52009PC0347

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.7.2009

COM(2009) 347 konč.

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz valjane žice s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ter zaključku postopka v zvezi z uvozom valjane žice s poreklom iz Republike Moldavije in Turčije

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Ta predlog obravnava uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“), v postopkih v zvezi z uvozom valjane žice s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), Republike Moldavije (RM) in Turčije. |

Splošno ozadje Ta predlog je nastal pri izvajanju osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila izvedena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnovne uredbe. |

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Se ne uporablja. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Se ne uporablja. |

2. Posvetovanje z zainteresiranimi strankami in ocena učinka |

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami |

Zainteresirane stranke, ki jih zadeva postopek, so imele možnost med preiskavo zagovarjati svoje interese v skladu z določbami osnovne uredbe. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

Ocena učinka Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe. Osnovna uredba ne predvideva splošne ocene učinka, pač pa vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti. |

3. Pravni elementi predloga |

Povzetek predlaganih ukrepov Komisija je 8. maja 2008 začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom valjane žice s poreklom iz LRK, RM in Turčije. Komisija je z Uredbo (ES) št. 112/2009 uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz iz LRK in RM. Na uvoz s poreklom iz Turčije niso bile uvedene protidampinške dajatve, saj ni bilo ugotovljeno, da je povzročil škodo industriji Skupnosti. Priloženi predlog uredbe Sveta temelji na dokončnih ugotovitvah o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Skupnosti, s katerimi so bile potrjene začasne ugotovitve glede uvoza iz LRK in Turčije, medtem ko je bilo ugotovljeno, da uvoz iz RM industriji Skupnosti ne povzroča nikakršne škode. Poleg tega so bile na podlagi dodatnih informacij, ki so jih predložile zainteresirane stranke, pregledane stopnje dampinga in škode. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog uredbe za uvedbo dokončnih ukrepov na uvoz iz LRK. |

Pravna podlaga Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 z dne 21. decembra 2005. |

Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, ker je oblika ukrepa opisana v zgoraj navedeni osnovni uredbi in ne dopušča možnosti za odločanje na nacionalni ravni. |

Navedba o načinu zmanjšanja finančne in upravne obremenitve Skupnosti, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov ter njeni sorazmernosti s ciljem predloga se ne uporablja. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: uredba. |

Druga sredstva ne bi bila primerna, ker osnovna uredba ne predvideva drugih možnosti. |

4. Proračunske posledice |

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz valjane žice s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ter zaključku postopka v zvezi z uvozom valjane žice s poreklom iz Republike Moldavije in Turčije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske Skupnosti[1] („osnovna uredba“), in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, predloženega po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

.1. Začasni ukrepi

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 112/2009[2] („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz valjane žice s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK) in Republike Moldavije (RM).

(2) Spomniti je treba, da je bil postopek uveden na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba Eurofer („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje valjane žice v Skupnosti.

.2. Nadaljnji postopek

(3) Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranke so na zahtevo imele tudi možnost za zaslišanje. Komisija je še naprej iskala in preverjala vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev. Zato je bil opravljen dodaten preveritveni obisk v družbi, ki je

proizvajalec v Skupnosti:

– Celsa UK Holding Limited, Cardiff, Združeno kraljestvo

(4) Komisija je nadaljevala preiskavo v zvezi z vidiki interesa Skupnosti in analizirala podatke iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili nekateri uporabniki v Skupnosti.

(5) Kot je navedeno v uvodni izjavi (13) začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008 („obdobje preiskave“ ali „OP“). V zvezi z gibanji, pomembnimi za oceno škode, je Komisija analizirala podatke za obdobje od leta 2004 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(6) Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je bilo leto 2004, ki se je upoštevalo za oceno škode, napačna izbira, ker naj bi bilo glede na povpraševanje in stopnje dobička to izjemno uspešno leto. Zato so trdile, da je treba leto 2004 izvzeti iz obravnavanega obdobja.

(7) Omeniti je treba, da mora obdobje preiskave v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe zajemati obdobje neposredno pred začetkom postopka. Spomniti je treba, da se je sedanja preiskava začela 8. maja 2008. Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, običajno zajema tri ali štiri leta pred začetkom in se konča hkrati z obdobjem preiskave dampinga. Ta praksa je bila uporabljena tudi pri sedanjem postopku. Zato se vprašanje, ali je bilo 2004 ali kakšno drugo leto v obravnavanem obdobju izjemno ali ne, za izbiro tega obdobja ne zdi relevantno.

(8) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se priporočila uvedba dokončnih protidampinških dajatev na uvoz valjane žice s poreklom iz LRK in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo, ter zaključek postopka v zvezi z uvozom valjane žice s poreklom iz RM in Turčije. Določen je bil tudi rok, v katerem so po tem razkritju lahko predložile svoja stališča.

(9) Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile začasne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1. Zadevni izdelek in podobni izdelek

(10) Zadevni izdelek je žica, vroče valjana, v ohlapnih kolobarjih, iz železa, nelegiranega jekla ali legiranega jekla, razen iz nerjavnega jekla, s poreklom iz LRK, RM in Turčije („zadevni izdelek“ ali valjana žica), navadno uvrščena pod oznake KN 7213 10 00, 7213 20 00, 7213 91 10, 7213 91 20, 7213 91 41, 7213 91 49, 7213 91 70, 7213 91 90, 7213 99 10, 7213 99 90, 7227 10 00, 7227 20 00, 7227 90 10, 7227 90 50 in 7227 90 95. Zadevni izdelek ne vključuje valjane žice iz nerjavnega jekla.

(11) Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stranka trdila, da valjana žica, uvrščena pod oznako KN 7213 91 90, ne sme biti vključena v opredelitev zadevnega izdelka, saj v pooblastilu za pritožnika in njegovega zakonitega zastopnika ta posebna vrsta izdelka ni bila zajeta.

(12) V zvezi s tem je treba opozoriti, da je pritožba zajemala zgoraj navedeno oznako KN. Poleg tega se zadevni izdelek opredeli na začetku preiskave predvsem na podlagi fizikalnih, kemičnih in tehničnih značilnosti. Zadevne oznake KN, pod katerimi se prijavi uvoz zadevnega izdelka, se dokončno določijo šele med preiskavo in zlasti pri uvedbi dokončnih dajatev. To je jasno razvidno tudi iz obvestila o začetku, v katerem je navedeno, da so zadevne oznake KN samo informativne[3]. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da valjana žica, prijavljena pod zgoraj navedeno oznako KN, dejansko ima osnovne lastnosti, navedene v obvestilu o začetku, in da zato dejansko spada v obseg zadevnega izdelka. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(13) En proizvajalec izvoznik in en uporabnik sta trdila, da se posebna vrsta valjane žice, in sicer „tyre cord“, uvrščena pod oznako KN 7213 91 20, zelo razlikuje od drugih vrst valjane žice glede na njene fizikalne in tehnične lastnosti, končne uporabe, zamenljivost in zaznavanje potrošnikov. Zato sta trdila, da žica tyre cord ne sme biti vključena v preiskavo.

(14) Navedena trditev in posebni argumenti so bili natančno analizirani. Prvič, ugotovljeno je bilo, da imajo različne vrste valjane žice, vključno s „tyre cord“, ki so vključene v opredelitev izdelka, iste osnovne fizikalne, kemijske in tehnične značilnosti, kar pomeni, da spadajo v isto kategorijo izdelkov.

(15) Drugič, tudi če je mogoče trditi, da je vrsta tyre cord nekoliko bolj sofisticirana in dražja v primerjavi z drugimi vrstami valjane žice, ki so zajete v sedanji preiskavi, to ne pomeni, da imajo žice tyre cord, uvožene iz LRK, značilnosti, ki se znatno razlikujejo od tistih, ki so proizvedene v Skupnosti.

(16) Poleg tega je preiskava pokazala, da je obstajal uvoz žice tyre cord iz zadevne države med obravnavanim obdobjem. Čeprav je bila količina uvoza omejena, se je pokazalo, da so bili proizvajalci izvozniki, ki so zajeti v sedanji preiskavi, sposobni proizvesti to vrsto valjane žice.

(17) Na podlagi dejstev in premislekov se je štelo, da izključitev žice tyre cord iz preiskave ni bila utemeljena. Trditev je bilo zato treba zavrniti.

(18) V zvezi z zadevnim izdelkom ali podobnim izdelkom ni bilo drugih pripomb, zato se potrdijo uvodne izjave (13) in (14) začasne uredbe.

C. DAMPING

1. Tržnogospodarska obravnava („TGO“)

1.1 Ljudska republika Kitajska

(19) Ker ni bilo drugih pripomb glede statusa TGO kitajskih izvoznikov, se potrdijo ugotovitve uvodnih izjav (27) do (31) začasne uredbe.

1.2 Republika Moldavija

(20) Opozarja se, da edini sodelujoči izvoznik iz Moldavije ni izpolnil nobenega od petih meril za TGO. Po začasnem razkritju je družba ponovila svoje predhodne pripombe k odločitvi Komisije, da ne odobri TGO, ki so bile že analizirane in obravnavane v ugotovitvah glede TGO in začasnih razkritjih. Moldavski izvoznik je nasprotoval ugotovitvam glede vseh petih meril TGO, vendar svojih trditev ni podprl z dokazi.

(21) Izvoznik je trdil, da Komisija sama sebi nasprotuje, ko pri ocenjevanju merila 1 šteje, da tako imenovani organi pridnestrske regije RM opravljajo vlogo države, česar pa ne upošteva pri merilu 4. V zvezi s tem se opozarja, da se tako imenovani organi pridnestrske regije v RM očitno lahko vmešavajo v vodenje družbe. Zato ima to neposredni učinek pri oceni merila 1. Po drugi stani pa tako imenovani organi pridnestrske regije RM niso priznani in tako ne zagotavljajo pravne stabilnosti in gotovosti, kot je zahtevana v okviru merila 4. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(22) V zvezi z merilom 1 je izvoznik trdil, da njegovo poslovodstvo sestavljajo fizične osebe in da ni bila ugotovljena nikakršna povezava med najvišjim vodstvom ter tako imenovanimi organi pridnestrske regije RM. Vendar je preiskava pokazala, da predsednik in drugo vodstveno osebje družbe aktivno delujejo v zakonodajnih organih tako imenovanih organov pridnestrske regije RM. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(23) V zvezi z merilom 2 je družba zlasti trdila, da je pridržek pri mnenju revizijskega poročila o finančnih izkazih družbe nepomemben. Vendar se to mnenje s pridržkom nanaša na vsa osnovna sredstva in se zato ne more šteti za nepomembno. Med preveritvijo družba ni mogla pojasniti tega pridržka. S tem v zvezi ni bilo predloženih dodatnih dokazov, zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(24) V zvezi z merilom 3 je družba ponovila svoj argument, da je bila po privatizaciji ponovno prodana svojim sedanjim lastnikom po tržni ceni, zato prejšnjega izkrivljanja ni več. Vendar niso bili predloženi nikakršni dokazi v podporo tem trditvam, zato se potrdi sklepna ugotovitev iz uvodne izjave (45) začasne uredbe.

(25) V zvezi z merilom 5 je družba trdila, je vprašanje nepomembno, ker so njeni računovodski izkazi v ameriških dolarjih in ne v tako imenovani valuti pridnestrskih rubljev (rublji PMR). Vendar ostaja dejstvo, da se rubelj PMR uporablja v številnih vsakodnevnih dejavnostih družbe, zato je pretvorbena stopnja tečaja rublja v druge valute za oceno v okviru tega merila relevantna. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(26) Zato te trditve niso spremenile začasnih sklepnih ugotovitev, da se moldavskemu proizvajalcu izvozniku ne odobri TGO, in sklepne ugotovitve uvodnih izjav (32) do (49) začasne uredbe se potrdijo.

2. Individualna obravnava („IO“)

(27) Ker ni bilo drugih pripomb glede IO, se uvodne izjave od (50) do (53) začasne uredbe potrdijo.

3. Normalna vrednost

3.1 Turčija

(28) En proizvajalec izvoznik je poudaril, da revidirani in preverjeni podatki glede njegove domače prodaje niso bili upoštevani pri določitvi normalne vrednosti. Nek drugi proizvajalec izvoznik je trdil, da je bil izračun konstruirane normalne vrednosti napačen zaradi pisarniške napake. Te trditve so bile preverjene in napake so bile popravljene, kjer je bilo to potrebno.

(29) Spet drugi proizvajalec izvoznik je trdil, da njegov izvoz zajema le „nestandardno“ vrsto zadevnega izdelka, domačo prodajo pa sestavljajo tako „standardne“ kot „nestandardne“ vrste. Trdil je, da je zaradi te metodologije ta primerjava nepoštena in da bi morala biti normalna vrednost izračunana s primerjavo cen le „nestandardnega“ izvoza in domače prodaje.

(30) S preiskavo pa niso bile dokazane zadostne razlike med „standardnimi“ in „nestandardnimi“ izdelki, kot jih navaja proizvajalec izvoznik, ki bi vplivale na njihovo primerljivost. Obe kategoriji spadata v opis podobnega izdelka. Poleg tega je preiskava razkrila, da je družba obe vrsti prodajala po isti ceni. Zato tega zahtevka ni bilo mogoče upoštevati.

(31) Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede metodologije za izračun normalne vrednosti za Turčijo, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav (54) do (63) začasne uredbe potrdijo.

3.2 Ljudska republika Kitajska in Republika Moldavija

(32) V zvezi z normalno vrednostjo za LRK in RM, kot je opisana v uvodni izjavi (64) začasne uredbe, ni bilo prejetih nobenih pripomb. Zato se potrdijo začasne sklepne ugotovitve.

4. Primerljiva država

(33) Turčija je bila začasno izbrana za primerljivo državo iz razlogov iz uvodnih izjav (65) do (74) začasne uredbe. Po začasnem razkritju je pritožnik, Eurofer, nasprotoval uporabi Turčije kot primerljive države namesto prvotno načrtovane Brazilije. Eurofer je ponovil argumente iz začasne faze, da je (a) na brazilskem trgu zadostna konkurenca in (b) da je zaradi subvencioniranja turške jeklarske industrije Turčija neprimerna za določanje normalne vrednosti. Poleg tega je Eurofer trdil, da je bil v Turčiji s preiskavo ugotovljen obstoj dampinga, zato v skladu s prakso Komisije ne bi smela biti uporabljena kot primerljiva država.

(34) Opominja se, da je bilo ugotovljeno, da so bile domače cene v Braziliji višje od objavljenih svetovnih cen. Tudi za stopnjo dobička brazilskega proizvajalca na domačem trgu je bilo ugotovljeno, da je zelo visoka, zlasti v primerjavi s stopnjo dobička, ki se je štela za razumno pri industriji Skupnosti. Kot je bilo navedeno v začasni uredbi, se to šteje za dokaz nezadostne ravni konkurence na brazilskem trgu.

(35) Zdi se, da je na turškem domačem trgu nedvomno večja konkurenca kot v Braziliji. Dejstvo, da je bil pri turških izvoznikih ugotovljen damping, ne pomeni nujno, da normalna vrednost, ugotovljena za to državo, ni zanesljiva.

(36) Eurofer je trdil, da Turčija ne bi bila primerna kot primerljiva država tudi zato, ker so turške družbe domnevno subvencionirane. Vendar pa niso bili predloženi nobeni dokazi v podporo tej trditvi.

(37) Glede na zgoraj navedeno se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav (65) do (74) začasne uredbe potrdijo in Turčija se uporabi kot primerljiva država v tem postopku v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

5. Izvozna cena

(38) En proizvajalec izvoznik je trdil, da izvozna cena ne bi smela biti konstruirana v skladu z uvodno izjavo (76) začasne uredbe. Po proučitvi te zahteve je bilo ugotovljeno, da je upravičena, zlasti zato, ker dejavnosti družbe zunaj Skupnosti, niso upravičevale uporabe člena 2(9) osnovne uredbe.

(39) Drugi proizvajalec izvoznik je trdil, da odbitki za provizije v zvezi s prodajo prek povezane družbe niso bili upravičeni. Ta zahteva je bila proučena in ugotovljeno je bilo, da je upravičena, saj povezana družba ni izvajala dejavnosti, ki bi bile podobne dejavnostim zastopnika. Izvozne cene so bile zato ustrezno popravljene.

(40) Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi metodologijo določitve izvoznih cen, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodne izjave (75) začasne uredbe.

6. Primerjava

(41) Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(42) Kot je navedeno v uvodni izjavi (79) začasne uredbe so se odobrile prilagoditve za razlike v stroških prevoza, stroških tovornega prometa in zavarovanja, bančnih provizij, stroških pakiranja ter stroških posojil in provizij, kjer je bilo to ustrezno in utemeljeno.

(43) Več izvoznikov je nasprotovalo izračunu prilagoditev za stroške notranjega prevoza, tovornega prometa, bančnih provizij, stroške posojil in provizij ter predlagalo alternativne izračune. Glede na dokaze, predložene v izpolnjenih vprašalnikih, in informacije, zbrane med preveritvenimi obiski, pa se večina teh trditev ni štela za utemeljene in prilagoditve, izračunane v začasni fazi, so bile ohranjene. Vendar so bile nekatere od teh trditev sprejete, kjer so bile utemeljene, in popravki so bili narejeni pri prilagoditvah za stroške posojil, provizij in carin na izvoz.

7. Stopnje dampinga

(44) Tehtana povprečna normalna vrednost se je primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

7.1. Ljudska republika Kitajska

(45) Po popravkih normalnih vrednosti v primerljivi državi, so bile dokončne stopnje dampinga za kitajske proizvajalce izvoznike naslednje:

Družba | Stopnja dampinga |

Valin Group | 38,6 % |

Vse druge družbe | 52,3 % |

7.2. Republika Moldavija

(46) Po uvedbi začasnih ukrepov se je štelo, da bi se z uporabo vseh razpoložljivih podatkov o izvozu za RM zagotovila natančnejša slika dampinga, ki ga izvaja ta država. V skladu s tem je bila stopnja dampinga na ravni države izračunana na podlagi izvoznih cen vseh znanih proizvajalcev.

(47) Po popravkih normalnih vrednosti za primerljivo državo, izvoznih cen in prilagoditev, kot je opisano zgoraj, je bila dokončna stopnja dampinga na ravni države določena v višini 16,2 %.

7.3 Turški proizvajalci izvozniki

(48) Glede na zgoraj navedeno je bila dokončna stopnja dampinga za turške proizvajalce izvoznike naslednja:

Ime družbe | Stopnja dampinga |

Kroman Çelik Sanayli AS | 18,8 % |

Çolakoglu Metalurji AS | 7,6 % |

Iskenderun Demir ve Çelik AŞ | 10,5 % |

Habas Sinai ve Tibbi Gazlar Istihsal Endustri AS | 7,1 % |

Icdas Celik Enerji Tersane ve Ulasim Sanayii AS | 3,9 % |

Vse druge družbe | 18,8 % |

D. ŠKODA

1. Proizvodnja Skupnosti

(49) Ker ni bilo pripomb glede proizvodnje Skupnosti ali sodelovanja tihih proizvajalcev, kot je omenjeno v uvodni izjavi (91) začasne uredbe, se potrdijo uvodne izjave (89) do (92) začasne uredbe.

2. Opredelitev industrije Skupnosti

(50) Ker ni bilo pripomb v zvezi z opredelitvijo industrije Skupnosti, se potrdi uvodna izjava (93) začasne uredbe.

(51) Spomniti je treba, da se za analizo škode ni uporabilo vzorčenje, ker 20 sodelujočih proizvajalcev sestavljajo štiri skupine družb in dva neodvisna proizvajalca. Po uvedbi začasnih ukrepov, je bila, kot je omenjeno v uvodni izjavi (3) zgoraj, opravljena preveritev na kraju samem v prostorih dodatnega proizvajalca Skupnosti, da bi se preverili podatki iz njegovega izpolnjenega vprašalnika.

3. Potrošnja Skupnosti

(52) Spominja se, da je bila potrošnja Skupnosti določena na podlagi podatkov Eurostata za celotni uvoz in na podlagi celotne prodaje industrije Skupnosti ter drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti, vključno z oceno na podlagi podatkov iz pritožbe v zvezi s prodajo tihih proizvajalcev.

(53) Ena zainteresirana stranka je ugovarjala uporabljeni metodi za določanje potrošnje Skupnosti in trdila, da bi morala biti v podatek o potrošnji Skupnosti in oceni škode vključena tudi proizvodnja Skupnosti, namenjena lastni uporabi in lastni prodaji, saj je bila v neposredni konkurenci s prodajo na prostem trgu, vključno z uvozom.

(54) Opozoriti je treba, da je bila v skladu z obrazložitvijo iz uvodnih izjav (119) do (143) začasne uredbe lastna proizvodnja industrije Skupnosti analizirana pri oceni škode. Vendar v skladu z ustaljeno prakso Komisije lastna uporaba, tj. notranji prenosi podobnega izdelka med integriranimi proizvajalci Skupnosti za nadaljnjo predelavo, ni vključena v podatek o potrošnji Skupnosti, ker ti notranji prenosi niso v konkurenci s prodajo od neodvisnih dobaviteljev na prostem trgu.

(55) Ugotovljeno je bilo, da je zahteva za vključitev lastne prodaje, tj. prodaje povezanim družbam, v podatek o potrošnji Skupnosti, upravičena, saj so po podatkih, zbranih med preiskavo, povezane družbe proizvajalcev Skupnosti lahko valjano žico prosto kupovale od drugih virov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da povprečne prodajne cene proizvajalcev Skupnosti povezanim strankam ustrezajo povprečnim prodajnim cenam nepovezanim strankam.

(56) Po preveritvi podatkov, ki jih je predložil dodatni proizvajalec Skupnosti, kot je navedeno v uvodnih izjavah (3) in (51), je bil podatek o celotni prodaji industrije Skupnosti na trgu Skupnosti rahlo popravljen. Posledično so bili prilagojeni tudi podatki o potrošnji Skupnosti iz preglednice 1 začasne uredbe:

Preglednica 1

Potrošnja Skupnosti | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | OP |

V tonah | 22 510 446 | 21 324 498 | 23 330 122 | 23 919 163 | 23 558 858 |

indeks | 100 | 95 | 104 | 106 | 105 |

Vir: Eurostat, podatki o pritožbi in izpolnjeni vprašalniki

(57) Na splošno se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za 5 %. To povečanje se je začelo leta 2006 po začasnem zmanjšanju za 5 % v letu 2005. Potem se je potrošnja izboljšala in se do leta 2007 povečevala, čemur je sledil rahel padec med OP. Za znižanje v potrošnji v letu 2005 je bilo krivo zlasti manjše povpraševanje v gradbeni industriji.

4. Uvoz iz LRK, RM in Turčije v Skupnost

4.1. Kumulacija

(58) Za dokončno oceno pogojev v zvezi s kumulacijo uvoza iz zadevnih držav je bila uporabljena ista metodologija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (99) začasne uredbe, ob upoštevanju pripomb, ki so jih predložile stranke po uvedbi začasnih ukrepov. Pri RM je bilo upoštevano tudi dejstvo, da so zadevni izdelek v Skupnost izvažali tudi drugi moldavski proizvajalci, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (46).

(59) Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (101) začasne uredbe, uvoz iz Turčije ni bil kumuliran z uvozom iz LRK in RM, ker se je štelo, da pogoji konkurence med turškimi in drugimi zadevnimi gospodarskimi subjekti niso bili podobni, zlasti kar zadeva določanje cen. Dejansko prodajne cene vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Turčiji niso bile nižje od cen industrije Skupnosti in so bile razmeroma visoke v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti na trgu Skupnosti.

(60) Ena zainteresirana stranka je trdila, da je argument iz uvodne izjave (101) začasne uredbe neskladen z osnovno uredbo. Trdila je, da zadostuje, da je bila stopnja dampinga turškega uvoza znatno nad pragom de minimis , in da obseg uvoza ni bil zanemarljiv v zvezi s kumulacijo tega uvoza z drugim dampinškim uvozom iz RM in LRK. Trdila je tudi, da bi neuvedba ukrepov povzročila nenadno rast dampinškega uvoza iz Turčije na trg Skupnosti.

(61) Treba je poudariti, da člen 3(4) osnovne uredbe izrecno zahteva, da je treba pri kumulativni oceni uvoza iz držav, ki jih zadeva protidampinška preiskava, skrbno preveriti konkurenčne pogoje med zadevnimi gospodarskimi subjekti na trgu Skupnosti. Poleg tega je bila raven cen turških gospodarskih subjektov v vseh primerih nad neškodljivimi cenami, določenimi po metodologiji iz uvodne izjave (179) začasne uredbe. Zato ni bilo razloga za kumulativno oceno turškega uvoza z uvozom iz LRK ali RM ali za uvedbo protidampinških ukrepov, da bi se preprečil nenaden porast uvoza iz te države. Na podlagi tega je bilo treba trditve zavrniti.

(62) Neka druga zainteresirana stranka je nasprotovala začasni ugotovitvi, da se uvoz iz RM kumulira z uvozom iz LRK, in trdila, da je bil v nasprotju z uvozom iz LRK obseg uvoza iz RM zelo majhen in v glavnem ni nelojalno nižal cen industrije Skupnosti med OP.

(63) Po začasnem razkritju so bile prejete dodatne informacije v zvezi z moldavskim izvozom v Skupnost, zaradi katerih so bili popravljeni izračuni ravni nelojalnega nižanja cen in škode za RM, kot je podrobneje razloženo v uvodnih izjavah (71) in (107).

(64) Popravljeni izračuni so pokazali, da uvoz iz RM v OP na trgu Skupnosti ni nelojalno nižal cen industrije Skupnosti. Poleg tega je bila ugotovljena stopnja škode pod pragom škode de minimis, ki se je uporabil po analogiji s členom 9(3) osnovne uredbe. Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da je treba uvoz valjane žice s poreklom iz RM oceniti ločeno.

4.2. Dampinški uvoz iz LRK

(65) Glede na to, da so bili podatki o potrošnji rahlo prilagojeni, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (56), je bil ustrezno popravljen tudi tržni delež uvoza iz LRK. Zato se je uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju razvijal tako:

Preglednica 2

Celoten dampinški uvoz iz LRK | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | OP |

Količina (v tonah) indeks | 70.816 100 | 134.176 189 | 633.631 895 | 1.459.968 2062 | 1.174.556 1659 |

Tržni delež indeks | 0,3 % 100 | 0,6 % 200 | 2,7 % 863 | 6,1 % 1940 | 5,0 % 1585 |

cene (EUR/tona) indeks | 374 100 | 430 115 | 378 101 | 409 109 | 419 112 |

Vir: Eurostat.

(66) Dampinški uvoz iz LRK se je znatno povečal s približno 0,07 milijona ton leta 2004 na 1,1 milijona ton v OP, tj. skoraj sedemnajstkrat. Ta uvoz je bil največji leta 2007, potem pa je skladno z gibanjem potrošnje Skupnosti začel rahlo upadati.

(67) Čeprav so se povprečne cene dampinškega uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju povišale za 12 %, je bilo ugotovljeno, da so zlasti v OP nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Posledično se je tržni delež znatno povečal, in sicer z 0,3 % v letu 2004 na 5,0 % in v OP, kar je 4,7-odstotno povečanje.

4.3. Nelojalno nižanje cen

(68) Potrdi se metodologija iz uvodne izjave (106) začasne uredbe za določitev nelojalnega nižanja cen. Vendar je bila po preveritvenem obisku v prostorih proizvajalca Skupnosti iz uvodne izjave (3) povprečna cena industrije Skupnosti ponovno ocenjena, pri čemer so se upoštevali preverjeni podatki, ki jih je predložil proizvajalec Skupnosti.

(69) Ena stranka je trdila, da mora Komisija izračunati stopnjo nelojalnega nižanja cen in stopnjo odprave škode za RM s podatki Eurostata in ne s podatki, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki v RM, ker nobenemu proizvajalcu v RM ni bila odobrena TGO ali IO.

(70) V protidampinški preiskavi in zlasti zaradi primerjave cen institucije običajno uporabljajo najzanesljivejše razpoložljive podatke, ki so običajno podatki, zbrani in preverjeni v prostorih sodelujočih strank. V tem primeru so bili podatki o cenah, zbrani v prostorih sodelujočega proizvajalca v RM, na voljo in so bili uporabljeni za določitev začasne stopnje nelojalnega nižanja cen za sodelujočega proizvajalca v RM. Zato se zahtevek za uporabo podatkov Eurostata zavrne.

(71) Vendar se je štelo, da se podatki o cenah, na voljo za ves uvoz iz RM v Skupnost, vključno z uvozom drugih moldavijskih proizvajalcev iz uvodne izjave (46), upoštevajo pri izračunu dokončne stopnje nelojalnega nižanja cen za RM. Zato so se uporabili vsi razpoložljivi podatki o cenah, ki so bili ustrezno prilagojeni, tako da odražajo tehtane povprečne izvozne cene za prvo neodvisno stranko na podlagi CIF . Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da uvoz iz RM ne vpliva na nelojalno nižanje cen industrije Skupnosti. Dokončna stopnja nelojalnega nižanja cen je negativna, in sicer povprečno -1,2 % za RM.

(72) Spomniti je treba, da je v zvezi z uvozom iz LRK v preiskavi sodeloval le en kitajski proizvajalec izvoznik. Na podlagi iste metodologije in prilagoditev podatkov industrije Skupnosti, kakor je opisano zgoraj, ter na podlagi primerljivih vrst izdelka je bila za edinega sodelujočega kitajskega izvoznika ugotovljena povprečna 4,2-odstotna stopnja nelojalnega nižanja cen. Za vse druge proizvajalce v LRK je bilo nelojalno znižanje cen določeno, kakor je opisano v uvodni izjavi (108) začasne uredbe. Na tej podlagi je bila za kitajski uvoz ugotovljena povprečna 7,3-odstotna stopnja nelojalnega nižanja cen.

5. Gospodarski položaj industrije Skupnosti

(73) Glede na ugotovitev, da se uvoz iz RM ne sme kumulirati z uvozom iz LRK in ga je treba oceniti ločeno, kakor je določeno v uvodni izjavi (64), se preiskava učinka dampinškega uvoza na gospodarski položaj industrije Skupnosti nanaša na uvoz s poreklom iz LRK.

(74) Kakor je navedeno v uvodni izjavi (3), je bil dodatni proizvajalec Skupnosti preverjen na kraju samem. Posledično so bili nekateri kazalniki škode ustrezno prilagojeni. Ti se nanašajo na obseg prodaje prvi neodvisni stranki na trgu Skupnosti, povprečne prodajne cene franko tovarna industrije Skupnosti nepovezanim strankam, podatke o zalogah, dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb in zaposlenost.

(75) Preglednica 3 prikazuje popravljen obseg prodaje prvi neodvisni stranki na trgu Skupnosti. Treba je opozoriti, da je, ne glede na popravljene podatke, gibanje podobno tistemu iz začasne uredbe.

Preglednica 3

2004 | 2005 | 2006 | 2007 | OP |

Obseg prodaje (v tonah) Indeks | 7 505 684 100 | 6 738 112 90 | 7 522 435 100 | 7 548 130 101 | 7 489 831 100 |

Tržni delež Indeks | 33,4 % 100 | 31,6 % 95 | 32,2 % 97 | 31,6 % 95 | 31,8 % 95 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(76) Glede na navedeno so bile povprečne prodajne cene industrije Skupnosti na enoto nepovezanim strankam na trgu Skupnosti ustrezno popravljene. Zato so bile povprečne prodajne cene za obdobje od leta 2006 od OP rahlo popravljene v primerjavi s podatki iz začasne uredbe.

Preglednica 4

2004 | 2005 | 2006 | 2007 | OP |

Povprečna cena (EUR/tona) Indeks | 414 100 | 409 99 | 434 105 | 468 113 | 475 115 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(77) Glede podatkov o zalogah je treba opozoriti, da manjše revizije podatkov industrije Skupnosti za obdobje od leta 2006 do OP niso spremenile analize gibanja, kakor je določeno v uvodni izjavi (119) začasne uredbe.

Preglednica 5

2004 | 2005 | 2006 | 2007 | OP |

Zaloge (v tonah) Indeks | 657 667 100 | 530 578 81 | 691 338 105 | 699 511 106 | 594 420 90 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(78) Po začasni uredbi so bili tudi podatki o zaposlenosti rahlo spremenjeni za obdobje od 2004 do OP. Ker druge zainteresirane stranke niso predložile nobenih drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave od (120) do (122) začasne uredbe.

Preglednica 6

2004 | 2005 | 2006 | 2007 | OP |

Zaposlenost – ekvivalent polnega delovnega časa (FTE) Indeks | 4 216 100 | 4 029 96 | 3 920 93 | 4 195 100 | 4 310 102 |

Stroški dela (EUR/FTE) Indeks | 41 300 100 | 43 200 104 | 45 400 110 | 45 300 110 | 44 700 108 |

Produktivnost (indeks) | 100 | 95 | 107 | 98 | 95 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(79) Dobičkonosnost industrije Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi iste metodologije, ki je pojasnjena v uvodni izjavi (123) začasne uredbe. Po reviziji podatkov za industrijo Skupnosti, ki je sledila preveritvi na kraju samem pri dodatnem proizvajalcu Skupnosti, kot je navedeno v uvodni izjavi (3), so bili tudi ti podatki rahlo popravljeni. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Skupnosti znižala s 14,2 % leta 2004 na 7,3 % v OP. Ker ni bilo dodatnih pripomb, se potrdijo uvodne izjave (124) do (126) začasne uredbe.

Preglednica 7

2004 | 2005 | 2006 | 2007 | OP |

Dobičkonosnost Indeks | 14,2 % 100 | 8,0 % 56 | 8,4 % 59 | 7,9 % 55 | 7,3 % 51 |

Denarni tok v 1 000 EUR Indeks | 493 954 100 | 272 166 55 | 361 573 73 | 286 917 55 | 278 604 56 |

Naložbe v 1 000 EUR Indeks | 147 897 100 | 136 031 92 | 231 726 157 | 221 808 150 | 200 126 135 |

Donosnost naložb Indeks | 68 % 100 | 49 % 72 | 50 % 74 | 46 % 68 | 47 % 68 |

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

5.1 Rast

(80) Glede na navedeno se lahko šteje, da se obseg prodaje industrije Skupnosti med letom 2004 in OP ni spremenil, kar je industriji Skupnosti preprečilo, da bi izkoristila večjo potrošnjo Skupnosti, ki se je med letom 2004 in OP povečala za 5 %. Zato se je njen tržni delež v istem obdobju zmanjšal za 1,6 odstotne točke.

5.2 Višina dejanske stopnje dampinga

(81) Ker ni bilo drugih pripomb, se potrdi uvodna izjava (128) začasne uredbe.

6. Sklepna ugotovitev o škodi

(82) Sklene se lahko, da manjše revizije nekaterih kazalnikov škode, opravljene po preveritvi dodatnega proizvajalca Skupnosti na kraju samem, kakor so določene v preglednicah od 2 do 7, niso spremenile sklepne ugotovitve iz uvodne izjave (132) začasne uredbe.

(83) Glede na navedeno se potrdi, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

F. VZROČNOST

1. Učinek dampinškega uvoza iz LRK

(84) Proučilo se je, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK povzročil industriji Skupnosti takšno škodo, ki jo je mogoče opredeliti kot znatno.

(85) Preiskava je pokazala, da se je v obravnavanem obdobju dampinški uvoz iz LRK povečal za skoraj sedemkrat, in sicer za 1,1 milijona ton med letom 2004 in OP. To povečanje je bilo izrazito zlasti med letom 2006 in OP. V smislu tržnega deleža je dampinški uvoz iz LRK povečal svoj delež na trgu Skupnosti z 0,3 % v letu 2004 na 5,0 % v OP. To je ustrezalo celotnemu povečanju potrošnje Skupnosti med obravnavanim obdobjem.

(86) Tržni delež industrije Skupnosti se je v istem obdobju zmanjšal s 33,4 % v letu 2004 na 31,8 % v OP, tj. je za 1,6 odstotne točke, čeprav je njen obseg prodaje na trgu Skupnosti ostal nespremenjen.

(87) Cene dampinškega uvoza so še vedno nelojalno nižale cene, ki jih je zaračunavala industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, čeprav so se cene dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju zvišale za 12 % v skladu z višjimi cenami surovin. To je industriji Skupnosti preprečilo, da bi zvišala cene in pokrila višje cene surovin v celoti. Tako se je dobičkonosnost prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti zmanjšala s 14,2 % leta 2004 na 7,3 % med OP.

(88) Šteje se, da zaradi stalnega pritiska, ki se je izvajal s poceni dampinškim uvozom iz LRK na trg Skupnosti, industrija Skupnosti ni mogla prilagoditi svojih prodajnih cen večjim stroškom surovin. Zato je bilo sklenjeno, da je nenadna rast poceni dampinškega uvoza iz LRK znatno negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Skupnosti.

2. Učinek drugih dejavnikov

(89) Ker ni bilo pripomb v zvezi z razvojem povpraševanja na trgu, lastno proizvodnjo, prodajo visokokakovostnih izdelkov, uvozom iz tretjih držav in drugimi proizvajalci v Skupnosti, se uvodne izjave (139), (143) do (149) ter (151) do (155) začasne uredbe potrdijo.

(90) Ena stranka je trdila, da ocena povišanja cen surovin iz uvodne izjave (142) začasne uredbe ni bila pravilna. Trdila je, da je težko v celoti prenesti povečanje stroškov na stranke. Poleg tega je še trdila, da je negativni izvoz industrije Skupnosti razlog za poslabšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti.

(91) V zvezi z učinkom cen surovin se opozori, da je preiskava pokazala 25-odstotno povečanje stroškov proizvodnje industrije Skupnosti za proizvodnjo valjane žice. To je treba upoštevati v povezavi s samo 15-odstotnim povišanjem povprečnih prodajnih cen industrije Skupnosti. Res je, da je na nekaterih trgih zelo težko v celoti prenesti povečanje stroškov na stranke, vendar sedanja preiskava ni pokazala, da bi to veljalo za trg valjane žice. Nasprotno pa se trg valjane žice lahko šteje za pregleden trg osnovnega izdelka, na katerem so vsi gospodarski subjekti seznanjeni z ravnijo cen. Zato bi morale učinkovite trgovinske razmere omogočiti, da se povečanje stroškov proizvodnje kaže v prodajni ceni valjane žice. Zato se šteje, da je sklepna ugotovitev iz uvodne izjave (142) veljavna in je bilo treba to trditev zavrniti.

(92) V zvezi z izvozom je bilo zabeleženo padajoče gibanje izvoza industrije Skupnosti zaradi razlogov iz uvodne izjave (150) začasne uredbe. Glede na dejstvo, da je delež izvoza v povezavi s prodajo strankam v Skupnosti razmeroma majhen in so bile poleg tega prodajne cene prodaje v Skupnosti razmeroma nižje, se šteje, da zmanjšanje obsega izvoza ne upravičuje stopnje utrpljene škode. Ker ni bilo predloženega nobenega utemeljenega dokaza, ki bi izpodbijal to sklepno ugotovitev, se sklepne ugotovitve iz uvodne izjave (150) začasne uredbe potrdijo.

(93) Glede na navedeno in na to, da ni bilo drugih pripomb, se uvodni izjavi (156) in (159) začasne uredbe potrdita.

3. Uvoz iz Turčije

(94) Glede na uvodni izjavi (60) in (61) ter ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z uvozom iz Turčije, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav od (160) do (162) začasne uredbe potrdijo.

4. Uvoz iz RM

(95) Po reviziji podatkov industrije Skupnosti, ki temeljijo na preverjenem odgovoru enega od dodatnih proizvajalcev Skupnosti, in upoštevajoč celoten izvoz iz RM, je bilo ugotovljeno, da uvoz iz RM ni nelojalno nižal cen industrije Skupnosti v OP. Poleg tega je v skladu z uvodno izjavo (64) primerjava moldavijske izvozne cene z neškodljivo ceno industrije Skupnosti pokazala de minimis stopnjo škode.

(96) Glede na zgoraj navedeno, je bilo sklenjeno, da ne obstaja jasna vzročna povezava med izvozom iz RM in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

G. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvodna opomba

(97) Glede na zgoraj navedeno je treba opozoriti, da je bil za namene analize interesov Skupnosti ocenjen le učinek uvedbe protidampinških dajatev na uvoz s poreklom iz LRK.

2. Industrija Skupnosti

(98) Po začasni uredbi je bilo ponovno ocenjeno, ali bi bila uvedba protidampinških ukrepov na uvoz iz LRK v interesu industrije Skupnosti.

(99) Glede na navedeno in na to, da ni bilo pripomb v zvezi z interesom industrije Skupnosti, se uvodne izjave (164) do (167) začasne uredbe potrdijo.

3. Uvozniki

(100) Ker v zvezi z uvozniki ni bilo pripomb, se uvodni izjavi (168) in (169) začasne uredbe potrdita.

4. Uporabniki

(101) Ena zainteresirana stranka je vprašala, ali se je ves uvoz na trg Skupnosti iz držav v tej preiskavi upošteval v obliki odstotka iz uvodne izjave (171) začasne uredbe, ki predstavlja uvoz valjane žice nekaterih uporabnikov. Poleg tega so nekatere zainteresirane stranke trdile, da na voljo ne bo drugih virov, če bi se protidampinški ukrepi uvedli in bi to pripeljalo do pomanjkanja oskrbe.

(102) Glede na trditev o celotnem uvozu je bila opravljena ponovna ocena v zvezi s celotnim uvozom valjane žice. Analize so tako pokazale, da je dejanska količina uvoza valjane žice, ki so jo uporabili sodelujoči uporabniki, večja od prvotno ocenjene v začasni fazi. Zato se je celotni uvoz uporabnikov iz uvodne izjave (171) začasne uredbe povečal za 30 %. Iz tega se lahko sklepa, da so med OP uporabniki iz uvodne izjave (171) začasne uredbe skupno predstavljali približno 20 % vsega uvoza valjane žice iz LRK.

(103) V zvezi s trditvijo, da v primeru uvedbe protidampinških ukrepov ne bo na voljo drugih virov oskrbe, je preiskava pokazala, da je pri oskrbi nekaterih uporabnikov s strani proizvajalcev Skupnosti dejansko prišlo do motenj. Vendar analiza ni pokazala, da bi se te motnje ponavljale. Poleg tega je treba opozoriti, da so, upoštevajoč tretje države, za katere ukrepi ne veljajo, na voljo drugi viri oskrbe. Ta trditev je bila torej zavrnjena.

(104) Glede na navedeno in na to, da drugih pripomb ni bilo, se potrdijo uvodne izjave od (173) do (175) začasne uredbe.

5. Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti

(105) Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da v tem primeru ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali uvedbi protidampinških dajatev na uvoz valjane žice s poreklom iz LRK.

H. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Raven odprave škode

(106) Ker ni bilo pripomb, se je potrdila metodologija iz uvodne izjave (179) začasne uredbe, ki se je uporabila za določitev neškodljivih cen. Vendar se je tudi dokončna ocena stopnje odprave škode popravila na način iz uvodnih izjav (68) in (72). Poleg tega je bila stopnja dobička, ki se uporablja pri izračunih stopnje škode, določena na ravni cene franko tovarna, da bi se določile neškodljive cene industrije Skupnosti na ravni cene franko tovarna med OP.

(107) V zvezi z RM in v skladu z vsebino uvodne izjave (71) se je štelo za primerno, da se pri izračunu dokončne stopnje odprave škode uporabijo razpoložljivi podatki o cenah za ves izvoz iz RM v Skupnost. Zato so se uporabili vsi razpoložljivi podatki o cenah, ki so ustrezno prilagojeni, da odražajo tehtane povprečne izvozne cene prvi neodvisni stranki na podlagi CIF . Na podlagi dokončne stopnje odprave škode za uvoz iz RM je bilo ugotovljeno, da je bila pod pragom de minimis , kakor je opisano v uvodni izjavi (64).

(108) Glede na ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzroki škode in interesom Skupnosti je treba sprejeti dokončne protidampinške ukrepe na uvoz iz LRK, da bi preprečili nadaljnjo škodo, ki jo ta povzroča industriji Skupnosti.

(109) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Določen je bil tudi rok, v katerem so po tem razkritju lahko predložile svoja stališča. Po ustrezni proučitvi pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

2. Dokončni ukrepi

(110) Glede na zgoraj navedeno velja, da se v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvedejo dokončne protidampinške dajatve na uvoz s poreklom iz LRK na ravni nižje od stopnje dampinga ali škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru morajo biti vse stopnje dajatev zato določene na ravni ugotovljenih stopenj dampinga. Po analogiji s členom 9(3) osnovne uredbe je treba glede na to, da je stopnja škode za RM in Turčijo nižja od stopnje de minimis , preiskavo v zvezi s tema državama zaključiti.

(111) Na uvoz s poreklom iz RM in Turčije se dokončne protidampinške dajatve ne uvedejo.

(112) Predlagane protidampinške dajatve so naslednje:

Družba | Stopnja odprave škode | Stopnja dampinga | Stopnja protidampinške dajatve |

Valin Group (LRK) | 7,9 % | 38,6 % | 7,9 % |

Preostala dajatev LRK | 24,0 % | 52,3 % | 24,0 % |

3. Dokončno pobiranje začasnih dajatev

(113) Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Če so dokončne dajatve nižje od začasnih, se sprostijo začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev. Če so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo zneski, zavarovani na ravni začasnih dajatev.

I. ZAKLJUČEK POSTOPKA

(114) Glede na ugotovitve o uvozu s poreklom iz RM in Turčije se postopek v zvezi s tema državama zaključi.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz žice, vroče valjane, v ohlapnih kolobarjih, iz železa, nelegiranega jekla ali legiranega jekla, razen iz nerjavnega jekla, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je uvrščena pod oznake KN 7213 10 00, 7213 20 00, 7213 91 10, 7213 91 20, 7213 91 41, 7213 91 49, 7213 91 70, 7213 91 90, 7213 99 10, 7213 99 90, 7227 10 00, 7227 20 00, 7227 90 10, 7227 90 50 in 7227 90 95.

2. Stopnja veljavne dokončne protidampinške dajatve za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatev za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Država | Družba | Dajatev | Dodatne oznake TARIC |

Ljudska republika Kitajska | Valin Group | 7,9 % | A930 |

vse druge družbe | 24,0 % | A999 |

3. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Protidampinški postopek v zvezi z uvozom valjane žice s poreklom iz Republike Moldavije in Turčije se zaključi.

Člen 3

Zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 112/2009 na uvoz valjane žice s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, se dokončno poberejo v višini dokončne dajatve, uvedene v skladu s členom 1. Zavarovani zneski, ki presegajo dokončne stopnje protidampinške dajatve, se sprostijo. Zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 112/2009 na uvoz valjane žice s poreklom iz Republike Moldavije, se sprostijo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

[2] UL L 38, 7.2.2009, str. 3.

[3] UL C 113, 8.5.2008, str. 20.