih nadzornih organov za okrepitev usklajenosti rezultatov nadzora;

(f) v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu;

(g) izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali zakonodaje Skupnosti iz člena 1(2).

2. Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, in zlasti pooblastila za:

(a) pripravo osnutkov tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 7;

(b) izdajanje smernic in priporočil, kot je določeno v členu 8;

(c) izdajanje priporočil v posebnih primerih iz člena 9(3);

(d) sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na nacionalne nadzorne organe, v posebnih primerih iz členov 10 in 11;

(e) sprejemanje individualnih odločb, naslovljenih na finančne institucije, v posebnih primerih iz člena 9(6), člena 10(3) in člena 11(4);

(f) izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kot je določeno v členu 19.

3. Organ izvaja vsa izključna pooblastila za nadzor nad subjekti, ki poslujejo po vsej Skupnosti, ali gospodarskimi dejavnosti, ki se izvajajo po vsej Skupnosti, ki so mu bila dodeljena z zakonodajo iz člena 1(2).

V ta namen ima organ ustrezna pooblastila za preiskovanje in izvrševanje, kot je določeno v ustrezni zakonodaji, ter možnost zaračunavanja pristojbin.

Člen 7 Tehnični standardi

1. Organ lahko pripravi tehnične standarde na področjih, ki so natančno določena v zakonodaji iz člena 1(2). Organ osnutke standardov predloži Komisiji v potrditev.

Preden organ te osnutke predloži Komisiji, po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o tehničnih standardih ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutkov standardov odloči, ali jih bo potrdila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec. Komisija lahko osnutke standardov potrdi le delno ali s spremembami, če je to v interesu Skupnosti.

Kadar Komisija ne potrdi standardov ali jih potrdi samo delno ali s spremembami, o razlogih za tako odločitev obvesti organ.

2. Komisija sprejme standarde v obliki uredb ali sklepov ter jih objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 8Smernice in priporočila

Za vzpostavitev doslednih, smotrnih in učinkovitih nadzornih praks znotraj sistema ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe zakonodaje Skupnosti organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na nacionalne nadzorne organe ali finančne institucije.

Nacionalni nadzorni organi si na vse mogoče načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili.

Kadar nacionalni nadzorni organ ne upošteva teh smernic ali priporočil, o svojih razlogih za tako ravnanje obvesti organ.

Člen 9 Dosledna uporaba pravil Skupnosti

1. Kadar nacionalni nadzorni organ ni pravilno uporabil zakonodaje iz člena 1(2), zlasti če ni preveril, ali finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedene zakonodaje, ima organ pooblastila iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

2. Organ lahko na zahtevo enega ali več nacionalnih nadzornih organov, Komisije ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil ustrezni nacionalni nadzorni organ, preiskuje domnevno nepravilno uporabo prava Skupnosti.

Nacionalni nadzorni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 20 organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih organ potrebuje za svojo preiskavo.

3. Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni nacionalni nadzorni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev z zakonodajo Skupnosti.

Nacionalni nadzorni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila Organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo Skupnosti.

4. Če nacionalni nadzorni organ v enem mesecu od prejema priporočila organa ne zagotovi skladnosti z zakonodajo Skupnosti, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila organa ali na lastno pobudo sprejme odločbo, s katero od nacionalnega nadzornega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev z zakonodajo Skupnosti.

Komisija sprejme tako odločbo najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Komisija lahko ta rok podaljša za en mesec.

Komisija zagotovi spoštovanje pravice naslovnikov odločbe, da podajo izjavo.

Organ in nacionalni nadzorni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije.

5. Nacionalni nadzorni organ v desetih delovnih dneh od prejema odločbe iz odstavka 4 Komisijo in organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izvedbo te odločbe Komisije.

6. Če nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo iz odstavka 4 tega člena v roku iz tega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti nacionalnega nadzornega organa, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in integriteta finančnega sistema, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, v katerem zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.

Odločba organa je v skladu z odločbo, ki jo na podlagi odstavka 4 sprejme Komisija.

7. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli nacionalni nadzorni organi.

Vsi ukrepi nacionalnih nadzornih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 4 ali 6, so v skladu s temi odločbami.

Člen 10Ukrepanje v izrednih razmerah

1. V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Skupnosti ali dela tega sistema, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo organa, Sveta ali odbora ESRB sprejme odločbo, naslovljeno na organ, v kateri opredeli obstoj izrednih razmer v smislu te uredbe.

2. Kadar Komisija sprejme odločbo na podlagi odstavka 1, lahko organ sprejme individualne odločbe, s katerimi od nacionalnih nadzornih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh tveganj, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali dela tega sistema, tako da zagotovijo, da finančne institucije in nacionalni nadzorni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.

3. Kadar nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo organa iz odstavka 2 v roku, ki je določen v odločbi, lahko organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi navedene zakonodaje, vključno s prenehanjem posameznih dejavnosti.

4. Odločbe, sprejete na podlagi odstavka 3, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločbami o isti zadevi, ki so jih sprejeli nacionalni nadzorni organi.

Kakršni koli ukrepi nacionalni nadzornih organov v zvezi z dejstvi, ki jih obravnava odločba na podlagi odstavka 2 ali 3, so v skladu s temi odločbami.

Člen 11Reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi

1. Kadar se nacionalni nadzorni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja drugega nacionalnega nadzornega organa na področjih, na katerih zakonodaja iz člena 1(2) zahteva sodelovanje, usklajevanje ali skupno odločanje nacionalnih nadzornih organov iz več kot ene države članice, lahko organ brez poseganja v pooblastila iz člena 9 na zahtevo enega ali več zadevnih nacionalnih nadzornih organov na podlagi postopka iz odstavka 2 organom pomaga pri doseganju sporazuma.

2. Organ določi rok za spravo med nacionalnimi nadzornimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, navedenih v zakonodaji iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve.

3. Če zadevni nacionalni nadzorni organi ob koncu spravnega postopka ne dosežejo sporazuma, lahko organ sprejme odločbo, s katero v skladu s pravom Skupnosti od njih zahteva, da za rešitev spora sprejmejo posebne ukrepe ali se ukrepov vzdržijo.

4. Kadar nacionalni nadzorni organ ne ravna v skladu z odločbo organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, lahko organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 226 Pogodbe sprejme individualno odločbo, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Skupnosti, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.

Člen 12Kolegiji nadzornih organov

1. Organ prispeva k spodbujanju učinkovitega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornih organov ter krepitvi skladnosti uporabe zakonodaje Skupnosti v kolegijih.

2. Organ v kolegijih nadzornih organov sodeluje kot opazovalec, kot meni, da je ustrezno. Za namene tega sodelovanja se šteje kot „nacionalni nadzorni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje in prejema vse ustrezne informacije, ki jih zahteva, ter jih posreduje vsem članom kolegija.

3. Organ skupaj z nadzornimi organi, ki so zastopani v kolegijih nadzornih organov, po potrebi opredeli in od nacionalnih nadzornih organov pridobi vse ustrezne informacije, da olajša delo teh kolegijev.

Vzpostavi in upravlja osrednji sistem, s katerim nacionalnim nadzornim organom, zastopanim v kolegijih nadzornih organov, zagotovi dostop do takih informacij.

Člen 13Prenos nalog in odgovornosti

1. Nacionalni nadzorni organi lahko z dvostranskim sporazumom naloge in odgovornosti prenesejo na druge nacionalne nadzorne organe.

2. Organ olajša prenos nalog in odgovornosti med nacionalnimi nadzornimi organi z opredelitvijo tistih nalog in odgovornosti, ki jih je mogoče prenesti ali skupno izvajati, ter s spodbujanjem najboljših praks.

3. Nacionalni nadzorni organi obvestijo organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko nacionalni nadzorni organi obvestijo organ.

Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.

Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo nacionalni nadzorni organi, za zagotovitev, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.

Člen 14Skupna kultura na področju nadzora

1. Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne evropske kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Skupnosti, zato izvaja vsaj naslednje dejavnosti:

(a) izdaja mnenja za nacionalne nadzorne organe;

(b) spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med nacionalni nadzornimi organi ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Skupnosti;

(c) prispeva k razvoju visoko kakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno s standardi poročanja;

(d) ocenjuje uporabo ustreznih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija, smernic in priporočil, ki jih izda organ, ter po potrebi predlaga spremembe;

(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, omogoča izmenjave osebja in nacionalne nadzorne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.

2. Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Člen 15Medsebojni strokovni pregledi nacionalnih nadzornih organov

1. Organ redno opravlja analize medsebojnih strokovnih pregledov nekaterih ali vseh dejavnosti nacionalnih nadzornih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. V ta namen organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi organi.

2. Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

(a) ustreznosti institucionalnih dogovorov, financiranja in strokovnega znanja zaposlenih v nacionalnem nadzornem organu, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe zakonodaje iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu;

(b) stopnje približevanja, doseženega pri uporabi prava Skupnosti in nadzorni praksi, vključno s tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 7 in 8, ter obsega, do katerega nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Skupnosti;

(c) dobrih praks, ki so se razvile v nekaterih nacionalnih nadzornih organih in katerih sprejetje lahko koristi drugim nacionalnim nadzornim organom.

3. Organ lahko na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda izdaja priporočila za zadevne nacionalne nadzorne organe.

Člen 16Naloga usklajevanja

Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja nacionalnih nadzornih organov, tudi ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Skupnosti.

Organ spodbuja usklajene odzive Skupnosti med drugim z:

(1) olajšanjem izmenjave informacij med nacionalnimi nadzornimi organi;

(2) opredelitvijo obsega in preverjanjem zanesljivosti informacij, ki jih je treba dati na voljo vsem zadevnim nacionalnim nadzornim organom;

(3) delovanjem v vlogi posrednika na zahtevo nacionalnih nadzornih organov ali na lastno pobudo, brez poseganja v člen 11;

(4) takojšnjim obveščanjem odbora ESRB o kakršnih koli morebitnih izrednih razmerah.

Člen 17 Ocena razvoja na trgu

1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ESRB, Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih.

Organ v sodelovanju z odborom ESRB zlasti začne in usklajuje ocene na ravni celotne Skupnosti v zvezi s prilagodljivostjo finančnih institucij na neugoden razvoj na trgu. V ta namen za uporabo v nacionalnih nadzornih organih razvija:

(a) skupno metodologijo za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančno stanje institucij;

(b) skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocen prilagodljivosti finančnih institucij.

2. Organ brez poseganja v naloge odbora ESRB, določene v Uredbi (ES) št. …/…[ESRB], vsaj enkrat na leto in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in odboru ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, mogočih tveganj in ranljivosti.

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

3. Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge.

Člen 18Mednarodni odnosi

Organ lahko brez poseganja v pristojnosti institucij Skupnosti razvija stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sprejema lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav.

Organ pomaga pri pripravi odločb o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi ureditvami v tretjih državah v skladu z zakonodajo iz člena 1(2).

Člen 19 Druge naloge

1. Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

2. V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2007/44/ES, lahko organ na lastno pobudo ali na zahtevo katerih koli nacionalnih nadzornih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, ki jo opravi kateri koli organ države članice. Uporablja se člen 20.

Člen 20 Zbiranje informacij

1. Nacionalni nadzorni organi in drugi javni organi držav članic organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, dodeljenih s to uredbo.

Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih.

2. Kadar informacije niso na voljo ali jih nacionalni nadzorni organi in drugi javni organi držav članic ne zagotovijo pravočasno, lahko organ izda obrazloženo zahtevo, naslovljeno neposredno na zadevne finančne institucije in druge stranke. O takih zahtevah obvesti zadevne nacionalne nadzorne organe.

Nacionalni nadzorni organi in drugi javni organi držav članic organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju takih informacij.

3. Organ lahko uporablja zaupne informacije, ki mu jih posredujejo nacionalni nadzorni organi in drugi javni organi ali finančne institucije in druge stranke, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

Člen 21 Odnos z odborom ESRB

1. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine sodeluje z odborom ESRB.

2 Organ tesno sodeluje z odborom ESRB. Odboru ESRB zagotavlja redne in posodobljene informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo odboru ESRB, kot je določeno v členu [15] Uredbe (ES) št. …/…[ESRB].

3. Organ v skladu z odstavkoma 4 in 5 zagotovi ustrezno spremljanje nadaljnjega ukrepanja ob opozorilih in priporočilih odbora ESRB iz člena [16] Uredbe (ES) št. …/… [ESRB].

4. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, ki je naslovljeno nanj, takoj skliče sejo odbora nadzornikov in oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog.

V ustreznem postopku odločanja določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če organ ne ukrepa na podlagi priporočila, odboru ESRB sporoči razloge za tako odločitev.

5. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na nacionalni nadzorni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila odbora ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Nacionalni nadzorni organ ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov, ko v skladu s členom [17] Uredbe (ES) št. …/… [ESRB] obvesti odbor ESRB.

6. Organ pri opravljanju svojih nalog, določenih v tej uredbi, čim bolj upošteva opozorila in priporočila odbora ESRB.

Člen 22Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade

1. Za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge organa, se ustanovi interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade.

2. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo zavarovalnice, pozavarovalnice in poklicne pokojninske sklade v Skupnosti, njihovo osebje ter potrošnike in uporabnike storitev zavarovanja, pozavarovanja in poklicnih pokojnin.

Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade se sestane vsaj dvakrat na leto.

3. Člane interesne skupine za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade na podlagi predlogov ustreznih zainteresiranih strani imenuje odbor nadzornikov organa.

Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno geografsko uravnoteženost in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Skupnosti.

Organ zagotavlja ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade.

4. Člani interesne skupine za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade so imenovani za obdobje dveh let in pol, po katerem se organizira nov izbirni postopek.

Člani so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

5. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade lahko izdaja mnenja in nasvete za organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, določenimi v členih 7 in 8.

6. Interesna skupina za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade sprejme svoj poslovnik.

7. Organ javno objavi mnenja in nasvete interesne skupine za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade ter rezultate posvetovanj s to skupino.

Člen 23Zaščitni ukrepi

1. Organ zagotavlja, da nobena od odločb, sprejetih na podlagi člena 10 ali 11, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.

2. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 11, posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v enem mesecu po tem, ko je bil nacionalni nadzorni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ in Komisijo, da nacionalni nadzorni organ odločbe ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in jasno navede, na kakšen način.

V tem primeru se odločba organa začasno prekliče.

Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločbo ohranil, jo spremenil ali razveljavil.

Če organ ohrani svojo odločbo, Svet na podlagi kvalificirane večine, kot je določeno v členu 205 Pogodbe, v dveh mesecih odloči, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi.

Če se Svet odloči, da ohrani odločbo organa, ali odločitve ne sprejme v dveh mesecih, se začasni preklic te odločbe takoj odpravi.

3. Kadar država članica meni, da odločba, sprejeta na podlagi člena 10(2), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v treh delovnih dneh po tem, ko je bil nacionalni nadzorni organ uradno obveščen o odločbi organa, obvesti organ, Komisijo in Svet, da nacionalni nadzorni organ odločbe ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu utemelji, zakaj ta odločba posega v njene fiskalne pristojnosti, in jasno navede, na kakšen način.

Svet na podlagi kvalificirane večine, kot je določeno v členu 205 Pogodbe, v desetih delovnih dneh odloči, ali se odločba organa ohrani ali razveljavi.

Kadar Svet v desetih delovnih dneh ne sprejme odločitve, se šteje, da se odločba organa ohrani.

Člen 24Postopki odločanja

1. Organ pred sprejetjem odločb iz člena 9(6), člena 10(2) in (3) ter člena 11(3) in (4) obvesti naslovnika o nameravanem sprejetju odločb in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upošteva nujnost zadeve.

2. V odločbah organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

3. Naslovniki odločb organa so obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

4. Kadar organ sprejme odločbo na podlagi člena 10(2) ali (3), to odločbo v ustreznih časovnih presledkih pregleduje.

5. Odločbe, ki jih organ sprejme na podlagi členov 9, 10 in 11, so javno objavljene, pri čemer sta navedeni identiteta nacionalnega nadzornega organa ali finančne institucije in glavna vsebina odločbe, pri čemer se upošteva upravičen interes finančnih institucij glede varovanja poslovnih skrivnosti.

POGLAVJE III ORGANIZACIJA

ODDELEK 1 ODBOR NADZORNIKOV

ČLEN 25 SESTAVA

1. Odbor nadzornikov sestavljajo:

(a) predsednik, ki nima glasovalne pravice;

(b) vodja zadevnega nacionalnega nadzornega organa, pristojnega za nadzor nad finančnimi institucijami v posamezni državi članici. Če je v državi članici več kot en pristojen organ, organi izberejo enega vodjo za predstavnika v odboru nadzornikov;

(c) en predstavnik Komisije, ki nima glasovalne pravice;

(d) en predstavnik odbora ESRB, ki nima glasovalne pravice;

(f) en predstavnik vsakega od ostalih dveh evropskih nadzornih organov, ki nima glasovalne pravice.

2. Vsak nacionalni nadzorni organ ali, če obstaja več kot en zadeven nacionalni nadzorni organ, so ti organi skupaj odgovorni za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izberejo med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz odstavka 1(b), če se ta oseba seje ne more udeležiti.

3. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev.

Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.

Člen 26Notranji odbori in skupine

1. Odbor nadzornikov lahko ustanavlja notranje odbore ali skupine za posebne naloge, dodeljene odboru nadzornikov, ter zagotovi prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločanja na notranje odbore ali skupine, upravni odbor ali predsednika.

2. Za namene člena 11 odbor nadzornikov skliče skupino za lažje reševanje sporov, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, ki nista predstavnika nacionalnih nadzornih organov, vpletenih v spor.

Odbor nadzornikov na predlog te skupine sprejme odločbo na podlagi člena 11.

Člen 27Neodvisnost

Predsednik odbora nadzornikov in njegovi člani z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno v interesu Skupnosti ter niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Skupnosti, vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

Člen 28Naloge

1. Odbor nadzornikov usmerja delo organa in je pristojen za sprejemanje odločb iz poglavja II.

2. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila in odločbe ter izdaja nasvete iz poglavja II.

3. Odbor nadzornikov imenuje predsednika.

4. Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga upravnega odbora sprejme delovni program organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.

5. Odbor nadzornikov sprejme večletni delovni program organa ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Večletni delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.

6. Odbor nadzornikov potrdi predlog proračuna v skladu s členom 49.

7. Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem ter ju lahko odstavi s položaja v skladu s členom 33(5) oziroma členom 36(5).

Člen 29Odločanje

1. Odbor nadzornikov odloča na podlagi kvalificirane večine svojih članov, kot je opredeljeno v členu 205 Pogodbe, v zvezi z dokumenti iz členov 7 in 8 ter vsemi ukrepi in odločbami, sprejetimi na podlagi poglavja VI.

Vse druge odločitve odbora nadzornikov se sprejmejo z navadno večino članov.

2. Seje odbora nadzornikov skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

3. Odbor nadzornikov sprejme in objavi svoj poslovnik.

4. V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja, vključno s pravili glede sklepčnosti, če je to ustrezno. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, razen predsednika in izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 61 ali zakonodaji iz člena 1(2) določeno drugače.

Oddelek 2Upravni odbor

ČLEN 30 SESTAVA

1. Upravni odbor sestavljajo predsednik, predstavnik Komisije in štirje člani, ki jih med svojimi člani izbere odbor nadzornikov.

Vsak član razen predsednika ima namestnika, ki lahko zamenja člana upravnega odbora, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

2. Sklepi upravnega odbora se sprejemajo na podlagi večine prisotnih članov. Vsak član ima en glas.

Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah upravnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.

Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

3. Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi.

Upravni odbor se srečuje na rednih sejah vsaj dvakrat na leto.

4. Članom upravnega odbora lahko odvisno od določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

Člen 31Neodvisnost

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v interesu Skupnosti, pri čemer niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil institucij ali organov Skupnosti, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Člen 32Naloge

1. Upravni odbor zagotavlja, da organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo.

2. Upravni odbor predloži letni in večletni delovni program odboru nadzornikov v sprejetje.

3. Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 49 in 50.

4. Upravni odbor sprejme načrt kadrovske politike organa in v skladu s členom 54(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5. Upravni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov organa v skladu s členom 58.

6. Upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov na podlagi osnutka poročila iz člena 38(7) sprejme letno poročilo o dejavnostih organa ter to poročilo do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču ter Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

7. Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

8. Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 44(3) in 44(5).

Oddelek 3Predsednik

ČLEN 33 IMENOVANJE IN NALOGE

1. Organ zastopa predsednik, ki je polno zaposleni neodvisni strokovnjak.

Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodi seje odbora nadzornikov in upravnega odbora.

2. Predsednika z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo.

Kandidata, ki ga izbere odbor nadzornikov, mora pred imenovanjem potrditi Evropski parlament.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi namestnika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije.

3. Mandat predsednika je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:

(a) rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b) dolžnosti in zahteve organa v naslednjih letih.

Odbor nadzornikov lahko na podlagi vrednotenja in odvisno od potrditve Evropskega parlamenta enkrat podaljša mandat predsednika.

5. Predsednika se lahko s položaja odstavi le na podlagi sklepa odbora nadzornikov, ki ga mora potrditi Evropski parlament.

Predsednik ne more omejevati odbora nadzornikov pri razpravah v zvezi z njim, zlasti o potrebi po njegovi razrešitvi, in ni vključen v razprave v zvezi s takim vprašanjem.

Člen 34Neodvisnost

Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika niti ne zahteva niti ne sprejema navodil institucij ali organov Skupnosti, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Člen 35Poročilo

1. Evropski parlament lahko predsednika ali njegovega namestnika ob popolnem spoštovanju njegove neodvisnosti pozove, naj redno podaja izjave pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov tega odbora.

2. Evropski parlament lahko predsednika pozove tudi, naj predloži poročilo o opravljanju svojih dolžnosti.

Oddelek 4Izvršni direktor

ČLEN 36 IMENOVANJE

1. Organ vodi izvršni direktor, ki je polno zaposlen neodvisni strokovnjak.

2. Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja.

3. Mandat izvršnega direktorja je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4. V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata izvršnega direktorja odbor nadzornikov opravi vrednotenje.

Pri tem vrednotenju odbor nadzornikov oceni zlasti:

(a) rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b) dolžnosti in zahteve organa v naslednjih letih.

Odbor nadzornikov lahko ob upoštevanju vrednotenja enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja.

5. Izvršnega direktorja se lahko odstavi s položaja le na podlagi sklepa odbora nadzornikov.

Člen 37Neodvisnost

Izvršni direktor brez poseganja v ustrezne vloge upravnega odbora in odbora nadzornikov v zvezi z nalogami izvršnega direktorja niti ne zahteva niti ne sprejema navodil katere koli vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj organa.

Člen 38Naloge

1. Izvršni direktor je pristojen za upravljanje organa in pripravlja delo upravnega odbora.

2. Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje letnega delovnega programa organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom upravnega odbora.

3. Izvršni direktor izvaja potrebne ukrepe, zlasti sprejemanje notranjih upravnih navodil in objavljanje obvestil, za zagotovitev delovanja organa v skladu s to uredbo.

4. Izvršni direktor pripravi večletni delovni program v skladu s členom 32(2).

5. Izvršni direktor vsako leto do 30. junija pripravi delovni program organa za naslednje leto v skladu s členom 32(2).

6. Izvršni direktor pripravi predhodni predlog proračuna organa na podlagi člena 49 in na podlagi člena 50 izvršuje proračun organa.

7. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek letnega poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah.

8. Izvršni direktor v zvezi z osebjem organa izvaja pooblastila iz člena 54 in upravlja kadrovske zadeve.

POGLAVJE IV EVROPSKI SISTEM FINANČNIH NADZORNIH ORGANOV

ODDELEK 1 SPLOšNE DOLOčBE

ČLEN 39 SESTAVA

1. Organ je del evropskega sistema finančnih nadzornih organov (ESFS), ki deluje kot mreža nadzornih organov.

2. Sistem ESFS sestavljajo:

(a) organi iz držav članic, kot je opredeljeno v členu 1(2) te uredbe, členu 1(2) Uredbe (ES) št. .../… [EBA] in členu 1(2) Uredbe (ES) št. …/… [ESMA];

(b) organ;

(c) Evropski bančni organ, ustanovljen na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. .../... [EBA];

(d) Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen na podlagi člena 1 Uredbe (ES) št. .../... [ESMA];

(e) skupni odbor evropskih nadzornih organov iz člena 40;

(f) Komisija za namene izvajanja nalog iz členov 7, 9, in 10.

3. Organ prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov, ustanovljenega s členom 40, redno in tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, zagotavlja medsektorsko usklajenost njihovih prizadevanj ter oblikuje skupna stališča na področju nadzora nad finančnimi konglomerati in drugih medsektorskih vprašanj.

Oddelek 2Skupni odbor evropskih nadzornih organov

ČLEN 40 USTANOVITEV

1. Ustanovi se skupni odbor evropskih nadzornih organov.

2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge.

3. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravno pomoč skupnemu odboru evropskih nadzornih organov. To vključuje kadrovske, upravne, infrastrukturne in operativne stroške.

Člen 41Sestava

1. Skupni odbor sestavljajo predsednik organa in predsednika Evropskega bančnega organa ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 43.

2. Izvršni direktor, Komisija in odbor ESRB so kot opazovalci povabljeni na seje skupnega odbora evropskih nadzornih organov in pododborov iz člena 43.

3. Predsednik skupnega odbora evropskih nadzornih organov je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.

4. Skupni odbor evropskih nadzornih organov sprejme in objavi svoj poslovnik. V pravilih se lahko določijo dodatni udeleženci sej skupnega odbora.

Skupni odbor evropskih nadzornih organov se sestaja vsaj enkrat na dva meseca.

Člen 42Skupna stališča in skupni dokumenti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi sprejema skupna stališča z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, kot je to ustrezno.

Organ vzporedno z Evropskim bančnim organom ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge po potrebi sprejema dokumente iz člena 7, 9, 10 ali 11 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katere koli druge zakonodaje iz člena 1(2), ki tudi spada na področje pristojnosti Evropskega bančnega organa ali Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.

Člen 43Pododbori

Za namene člena 42 se v okviru skupnega odbora evropskih nadzornih organov ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

Ta pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 41(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem nacionalnem nadzornem organu iz vsake države članice.

Pododbor med svojimi člani izbere predsednika, ki je tudi član skupnega odbora evropskih nadzornih organov.

Skupni odbor lahko ustanovi dodatne pododbore.

Oddelek 3Odbor za pritožbe

ČLEN 44 SESTAVA

1. Odbor za pritožbe je skupno telo Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.

2. Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so posamezniki z ustreznim znanjem in izkušnjami, pri čemer ni vključeno osebje, zaposleno v nacionalnih nadzornih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Skupnosti, ki so vključene v dejavnosti organa.

Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.

Odločitve odbora za pritožbe se sprejemajo na podlagi večine vsaj štirih od šestih članov.

Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe.

3. Upravni odbor organa z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije , predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika.

Drugi člani so imenovani v skladu z Uredbo (ES) št. …/… [EBA] in Uredbo (ES) št. …/… [ESMA].

4. Mandat članov odbora za pritožbe je pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval upravni odbor organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tak sklep.

6. Organ, Evropski bančni organ ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe.

Člen 45Neodvisnost in nepristranskost

1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti.

2. Člani odbora za pritožbe ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.

3. Če zaradi enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali katerega koli drugega razloga član odbora za pritožbe meni, da kateri od ostalih članov odbora ne bi smel sodelovati v pritožbenem postopku, o tem ustrezno obvesti odbor za pritožbe.

4. Zoper sodelovanje člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali suma, da član deluje pristransko.

Ugovor ne sme temeljiti na državljanstvu članov, nedopusten pa je tudi, če je stranka v pritožbenem postopku opravila neko procesno dejanje, ki ni bilo ugovor zoper člana odbora za pritožbe, čeprav je vedela, da obstaja razlog za tak ugovor.

5. Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 1 in 2, brez sodelovanja zadevnega člana.

Pri takem odločanju zadevnega člana v odboru za pritožbe zamenja njegov namestnik, razen če je tudi namestnik v enakem položaju. V tem primeru predsednik imenuje zamenjavo izmed preostalih namestnikov, ki so na voljo.

6. Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu.

Zato podajo izjavo o zavezah in izjavo o interesih, v katerih je navedeno, da ne obstajajo nobeni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, oziroma nobeni neposredni ali posredni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost.

Te izjave se vsako leto objavijo v pisni obliki.

POGLAVJE V PRAVNA SREDSTVA

Člen 46 Pritožbe

1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno z nacionalnimi nadzornimi organi, se lahko pritoži na odločbo organa iz členov 9, 10 in 11 ali katero koli drugo odločbo, ki jo organ sprejme na podlagi zakonodaje iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločbo, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

2. Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri organu v dveh mesecih po tem, ko je bila zadevna oseba o odločbi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je organ objavil svojo odločbo.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v dveh mesecih po tem, ko je bila vložena.

3. Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka.

Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločbe, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

4. Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preuči, ali je utemeljena. Odbor za pritožbe povabi stranke na pritožbene postopke tako pogosto, kot je potrebno, da v določenih rokih pridobi njihove pripombe k uradnim obvestilom, ki jih je izdal sam, ali sporočilom drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustne izjave.

5. Odbor za pritožbe lahko v skladu z določbami tega člena izvaja vsa pooblastila, ki so v pristojnosti organa, ali pa primer preda pristojnemu telesu organa. To telo zavezuje odločba odbora za pritožbe.

6. Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik.

7. Organ utemelji in objavi odločbe, ki jih sprejme odbor za pritožbe.

Člen 47Tožbe pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem Evropskih skupnosti

1. V skladu s členom 230 Pogodbe se lahko vloži tožba pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem Evropskih skupnosti zaradi odločbe, ki jo je sprejel odbor za pritožbe ali pa organ v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe.

2. Kadar je organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem Evropskih skupnosti v skladu s pogoji iz člena 232 Pogodbe sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

3 . Od organa se zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča prve stopnje ali Sodišča Evropskih skupnosti.

POGLAVJE VI FINANČNE DOLOČBE

Člen 48 Proračun organa

1. Prihodke organa sestavljajo zlasti:

(a) obvezni prispevki nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad finančnimi institucijami;

(b) subvencija Skupnosti iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji);

(c) kakršne koli pristojbine, plačane organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Skupnosti.

2. Odhodki organa vključujejo vsaj odhodke za osebje, plače, upravne stroške, stroške infrastrukture in operativne stroške.

3. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

4. Za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov organa, ki se vključijo v njegov proračun.

Člen 49 Priprava proračuna

1. Izvršni direktor vsako leto do 15. februarja pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov za naslednje proračunsko leto ter ta predhodni predlog proračuna skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru. Upravni odbor na podlagi tega predhodnega predloga, ki ga pripravi izvršni direktor, vsako leto pripravi oceno prihodkov in odhodkov organa za naslednje proračunsko leto. Upravni odbor to oceno skupaj z osnutkom kadrovskega načrta Komisiji posreduje do 31. marca. Pred sprejetjem ocene osnutek, ki ga pripravi izvršni direktor, potrdi odbor nadzornikov.

2. Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Evropske unije posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

3. Komisija na podlagi teh ocen v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun Evropske unije v skladu s členom 272 Pogodbe.

4. Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo organu.

5. Proračun organa sprejme upravni odbor. Veljati začne po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Kadar je to potrebno, se proračun ustrezno prilagodi.

6. Upravni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij. Upravni odbor o svojih namenih obvesti Komisijo. Če namerava katera od vej proračunskega organa izdati mnenje, o svoji nameri v dveh tednih po prejemu informacij o projektu obvesti organ. Če ni odgovora, lahko organ nadaljuje z načrtovano dejavnostjo.

Člen 50Izvajanje in nadzor proračuna

1. Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun organa.

2. Računovodja organa do 1. marca po vsakem zaključenem proračunskem letu računovodji Komisije in Računskemu sodišču posreduje začasne zaključne račune skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v zadevnem proračunskem letu. Računovodja Komisije pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu in Svetu.

Računovodja Komisije nato konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 [40] , (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

3. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnih zaključnih računih organa v skladu z določbami člena 129 finančne uredbe izvršni direktor na lastno odgovornost pripravi zaključne račune organa in jih predloži upravnemu odboru za pridobitev njegovega mnenja.

4. Upravni odbor predloži mnenje o zaključnih računih organa.

5. Izvršni direktor te zaključne račune skupaj z mnenjem upravnega odbora do 1. julija po zaključenem proračunskem letu posreduje članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

6. Zaključni računi se objavijo.

7. Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

8. Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 146(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

9. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

Člen 51Finančna pravila

Finančna pravila, ki veljajo za organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila lahko odstopajo od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002[41] samo, če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

Člen 52 Ukrepi proti goljufijam

1. Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 brez kakršnih koli omejitev uporabljajo za organ.

2. Organ pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) [42] , in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v organu.

3. Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača organ, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

POGLAVJE VII SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 53 Privilegiji in imunitete

Za organ in njegovo osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

Člen 54Osebje

1. Za osebje organa, vključno z njegovim izvršnim direktorjem, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Evropske skupnosti.

2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov.

3. Organ v odnosu do svojega osebja izvaja pooblastila, ki jih za organ za imenovanja dodeljujejo kadrovski predpisi, za organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, pa pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

4. Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v organ.

Člen 55 Odgovornost organa

1. Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.

2. Osebna finančna in disciplinska odgovornost osebja organa do organa je urejena z ustreznimi določbami, ki veljajo za osebje organa.

Člen 56 Obveznost varovanja poslovne skrivnosti

1. Za člane odbora nadzornikov in upravnega odbora, izvršnega direktorja in zaposlene v organu, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 287 Pogodbe in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Skupnosti.

2. Ne glede na primere, ki jih zajema kazensko pravo, se ne smejo nobene zaupne informacije, ki jih med opravljanju svojih dolžnosti prejmejo osebe iz odstavka 1, razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, pri čemer ni mogoče ugotoviti identitete posameznih finančnih institucij.

Poleg tega obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka organu in nacionalnim nadzornim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje zakonodaje iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.

3. Odstavka 1 in 2 organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije z nacionalnimi nadzornimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Skupnosti, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4. Organ uporablja Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom[43].

Člen 57 Varstvo podatkov

Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Direktive 95/46/ES ali obveznosti organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001 pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.

Člen 58 Dostop do dokumentov

1. Za dokumente, ki jih ima organ, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2. Upravni odbor do 31. maja 2011 sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3. Odločitve, ki jih organ sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali tožbe pri Sodišču Evropskih skupnosti, po potrebi po pritožbi pri odboru za pritožbe, v skladu s pogoji iz členov 195 in 230 Pogodbe.

Člen 59Jezik

1. Za organ se uporabljajo določbe Uredbe Sveta št. 1[44].

2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v organu določi upravni odbor.

3. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje organa, zagotovi prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 60 Sporazum o sedežu

Potrebne določbe glede nastanitve organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja upravnega odbora.

Ta država članica zagotovi najboljše mogoče pogoje za zagotovitev uspešnega delovanja organa, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 61 Sodelovanje tretjih držav

V organu lahko sodelujejo tudi države, ki niso članice Evropske unije in so s Skupnostjo sklenile sporazume, pri čemer so sprejele in uporabljajo zakonodajo Skupnosti s področja pristojnosti organa, kot je navedena v členu 1(2).

V skladu z ustreznimi določbami teh sporazumov se določijo pravila, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve teh držav v delo organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje v odboru nadzornikov v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, razen če za to obstaja neposreden interes.

POGLAVJE VIII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 62 Pripravljalni ukrepi

1. Komisija je odgovorna za upravno ureditev in začetno upravno delovanje organa, dokler ta ne doseže operativnih zmogljivosti za izvrševanje lastnega proračuna.

Zato lahko Komisija do takrat, ko izvršni direktor prevzame svoje dolžnosti na podlagi imenovanja v odboru nadzornikov v skladu s členom 36, začasno določi uradnika za izpolnjevanje funkcij izvršnih direktorjev.

2. Začasni izvršni direktor lahko odobri vsa plačila, ki se krijejo s sredstvi iz proračuna Skupnosti, ko jih potrdi tudi upravni odbor, ter sklepa pogodbe, vključno s kadrovskimi pogodbami po sprejetju kadrovskega načrta organa.

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v pristojnosti organa nadzornikov in upravnega odbora.

Člen 63Prehodne določbe o osebju

1. Z odstopanjem od člena 54 se vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih sklene Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ali njegov sekretariat ter veljajo na datum začetka uporabe te uredbe, spoštujejo do dne njihovega izteka. Ni jih mogoče podaljšati.

2. Vsem članom osebja, zaposlenim na podlagi pogodb iz odstavka 1, se zagotovi možnost, da sklenejo pogodbe za začasne uslužbence iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev za različne razrede, kot so predvideni v kadrovskem načrtu organa.

Po začetku veljavnosti te uredbe organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, izvede notranji izbirni postopek, omejen na osebje, ki je v pogodbenem razmerju z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta oseb, ki naj bi jih zaposlili.

3 Uspešnim kandidatom se glede na vrsto in stopnjo nalog, ki se bodo opravljale, ponudi pogodba za začasne uslužbence za obdobje, ki bo vsaj enako preostalemu obdobju iz prejšnje pogodbe.

4. Za člane osebja s prejšnjimi pogodbami, ki se odločijo, da ne bodo zaprosili za pogodbe za začasne uslužbence, ali ki jim niso ponujene pogodbe za začasne uslužbence v skladu z odstavkom 2, se še naprej uporabljajo ustrezna nacionalna zakonodaja v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in drugi ustrezni instrumenti.

Člen 64Spremembe

Sklep Sveta in Parlamenta št. … z dne … o vzpostavitvi programa Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije se spremeni tako, da se Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine odstrani s seznama upravičencev iz oddelka B priloge k temu sklepu.

Člen 65 Razveljavitev

Sklep Komisije 2009/79/ES o ustanovitvi Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine se razveljavi.

Člen 66Vrednotenje

1. Komisija v treh letih od datuma iz drugega odstavka člena 67 in vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju organa in postopkih, določenih v tej uredbi.

V tem poročilu je ovrednoten tudi napredek, dosežen pri regulativni in nadzorni konvergenci na področju kriznega upravljanja in reševanja v Skupnosti. Vrednotenje temelji na obsežnem posvetovanju, vključno z interesno skupino za zavarovanja, pozavarovanja in poklicne pokojninske sklade.

2. Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 67Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik […] […]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Ta dokument spremlja in dopolnjuje obrazložitveni memorandum. Zato je primerno, da se pri izpolnjevanju te ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga ne ponavljajo informacije iz obrazložitvenega memoranduma, pri čemer to ne sme vplivati na njegovo berljivost. Pred izpolnjevanjem obrazca si oglejte posebna navodila, ki so pri tem v pomoč in pojasnjujejo spodnje točke.

1. NASLOV PREDLOGA:

Uredba (ES) št. xxx Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine.

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnosti(-i):

Notranji trg – finančni trgi

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

Ustvariti je treba nove vrstice (imena in številke so le okvirni):

Imena postavk:

12 Notranji trg

12.04 Finančni trgi

12.0403 Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine

Proračunski vrstici:

12.0403.01 EIOPA – subvencija iz naslovov 1 in 2 (Odhodki za osebje in upravni odhodki)

12.040 3.02 EIOPA – subvencija iz naslova 3 (Odhodki iz poslovanja)

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Ni določeno.

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

1204010101 | neobvezni | dif. [45] | DA | DA | NE | št. 1a |

1204010102 | neobvezni | dif. | DA | DA | NE | št. 1a |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2011 | 2012 | 2013 | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[46] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 4, 235 | 5, 950 | 6, 799 | 16, 984 |

Odobritve plačil (OP) | b | 4, 235 | 5, 950 | 6, 799 | 16, 984 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[47] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | -- | -- | -- | -- |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 4, 235 | 5, 950 | 6, 799 | 16, 984 |

Odobritve plačil | b+c | 4, 235 | 5, 950 | 6, 799 | 16, 984 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[48] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | -- | -- | -- | -- |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | -- | -- | -- | -- |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 4, 235 | 5, 950 | 6, 799 | 16, 984 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 4, 235 | 5, 950 | 6, 799 | 16, 984 |

Podrobnosti o sofinanciranju

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | 2011 | 2012 | 2013 | Skupaj |

Države članice (nacionalni nadzorni organi ali ministrstva za finance) | f | 6, 352 | 8, 925 | 10, 199 | 25, 476 |

OPO, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f | 10, 587 | 14, 874 | 16, 998 | 42, 459 |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

( Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

× Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

× Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[49] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

× Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

4.2. EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1.

Letne potrebe | 2011 | 2012 | 2013 | n + 3 | n + 4 | n + 5 in pozneje |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 2,4 | 2,4 | 2,4 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba izpolniti kratkoročno ali dolgoročno

Kratkoročno je treba ustanoviti Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine kot del novega evropskega sistema finančnih nadzornih organov, ki ga sestavlja mreža evropskih in nacionalnih nadzornih organov ter katerega cilj je bolj smotrna in učinkovita organizacija finančnega nadzora v EU. Dolgoročno mora EIOPA okrepiti usklajevanje nadzora nad sektorjem zavarovanj in pokojninskih skladov v EU ter prispevati k razvoju evropske razsežnosti finančnega nadzora za dokončanje enotnega trga EU za finančne storitve.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možna sinergija

Med finančno krizo se je pokazalo več pomembnih pomanjkljivosti sedanjega okvira EU za finančni nadzor. Ugotovljene so bile v nadaljevanju navedene težave, na katerih temelji potreba po vključitvi Skupnosti:

- ni mehanizma za zagotovitev, da nacionalni nadzorni organi sprejemajo najboljše mogoče nadzorne odločitve za mednarodne institucije;

- sodelovanje in izmenjava informacij med nacionalnimi nadzornimi organi nista ustrezna;

- vse tehnične podrobnosti finančne uredbe morajo biti predmet počasnih in težavnih postopkov;

- pri skupnem ukrepanju nacionalnih organov je treba upoštevati veliko različnih regulativnih in nadzornih zahtev;

- v zvezi s težavami na ravni celotne Evrope so na voljo in se izvajajo samo nacionalne rešitve.

Sedanji nadzorni odbori EU[50] imajo omejena pooblastila za obravnavo takih vprašanj.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Za evropski sistem finančnih nadzornih organov in zlasti Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine so bili opredeljeni naslednji splošni cilji:

1. usklajevanje interesov nadzornih organov v matični državi in državi gostiteljici, tj. krepitev postopkov in praks za izpodbijanje odločb nacionalnih nadzornih organov na čezmejni podlagi;

2. zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za finančne institucije, ki delujejo v različnih državah članicah;

3. izboljšanje preprečevanja kriz in kriznega upravljanja na evropski ravni ter

4. izboljšanje uspešnosti in stroškovne učinkovitosti nadzora za nadzorovane družbe.

Na podlagi splošnih ciljev je bilo opredeljenih več posebnih nalog sistema ESFS:

1. vse sedanje naloge obstoječih nadzornih odborov EU;

2. razvoj tehničnih standardov za pripravo enotnega pravilnika v EU;

3. zagotovitev usklajene uporabe pravil EU ter posredovanje in reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi;

4. zagotovitev usklajenega odločanja v nujnih primerih;

5. nadzor nad nekaterimi subjekti, ki delujejo po vsej Evropi;

6. zagotovitev skupne kulture na področju nadzora.

V naslednji razpredelnici so navedeni posebni cilji Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki so povezani z ustreznimi kazalniki.

Cilj | Predlagani kazalnik |

Razvoj tehničnih standardov za pripravo enotnega pravilnika v EU | število sprejetih tehničnih standardov glede na standarde, ki bi jih bilo treba razviti število standardov, ki jih je predlagal EIOPA, vendar jih je Komisija zavrnila število sprejetih nezavezujočih priporočil |

Zagotovitev dosledne uporabe pravil EU | število uspešnih posredovanj brez zavezujočega sporazuma število opozoril ob očitni kršitvi prava Skupnosti |

Zagotovitev skupne kulture na področju nadzora: sodelovanje v kolegijih nadzornih organov | število kolegijev, v katerih sodeluje EIOPA povprečno število sej na kolegij, ki se jih udeležijo predstavniki EIOPA |

Zagotovitev skupne kulture na področju nadzora: druge dejavnosti | število ur usposabljanja za nadzornike število zaposlenih, ki sodelujejo v izmenjavah/napotitvah osebja število izvedenih medsebojnih strokovnih pregledov število ugotovljenih in odpravljenih ovir za konvergenco nova praktična orodja in instrumenti za pospeševanje konvergence |

Izvajanje neposrednega nadzora nad vseevropskimi finančnimi institucijami | [Zdaj se uporablja samo za Evropski organ za vrednostne papirje in trge] |

Zagotovitev usklajenega odločanja v nujnih primerih | učinkovitost posredovanja, sklepi in usklajevanje v kriznih razmerah |

Zagotovitev skupne kulture na področju nadzora: zbiranje in upravljanje mikrobonitetnih informacij | napredek pri razvoju osrednjih podatkovnih zbirk: popolnost in pravočasnost informacij |

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

× organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Z Uredbo o ustanovitvi Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine je določeno, da se vsaka tri leta po dejanskem začetku delovanja organa ovrednotijo izkušnje, pridobljene pri njegovem delovanju, in postopki, določeni v tej uredbi. Zato Komisija objavi splošno poročilo, v katerem bo ovrednoten tudi dosežen napredek k regulativni in nadzorni konvergenci. Poročilo in vsi priloženi predlogi se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

V zvezi s predlogom o spremembi sistema finančnega nadzora v EU sta bili izvedeni dve oceni učinka:

1. Prva splošna ocena učinka (SEC(2009) 715) je bila priložena sporočilu z naslovom Evropski finančni nadzor z dne 27. maja (COM(2009) 252). Analiza iz tega poročila je prispevala k temu, da je bila ustanovitev evropskega sistema finančnih nadzornih organov izbrana kot najboljša možnost za spremembo okvira mikrobonitetnega nadzora v EU.

2. Druga in bolj specifična ocena učinka je bila izvedena kot priloga k osnutkom uredb o ustanovitvi Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. V tej oceni učinka je bilo obravnavanih več možnosti za posamezne naloge in vidike upravljanja novih organov. Vključuje tudi proračunske ocene, ki so se uporabile v tej oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Se ne uporablja.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Komisija se bo o končnem nizu kazalnikov za oceno delovanja Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine odločila ob izvedbi prvega zahtevanega vrednotenja. Pri končni oceni bodo količinski kazalniki enako pomembni kot kvalitativni dokazi, zbrani med posvetovanji, vključno s prispevkom posebej vzpostavljene interesne skupine za zavarovanja in pokojninske sklade. Vrednotenje se bo ponovilo vsaka tri leta.

7. Ukrepi proti goljufijam

Za namene boja proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim se za organ brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Organ pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v organu.

Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača organ, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

Glej Prilogo 1 v zvezi s podrobno razčlenitvijo stroškov organa, Prilogo 2 v zvezi z glavnimi temeljnimi predpostavkami in Prilogo 3 v zvezi s podrobnim kadrovskim načrtom.

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2011 | 2012 | 2013 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 |

Uradniki ali začasno osebje[52] (XX 01 01) | A*/AD | 1,2 | 1,2 | 1,2 | -- | -- | -- |

B*, C*/AST | 1,2 | 1,2 | 1,2 | -- | -- | -- |

Osebje, financirano[53] iz člena XX 01 02 | -- | -- | -- | -- | -- |

Drugo osebje[54] financirano iz člena XX 01 04/05 | -- | -- | -- | -- | -- |

SKUPAJ | 2,4 | 2,4 | 2,4 | -- | -- |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

- Operativno vodenje odnosov Komisije z organom (enakovredno času enega AD v operativnem oddelku).

- Finančno upravljanje subvencije, ki se iz proračuna Skupnosti dodeli organu (enakovredno času enega AST v operativnem oddelku in 20 % časa enega AST v finančnem oddelku).

- Spremljanje in revizija (20 % časa enega AD v oddelku GD MARKT za notranjo revizijo).

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistematizaciji)

× Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

Dvanajst delovnih mest je bilo zahtevanih že v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi osnutku Sklepa o vzpostavitvi programa Skupnosti za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije (COM(2009) 14 konč.). Skupno se bo od tega približno osem delovnih mest prerazporedilo v okviru GD MARKT za obravnavo novih evropskih nadzornih organov (za polni ali polovični delovni čas), in sicer šest v operativnih oddelkih, eno v finančnem oddelku in eno v oddelku za notranjo revizijo.

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih krije referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

Se ne uporablja.

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2011 | 2012 | 2013 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,293 | 0,293 | 0,293 | -- | -- | -- |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | 0 | 0 | 0 | -- | -- | -- |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,293 | 0,293 | 0,293 | -- | -- | -- |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Dva uradnika v operativnem oddelku. |

0,2 od časa enega uradnika v finančnem oddelku |

0,2 od časa enega uradnika v oddelku GD MARKT za notranjo revizijo 2,4 x 0,122 = 0,293 |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

Se ne uporablja. |

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije | -- | -- | -- | -- | -- | -- | -- |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference | -- | -- | -- | -- | -- | -- | -- |

XX 01 02 11 03 – Odbori[55] | -- | -- | -- | -- | -- | -- | -- |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije | -- | -- | -- | -- | -- | -- | -- |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi | -- | -- | -- | -- | -- | -- | -- |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | -- | -- | -- | -- | -- | -- | -- |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) | -- | -- | -- | -- | -- | -- | -- |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | -- | -- | -- | -- | -- | -- | -- |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

Se ne uporablja. |

PRILOGA 1

Predlog proračuna za Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine

v tisoč EUR

Vodstveno/strokovno osebje: | 0 | 0 | 0 |

Začasni uslužbenci | 1 500 | 2 200 | 2 700 | 3 600 | 3 600 | 3 600 |

Napoteni nacionalni izvedenci | 1 500 | 2 200 | 2 700 | 3 500 | 3 500 | 3 500 |

Upravno in drugo pomožno osebje: | 0 | 0 | 0 |

Začasni uslužbenci | 400 | 600 | 700 | 700 | 700 | 700 |

Pogodbeni uslužbenci | 168 | 252 | 252 | 252 | 252 | 252 |

Prihodki osebja | 585 | 938 | 1 103 | 1 358 | 1 358 | 1 358 |

Usposabljanje osebja: splošno | 24 | 37 | 44 | 54 | 54 | 54 |

Usposabljanje osebja: krepitev nadzornih zmogljivosti | 135 | 198 | 243 | 320 | 320 | 320 |

Odhodki v zvezi z zaposlovanjem osebja | 48 | 53 | 26 | 41 | 0 | 0 |

Informacijska in komunikacijska tehnologija | 250 | 388 | 457 | 563 | 563 | 563 |

Premičnine in s tem povezani stroški | 213 | 331 | 389 | 480 | 480 | 480 |

Tekoči upravni odhodki | 166 | 257 | 303 | 373 | 373 | 373 |

Poštne pristojbine/telekomunikacije | 70 | 109 | 128 | 158 | 158 | 158 |

Stroški sestankov in potni stroški | 293 | 503 | 535 | 660 | 660 | 660 |

Skupna kultura na področju nadzora: sodelovanje v kolegijih nadzornih organov | 40 | 40 | 40 | 40 | 40 | 40 |

Skupna kultura na področju nadzora: usposabljanja za nacionalne nadzornike ter izmenjave in napotitve osebja | 500 | 1 000 | 1 333 | 1 500 | 1 500 | 1 500 |

Zbiranje informacij: razvoj in vzdrževanje osrednje evropske podatkovne zbirke | 3 000 | 3 000 | 3 000 | 3 000 | 3 000 | 3 000 |

Mednarodni odnosi: opazovalci v mednarodnih nadzornih odborih | 50 | 50 | 50 | 50 | 50 | 50 |

Mednarodni odnosi: sodelovanje s tretjimi državami v zvezi z odločbami o enakovrednosti | 60 | 60 | 60 | 60 | 60 | 60 |

Nadzor nad vseevropskimi subjekti | 0 | 0 | 0 |

Upravni odbor | 26 | 26 | 26 | 26 | 26 | 26 |

Skupni pripravljalni odbor | 10 | 10 | 10 | 10 | 10 | 10 |

Odbor za pritožbe | 86 | 86 | 86 | 86 | 86 | 86 |

SKUPAJ | 10 587 | 14 874 | 16 998 | 19 995 | 19 955 | 19 955 |

od tega prispevek Skupnosti | 4 235 | 5 950 | 6 799 | 7 998 | 7 982 | 7 982 |

od tega prispevek držav članic (nacionalni nadzorni organi ali ministrstva za finance) | 6 352 | 8 925 | 10 199 | 11 997 | 11 973 | 11 973 |

Vir: Ocene in izračuni Komisije in odborov tretje stopnje

PRILOGA 2

Uporabljena metodologija in glavne temeljne predpostavke finančnega modela organa

Stroški ustanovitve Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine so bili ocenjeni na podlagi treh kategorij stroškov, in sicer stroškov za osebje, stroškov infrastrukture in stroškov iz poslovanja, v skladu s splošno klasifikacijo stroškov, ki se uporablja v zaključnih računih obstoječih regulativnih agencij EU. Skupni stroški ustanovitve EIOPA so bili ocenjeni na približno 10,587 milijona EUR za prvo leto delovanja (2011), medtem ko naj bi dve leti pozneje (2013) dosegli 16,998 milijona EUR. –glej Prilogo 1.

Predlagano je, da se iz proračuna Skupnosti financira 40 % stroškov, države članice pa zagotovijo preostalih 60 % sredstev. Razlogi za ta predlog so:

- uravnoteženo in mešano financiranje je najboljši način za zagotovitev, da organi delujejo (in se šteje, kot da delujejo) neodvisno od držav članic in institucij Skupnosti. Če bi preveč prevladoval posamezen vir financiranja, bi to lahko ogrozilo verodostojnost odločitev organov in tako oslabilo novi okvir, predlagan za zaščito finančne stabilnosti;

- če bodo nacionalni nadzorni organi v tem novem okviru še naprej izvajali večino nadzornih dejavnosti v praksi, se zdi primerno, da se to izrazi v nekoliko višjem prispevku držav članic. Tako bi omogočili tudi nemoten prehod s sedanjega stanja, ko odbore tretje stopnje skoraj izključno financirajo države članice;

- vseeno je bistveno, da znaten del financiranja izhaja iz proračuna Skupnosti. Novi organi bodo dejansko izpolnjevali cilje z jasno razsežnostjo Skupnosti, kot sta ohranjanje finančne stabilnosti na notranjem trgu in trajnostna rast v EU. Poleg tega je ena od osnovnih nalog in pooblastil organov zagotavljanje usklajene, smotrne in učinkovite uporabe pravil Skupnosti v tem sektorju. S tem se utemeljuje vsaj 40-odstotni delež financiranja iz proračuna Skupnosti (ker se večina teh subjektov običajno v celoti financira iz proračuna Skupnosti). Poleg tega je vprašljivo, ali bodo vse države članice lahko obvladale nenadno povečanje prispevkov, ki bi se zahtevali na podlagi novega okvira, ki bo veliko dražji kot sedanja ureditev na tretji stopnji;

- potreba po finančnih sredstvih Skupnosti je zlasti pomembna tudi za zagotovitev, da so organi dejansko neodvisni od držav članic. Da bi čim bolj zmanjšali mogoča poseganja v tehnično delo nadzornih organov, je bila sprejeta odločitev, da se čim bolj omeji sodelovanje Komisije v nadzornih odborih (en član brez glasovalne pravice) in upravnih odborih (en član z glasovalno pravico). Če bi poleg tega obstajala pretirana odvisnost od prispevkov držav članice, bi bila resno ogrožena verodostojnost neodvisnosti organov. Potreben je znaten prispevek Skupnosti, da se nadomesti omejena vloga, ki se dodeljuje Komisiji v organih odločanja organov;

- ta pristop najbolje prispeva k stabilnemu financiranju, pri katerem ni pretirane odvisnosti od enega vira ali prispevkov velikih držav članic, ki bi lahko ogrozile neprekinjeno delovanje organov z umikom svojih finančnih prispevkov. Končno, ta pristop je tudi pravičnejši kot celotno ali večinsko financiranje s strani držav članic; nacionalni nadzorni organi na nacionalni ravni uporabljajo različne modele financiranja, pri čemer nekateri temeljijo na splošnem obdavčenju, drugi pa na dajatvah industrije. Če bi organ v večini financirale države članice, bi se lahko v vsej EU pojavilo tveganje za neenake konkurenčne pogoje.

Ocene stroškov za osebje temeljijo na predpostavki, da si bo EIOPA v prvem letu delovanja prizadeval za podvojitev svojega osebja v primerjavi s številom osebja v obstoječem odboru tretje stopnje. To pomeni povečanje za približno 20 do 40 zaposlenih. Prav tako je predvideno, da se bo število osebja v začetni fazi sorazmerno hitro povečevalo. Organ bo zaposlil povprečno 15 novih uslužbencev na leto. Optimalno število osebja bo dosegel s približno 90 zaposlenimi.

Potreba po povečanju števila osebja odraža precej novih nalog, ki jih bo poleg prejšnjih odgovornosti moral izvajati organ. Te nove naloge so natančno opisane v obrazložitvenem memorandumu, ki je priložen predlogom uredb. Te naloge med drugim vključujejo razvoj novih tehničnih standardov na več področjih zakonodaje o finančnih storitvah, zagotavljanje dosledne uporabe predpisov Skupnosti, reševanje sporov med nacionalnimi nadzornimi organi, sodelovanje v kolegijih nadzornih organov in spodbujanje medsebojnih strokovnih pregledov. Vsaka od teh dejavnosti bo zahtevala precejšnje nove vire. Podrobna razčlenitev ocenjenega števila osebja po različnih kategorijah je v Prilogi 3.

Naslednja predpostavka, na kateri temelji ocena stroškov za osebje, je uporaba kadrovskih predpisov institucij EU za vse organe. To je z nekaterimi spremembami izraženo v stopnjah na osebo iz naslova 1 (glej Prilogo 1 za več podrobnosti). Upošteval se je tudi vpliv kraja delovanja odborov stopnje 3 (prek množiteljev na podlagi življenjskih stroškov).

Podatki iz naslova 2 v zvezi s stroški infrastrukture temeljijo na podatkih iz obstoječih odborov tretje stopnje. Odbor CEIOPS je predložil ocene stroškov v tej kategoriji na podlagi ekstrapolacije svojih dejanskih stroškov, povezanih z vodenjem uradov in uprave na njihovem sedanjem kraju delovanja. Ker je Frankfurt finančno središče in je med najdražjimi poslovnimi lokacijami na svetu, ocenjeni stroški seveda presegajo povprečne stopnje pri regulativnih agencijah EU.

Stroški iz poslovanja so povezani s pristojnostmi in modelom upravljanja v evropskih nadzornih organih. Kar zadeva pooblastila, so se upoštevale različne vrste dejavnosti, predvidene za sistem ESFS, v smislu nastajanja dodatnih operativnih stroškov poleg splošnih stroškov za osebje. Take stroške je bilo mogoče pripisati različnim dejavnostim, kot so vodenje interesnih skupin, razvoj evropskih nadzornih podatkovnih zbirk, sodelovanje v kolegijih nadzornih organov, organizacija usposabljanja za nadzornike iz držav članic ali izvajanje pregledov neposredno nadzorovanih podjetij na kraju samem. Posebni stroški za te dejavnosti so zelo pogosto povezani z misijami in sestanki, vendar lahko vključujejo tudi precejšnje izdatke za storitve, ki jih opravljajo zunanji izvajalci, na primer za vzpostavitev in vzdrževanje podatkovne zbirke ali organizacijo usposabljanj.

Na drugi strani je bilo odločeno, da več dejavnosti sistema ESFS ni povezanih z dodatnimi operativnimi stroški in so v celoti vključene v splošne stroške za osebje. Te dejavnosti vključujejo na primer pripravo tehničnih standardov, smernic in priporočil, zagotavljanje dosledne uporabe zakonodaje Skupnosti ali usklajevanje v kriznih razmerah.

Kar zadeva upravljanje, bodo operativni stroški izhajali iz dejavnosti različnih organov, predvidenih za zagotavljanje pravilnega delovanja evropskega sistema finančnih nadzornih organov na splošno in zlasti organov, to so: odbor nadzornikov, upravni odbor, skupni pripravljalni odbor in odbor za pritožbe.

Metode za izračun proračuna EIOPA so navedene v razpredelnici 1.

Razpredelnica 1. Ocena proračuna EIOPA v prvem letu delovanja (2011)

v tisoč EUR

Naslov 1 – Stroški za osebje | 4 694 |

Osebje skupaj: | 40 | Povprečni letni stroški na osebo (na podlagi smernic GD BUDG in nasvetov treh odborov tretje stopnje) |

Množitelj na podlagi življenjskih stroškov | Frankfurt | 1,0 |

Upravljanje | 2 | 167,0 | 334 |

Vodstveno/strokovno osebje: | 0 |

Začasni uslužbenci | 15 | 100,0 | 1 500 |

Napoteni nacionalni izvedenci | 15 | 100,0 | 1 500 |

Upravno in drugo pomožno osebje: | 0 |

Začasni uslužbenci | 4 | 100,0 | 400 |

Pogodbeni uslužbenci | 4 | 42,0 | 168 |

Prihodki osebja | 15 % celotnih stroškov za osebje | 620 |

Usposabljanje osebja: splošno | Povprečni znesek na osebo (podatki Komisije) | 0,6 | 24 |

Usposabljanje osebja: krepitev nadzornih zmogljivosti | Nasveti treh odborov tretje stopnje | 4,5 | 135 |

Odhodki v zvezi z zaposlovanjem osebja | Razgovori s povprečno tremi kandidati za eno delovno mesto | 0,8 | 48 |

Naslov 2 – Odhodki za poslopja in opremo ter upravni odhodki | 1 822 |

Najem poslopij in s tem povezani stroški | Podatki in ocene odbora CEIOPS | 828 |

Informacijska in komunikacijska tehnologija | Podatki in ocene odbora CEIOPS | 250 |

Premičnine in s tem povezani stroški | Podatki in ocene odbora CEIOPS | 213 |

Tekoči upravni odhodki | Podatki in ocene odbora CEIOPS | 166 |

Poštne pristojbine/telekomunikacije | Podatki in ocene odbora CEIOPS | 70 |

Potni stroški in stroški za sestanke | Podatki in ocene odbora CEIOPS | 293 |

Naslov 3 – Dejavnosti | - | 4 071 |

Pooblastila | Ocenjena dejavnost | Predpostavke | Stroški skupaj |

Posvetovanja | Interesna skupina za finančne storitve | Ena interesna skupina za finančne storitve v vsakem evropskem nadzornem organu. Trideset članov, ki se srečujejo štirikrat na leto. Letni dohodki v višini 6 000 EUR na osebo. Predstavnikom industrije se povrnejo potni stroški, vendar ne prejemajo plače. | 216 |

Skupna kultura na področju nadzora | Sodelovanje v kolegijih nadzornih organov | Približno 25 kolegijev v sektorju. Sodelovanje na enem dvodnevnem srečanju na leto, povprečno en predstavnik EIOPA na srečanje. | 40 |

Skupna kultura na področju nadzora | Skupna usposabljanja za nadzornike ter izmenjave in napotitve osebja | Na podlagi zneskov, predvidenih za odbore tretje stopnje za obdobje 2010–2015. | 500 |

Zbiranje informacij | Razvoj in upravljanje osrednje evropske podatkovne zbirke | Ocena odbora CEBS | 3 000 |

Mednarodni odnosi | Stiki z organi tretjih držav in drugimi mednarodnimi organi, npr. za nasvete o enakovrednosti | Enajst misij zunaj EU na leto za dve osebi. | 110 |

Nadzor nad vseevropskimi subjekti | Preiskave na kraju samem | 0 |

Upravljanje | Ocenjena dejavnosti | Predpostavke | Stroški skupaj |

Odbor nadzornikov | Odločanje | 26 članov, ki jih je treba plačati – 4 srečanja na leto. | 83 |

Upravni odbor | Upravljanje | 6 članov, vključno s 4 predstavniki nacionalnih nadzornih organov. Srečanje vsak mesec, po možnosti po srečanjih odbora nadzornikov. | 26 |

Skupni pripravljalni odbor | Medsektorsko sodelovanje | Redna srečanja predsednikov iz vsakega evropskega nadzornega organa. | 10 |

Odbor za pritožbe | Pritožbe | 6 članov, predvidoma 8 srečanj na leto, letno plačilo 8 000 EUR na osebo. | 86 |

SKUPAJ | 10 587 |

Vir: Ocene in izračuni Komisije in odborov tretje stopnje

PRILOGA 3

Kadrovski načrt (predhodni)

Funkcionalna skupina in razred | Delovna mesta (začasna) |

2011 | 2012 | 2013 | 2014 |

AD 16 |

AD 15 | 1 | 1 |

AD 14 | 1 | 1 |

AD 13 | 1 | 1 |

AD 12 | 2 | 5 |

AD 11 | 6 | 15 |

AD 10 | 10 | 25 |

AD 9 | 6 | 15 |

AD 8 | 3 | 7 |

AD 7 | 2 | 7 |

AD 6 |

AD 5 |

AD skupaj | 32 | 50 | 60 | 77 |

AST 11 |

AST 10 | 1 | 1 |

AST 9 | 2 | 2 |

AST 8 | 3 | 5 |

AST 7 | 2 | 5 |

AST 6 |

AST 5 |

AST 4 |

AST 3 |

AST 2 |

AST 1 |

AST skupaj | 8 | 12 | 13 | 13 |

Skupaj | 40 | 62 | 73 | 90 |

Vir: Komisija [pic][pic][pic]

[1] To so Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS), Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS) in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR).

[2] Opozoriti je treba, da se ta obrazložitveni memorandum osredotoča na predloge o ustanovitvi ESFS s preoblikovanjem obstoječih evropskih nadzornih odborov v evropske nadzorne organe. Predlog o ustanovitvi odbora ESRBT je obravnavan v ločenem memorandumu.

[3] Glej Sodišče Evropskih skupnosti, C-217/04, točka 44.

[4] Glej priloženi delovni dokument služb Komisije za dodatne informacije o mehanizmu reševanja sporov.

[5] Pristojnost za reševanje sporov ne posega v člen 8, ki se osredotoča na primere, ko pristojni nacionalni nadzorni organ ne deluje v skladu s pravom Skupnosti.

[6] UL C , , str. .

[7] UL C , , str. .

[8] UL C , , str. .

[9] UL C , , str. .

[10] COM(2009) 114.

[11] COM(2009) 252.

[12] UL L 24, 29.1.2009, str. 23.

[13] UL L 25, 29.1.2009, str. 28.

[14] UL L 25, 29.1.2009, str. 18.

[15] Točka 44 – še ni objavljeno.

[16] Prosimo, upoštevajte, da so direktive 64/225/EGS, 73/239/EGS, 73/240/EGS, 76/580/EGS, 78/473/EGS, 84/641/EGS, 87/344/EGS, 88/357/EGS, 92/49/EGS, 98/78/ES, 2001/17/ES, 2002/83/ES in 2005/68/ES del Solventnosti II (prenovitev) (Spremenjeni predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja) (prenovitev) (COM(2008) 119 – C6-0231/2007 – 2007/0143(COD)), kar pomeni, da bodo razveljavljene z učinkom od 1. novembra 2012.

[17] UL 56, 4.4.1964, str. 878.

[18] UL L 228, 16.8.1973, str. 3.

[19] UL L 228, 16.8.1973, str. 20 .

[20] UL L 189, 13.7.1976, str. 13.

[21] UL L 151, 7.6.1978, str. 25.

[22] UL L 339, 27.12.1984, str. 21 .

[23] UL L 185, 4.7.1987, str. 77.

[24] UL L 172, 4.7.1988, str. 1.

[25] UL L 228, 11.8.1992, str. 1.

[26] UL L 330, 5.12.1998, str. 1.

[27] UL L 110, 20.4.2001, str. 28.

[28] UL L 345, 19.12.2002, str. 1.

[29] UL L 9, 15.1.2003, str. 3.

[30] UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

[31] UL L 35, 11.2.2003, str. 1.

[32] UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

[33] UJ L L 271, 9.10.2002, str. 16.

[34] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[35] UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

[36] UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

[37] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[38] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[39] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[40] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[41] UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

[42] UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

[43] UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

[44] UL 17, 6.10.1958, str. 385/58.

[45] Diferencirana sredstva

[46] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje 12 01 zadevnega naslova 12.

[47] Odhodki iz člena 12 01 04 naslova 12.

[48] Odhodki iz poglavja 12 01, razen odhodkov iz člena 12 01 04 ali 12 01 05.

[49] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[50] Odbor evropskih bančnih nadzornikov, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje.

[51] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[52] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[53] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[54] Te stroške referenčni znesek krije.

[55] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.