52008PC0762

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 19.11.2008

COM(2008) 762 konč.

2008/0214 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive Sveta 87/372/EGS o frekvenčnih pasovih, ki jih je treba zadržati za usklajeno uvajanje javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Cilj tega predloga je sprememba Direktive Sveta 87/372/EGS z dne 25. junija 1987 o frekvenčnih pasovih, ki jih je treba zadržati za usklajeno uvajanje javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Direktiva o GSM), da se omogoči uporaba takšnih frekvenčnih pasov v sistemih, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, ki niso omejene na GSM. Cilj je omogočiti večjo izbiro storitev in tehnologij ter tako povečati konkurenčnost pri uporabi frekvenčnih pasov iz Direktive o GSM ter hkrati zagotoviti nadaljnje usklajevanje storitev in zaščito stalnega delovanja GSM. Zato je treba uporabo tega spektra omogočiti tudi za vseevropske elektronske komunikacijske storitve in ne le za GSM. Najprej bi se vključil sistem UMTS, medtem ko bi se priznalo, da lahko drugi sistemi prav tako delujejo skupaj v teh pasovih. To zahteva nove usklajene tehnične pogoje za zadevni pas frekvenčnega spektra, ki bi bili določeni v odločbi Komisije, ki bi se sprejela na podlagi Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Odločba o radijskem spektru). |

Splošno ozadje Potreba, da se za gospodarski razvoj Skupnosti v celoti uporabijo viri, ki jih zagotavljajo sodobna telekomunikacijska omrežja, zlasti mobilne radijske storitve, je bila priznana z Direktivo Sveta 87/372/EGS z dne 25. junija 1987 o frekvenčnih pasovih, ki jih je treba zadržati za usklajeno uvajanje javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti[1], ki sta jo dopolnila Priporočilo Sveta z dne 25. junija 1987 o usklajenem uvajanju javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti[2] in Resolucija Sveta z dne 14. decembra 1990 o sklepni fazi usklajenega uvajanja vseevropskih kopenskih javnih digitalnih mobilnih celičnih komunikacij v Skupnosti (GSM)[3]. Prehod na drugo generacijo celičnega digitalnega mobilnega komunikacijskega sistema, ki se imenuje GSM, se je obravnaval kot edinstvena priložnost za vzpostavitev pravih vseevropskih mobilnih komunikacij. Nov tehnološki razvoj zdaj omogoča nove digitalne tehnologije, ki lahko zagotavljajo inovativne vseevropske širokopasovne storitve, ki delujejo skupaj z GSM v frekvenčnem pasu 900 MHz. Ta frekvenčni pas je zlasti koristen, ker ima dobre lastnosti širjenja, ki pokrivajo večje razdalje kot pasovi višjih frekvenc ter omogočajo razširitev sodobnih glasovnih, podatkovnih in multimedijskih storitev na manj poseljena in podeželska območja. Zato je treba za prispevanje k ciljem notranjega trga in pobude i2010 „Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“[4] ter za čim večje izboljšanje konkurenčnosti z zagotavljanjem velike izbire storitev in tehnologij uporabnikom ob ohranjanju razpoložljivosti GSM za uporabnike po vsej Evropi omogočiti, da nove vrste tehnologij usklajeno uporabljajo frekvenčni pas 900 MHz za zagotavljanje dodatnih združljivih naprednih vseevropskih storitev. Direktiva o GSM zdaj zahteva, da države članice celotno širino obeh frekvenčnih pasov 890–915 MHz in 935–960 MHz zadržijo za GSM. Ta omejitev preprečuje, da bi poleg GSM tudi vseevropski sistemi, ki lahko zagotavljajo napredne interoperabilne glasovne, podatkovne in multimedijske storitve s širokopasovnim prenosom, uporabljali ta frekvenčna pasova. Ti novi vseevropski sistemi, kot je sistem UMTS, omogočajo zmogljivosti, ki presegajo sistem GSM in so v 20 letih od sprejetja Direktive o GSM zaradi tehnološkega razvoja postale primerne za širšo uporabo. Poleg tega obstaja precejšnje tržno povpraševanje po podobnih storitvah. Zato je treba spremeniti Direktivo o GSM, da se bo odpravila sedanja omejitev uporabe spektra na GSM. Predlaga se, da Evropski parlament in Svet spremenita Direktivo, da se bo odpravila omejitev uporabe frekvenčnega pasu 900 MHz le na eno storitev in s tem omogočila uporaba frekvenčnega pasu za dodatna omrežja. V povezavi s sprejetjem tega predloga spremembe bi bili potrebni ustrezni ukrepi za izvajanje predlagane spremembe, da bi se zaščitile storitve GSM, pri katerih se zdaj uporabljajo ti frekvenčni pasovi. Skladno s tem je treba zakonsko določiti tehnične pogoje, da se omogoči delovanje novih sistemov v frekvenčnem pasu 900 MHz skupaj s sistemi GSM. Odločba o radijskem spektru v skladu s politiko boljše pravne ureditve zagotavlja pravna sredstva za sprejetje takšnih usklajevalnih ukrepov. Predvideva mehanizem, ki omogoča hitre odzive na tehnični razvoj in sprejetje zavezujočih tehničnih usklajevalnih ukrepov na ravni EU v obliki odločb Komisije. S tem se bo zagotovila pravna varnost za usklajeno uporabo frekvenčnega pasu. Medtem ko se bo omogočila uporaba frekvenčnega pasu 900 MHz za dodatne sisteme, mora sedanja uporaba omrežja GSM v tem pasu ostati zaščitena v celotni Skupnosti, dokler obstaja razumna potreba po tej storitvi in ob upoštevanju velikega pomena storitev GSM za politiko Skupnosti o elektronski komunikaciji. |

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Uporabo zadevnih frekvenčnih pasov ureja Direktiva o GSM, ki bo spremenjena. Komisija bo nato sprejela odločbo na podlagi Odločbe o radijskem spektru, da bo določila nove usklajene tehnične pogoje za uporabo spektra. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Politika radijskega spektra mora obravnavati naraščajoče in razvijajoče se možnosti platform radijskega dostopa za javno brezžično komunikacijo ter podpreti celostni cilj politike za krepitev notranjega trga EU in evropske konkurenčnosti, tako da omogoča oblikovanje zakonodajnega okolja, ki spodbuja inovacije, s čimer bi se zagotovilo več različnih mobilnih storitev in aplikacij. To se lahko doseže z uvedbo večje prilagodljivosti pri upravljanju s spektralnimi viri za brezžično elektronsko komunikacijo, pri čemer je treba po potrebi ohranjati skladnost. Najmanj strogi tehnični pogoji morajo običajno veljati za uporabo frekvenčnih pasov, ki temeljijo na pristopu politike brezžičnega dostopa za elektronske komunikacijske storitve (v nadaljnjem besedilu: WAPECS), ki ga je v mnenju z dne 23. novembra 2005 opisala Skupina za politiko radijskega spektra (v nadaljnjem besedilu: RSPG). Ta pristop določa tehnološko nevtralnost in nevtralnost storitev kot cilja politike za doseganje prilagodljivejše in učinkovitejše uporabe spektra. Doseganje ciljev se mora izvajati postopoma, da se preprečijo motnje na trgu. Komisija je v svojem sporočilu o „hitrem dostopu do spektra za brezžične elektronske komunikacijske storitve z večjo prilagodljivostjo“[5] vztrajala tudi pri prilagodljivejši uporabi spektra ter potrebi po dosledni in sorazmerni rešitvi glede prilagodljivejše uporabe spektra za elektronske komunikacijske storitve z uporabo sistemov druge (GSM) in tretje (npr. UMTS) generacije. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Komisija stalno pregleduje uporabo frekvenčnega pasu 900 MHz, razvoj novih sistemov, vključno z UMTS, in zagotavljanje prilagodljivejše uporabe spektra. V Bruslju je bila 21. februarja 2006 organizirana delavnica o WAPECS. Na podlagi pooblastila, ki ga je 5. julija 2006 podelila Komisija, je Odbor za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ECC) Evropske konference uprav za pošto in telekomunikacije izvedel več študij ter jih predložil Odboru za radijski spekter in Komisiji. Študije vključujejo Poročilo 82 Odbora za elektronske komunikacije o združljivosti sistema UMTS s sistemom GSM v frekvenčnih pasovih 900 in 1 800 MHz (maj 2006) ter Poročilo 96 Odbora za elektronske komunikacije o združljivosti sistema UMTS 900/1 800 s sistemi, ki delujejo v sosednjih frekvenčnih pasovih (marec 2007). O teh poročilih je potekalo posvetovanje z javnostjo, ki ga je organiziral Odbor za elektronske komunikacije. Odbor za elektronske komunikacije je od leta 1997 izvedel študije in sprejel več poročil o izvajanju sistema UMTS ter raziskal sedanjo in prihodnjo uporabo frekvenčnega pasu 900 MHz. Evropska konferenca uprav za pošto in telekomunikacije se je povezala z organi za standardizacijo, ki se ukvarjajo z družino standardov IMT-2000 (vključno z UMTS), kot je partnerski projekt tretje generacije (3GPP), ki povezuje organe za telekomunikacijske standarde iz različnih regij (ARIB, CCSA, ETSI, ATIS, TTA in TTC) in v katerega je vključena industrija zaradi razvoja sistemskih specifikacij. Odbor za elektronske komunikacije je na podlagi te informacije proučil možnost vključitve kanalov UMTS v frekvenčne pasove, ki jih uporablja sistem GSM, ne da bi pri tem prišlo do motenj v sosednjih kanalih GSM. Študije zajemajo tudi druge sisteme, ki spadajo v družino IMT Mednarodne telekomunikacijske zveze. Izvedene so bile tudi študije o mogočem vplivu na storitve in sisteme, ki delujejo v sosednjih frekvenčnih pasovih. Nacionalni organi, Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI), industrija, skupine uporabnikov in druge zainteresirane strani so sodelovali v posebni projektni skupini (PT1) pod pokroviteljstvom Odbora za elektronske komunikacije, v kateri so primerjali in proučevali informacije o sistemih v sosednjih frekvenčnih pasovih. Odbor za elektronske komunikacije je leta 2006 pred sprejetjem sklepa ECC/DEC/(06)13, ki priporoča uporabo frekvenčnih pasov 900 in 1 800 MHz tudi za druge sisteme in ne le za sistem GSM, organiziral posvetovanje z javnostjo. |

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Poročila Evropske konference uprav za pošto in telekomunikacije navajajo, da je na mestnih, primestnih in podeželskih območjih mogoče uvesti omrežje UMTS skupaj z omrežjem GSM 900/1 800, tako da se uporabijo ustrezne vrednosti za ločevanje prenosnikov. Posvetovanje je potrdilo, da obstaja potreba po uporabi frekvenčnega pasu 900 MHz za UMTS, in podprlo ugotovitve Evropske konference uprav za pošto in telekomunikacije. Uvedba sistemov, kot je UMTS, v frekvenčnem pasu 900 MHz je prav tako pomembna s stališča politike Skupnosti, ker bi omogočila nadaljnji razvoj vseevropskih elektronskih komunikacijskih storitev, da bodo enake ali podobne storitve, kar zadeva funkcionalnost, dostopne vsem potrošnikom vsepovsod v Skupnosti. Posvetovanje z javnostjo o Poročilu 82 in Poročilu 96 Odbora za elektronske komunikacije, ki ga je Evropska konferenca uprav za pošto in telekomunikacije organizirala za Komisijo, je pokazalo, da industrija mobilne telefonije zelo podpira uporabo frekvenčnih pasov, ki so bili prej zadržani za sisteme GSM, kar bi jasno koristilo industriji in potrošnikom. Nekateri uporabniki sosednjih frekvenčnih pasov so sprva odprli vprašanje mogočih motenj, ki pa je bilo obravnavano v Poročilu 96 Odbora za elektronske komunikacije Evropske konference uprav za pošto in telekomunikacije. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja Upravljanje spektra, elektronske komunikacije; tehnično strokovno znanje in izkušnje Evropske konference uprav za pošto in telekomunikacije ter organov za standardizacijo. |

Uporabljena metodologija Komisija se je posvetovala z Evropsko konferenco uprav za pošto in telekomunikacije o tehničnih pogojih za skupno delovanje sistema GSM in drugih tehnologij v frekvenčnem pasu 900 MHz ter o vplivu teh drugih sistemov na aplikacije v sosednjih pasovih, vključno z obstoječimi aplikacijami in prihodnjimi aeronavtičnimi komunikacijskimi sistemi, ki delujejo v frekvenčnem pasu nad 960 MHz in podpirajo evropsko prometno politiko. |

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so potekala posvetovanja Nacionalni organi, Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI), uporabniki GSM in tretje generacije mobilnih telekomunikacij, komunikacijski operaterji, proizvajalci in druge zainteresirane strani. |

Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj Opozoril o morebitnih resnih tveganjih z nepopravljivimi posledicami ni bilo. |

Komisija je na podlagi poročil Odbora za elektronske komunikacije ugotovila, da se lahko frekvenčni pas za GSM uporablja tudi za UMTS kot drugi vseevropski komunikacijski sistem, da se dosežejo cilji politike Skupnosti o elektronskih komunikacijah. Za učinkovitejšo uporabo frekvenčnega pasu 900 MHz je treba spremeniti Direktivo o GSM in z odločbo Komisije uvesti nov usklajen načrt. |

Sredstva, uporabljena za javno objavo izvedenskih mnenj Poročila Evropske konference uprav za pošto in telekomunikacije so na voljo na spletnih straneh: http://www.erodocdb.dk/Docs/doc98/official/pdf/ECCREP082.PDF http://www.erodocdb.dk/Docs/doc98/official/pdf/ECCREP096.PDF, poročila Odbora za radijski spekter pa na strani: http://ec.europa.eu/information_society/policy/radio_spectrum/docs/ref_docs/rsc18_public_docs/rsc06_99_ecc_int_rep_wapecs.pdf. |

Ocena učinka Ker samo- ali sourejanje ali urejanje s predpisi nacionalnih organov ne bi moglo spremeniti Direktive o GSM, da bi se zagotovila pravočasna in usklajena uvedba novega načrta za doseganje ciljev politike Skupnosti, je treba Direktivo o GSM spremeniti z direktivo Sveta in Evropskega parlamenta. Poleg tega mora odločba Komisije, ki temelji na Odločbi o radijskem spektru, vzpostaviti nove usklajene tehnične pogoje, dogovorjene na podlagi tehničnega strokovnega znanja in izkušenj Evropske konference uprav za pošto in telekomunikacije ter s pomočjo Odbora za radijski spekter. Nov načrt bi koristil celotnemu sektorju elektronskih komunikacij in potrošnikom. Za notranji trg je pomembno, da so pogoji za uporabo frekvenčnega pasu 900 MHz razpoložljivi in usklajeni na ravni EU, da se olajša uvedba vseevropskih storitev ter potrošnikom ponudi čim večja svoboda pri izbiri storitev in uporabnikom spektra čim večja svoboda pri izbiri tehnologij. Razpoložljivost radijskega spektra bo prispevala k doseganju ciljev programa lizbonske strategije in pobude i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje[6] v zvezi z izkoriščanjem možnosti digitalnega gospodarstva za povečanje rasti, števila delovnih mest in široke dostopnosti modernih storitev. Ukrep bi koristil zlasti evropskih državljanom, ker bi znatno zmanjšal ovire pri razvoju naprednih mobilnih komunikacijskih storitev in odpravil geografski digitalni razkorak. Predvideva se, da se bodo sistemi, drugačni od GSM, hitreje razvili in razširili po Evropi, zlasti na podeželskih območjih. Nove visoko učinkovite brezžične podatkovne in multimedijske storitve (npr. internetno iskanje in mobilna televizija) potrebujejo dostop do omrežja, kot so mobilna omrežja tretje generacije, ki uporabljajo tehnologijo UMTS, ki omogoča hitrejši prenos podatkov kot GSM. Z ukrepom bi se tudi povečala kakovost storitev in zmanjšali stroški za potrošnike. Mobilna omrežja tretje generacije so zdaj omejena na višje frekvence z manj ugodnimi lastnostmi širjenja kot pri frekvenčnem pasu 900 MHz, zaradi česar povzročajo višje stroške razvoja omrežja. Višje frekvence tudi težje prodirajo skozi stavbe, zaradi česar je kakovost storitev slabša, stroški za potrošnike pa višji. Ukrep bi končno prispeval tudi h gospodarskemu razvoju sektorja s pospeševanjem razvoja naprednih mobilnih komunikacijskih storitev. Pojavili se bodo novi tokovi prihodkov za operaterje, povečala pa se bo potreba po opremi (omrežna infrastruktura, nova generacija terminalov). Ukrep bi pozitivno vplival na okolje, ker bi se z uporabo nižjih frekvenc zmanjšalo število potrebnih baznih postaj. Zmanjšala bi se tudi možnost sporov zaradi ustreznih mest za postavitev teh postaj. Glede vpliva na okolje predlagani ukrepi ne zadevajo potrebe po varovanju zdravja pred elektromagnetnimi emisijami. To vprašanje zajemata Direktiva 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj), ter Priporočilo Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti javnosti elektromagnetnim sevanjem (0 Hz do 300 GHz). Kar zadeva radijsko opremo, je varovanje zdravja zagotovljeno s skladnostjo takšne opreme s temeljnimi zahtevami iz Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (Direktiva R & TTE). Komisija stalno spremlja vpliv elektromagnetnih polj na zdravje ljudi. V zvezi s tem je na primer Znanstveni odbor Komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR) nedavno začel izvajati obsežen pregled novih znanstvenih podatkov iz nedavno izvedenih študij. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganih ukrepov Da se omogoči uporaba frekvenčnega pasu 900 MHz za različne vseevropske storitve v skladu s cilji politike Skupnosti in tržnim povpraševanjem po mobilnih komunikacijah, se predlaga sprememba Direktive 87/372/EGS, da bi se omogočila uporaba frekvenčnega pasu za dodatne, naprednejše vseevropske širokopasovne komunikacijske storitve, če lahko te storitve delujejo skupaj z GSM, in sprejetje odločbe Komisije v skladu z Odločbo o radijskem spektru, da bi se uskladili potrebni tehnični pogoji za uporabo tega pasu. |

Pravna podlaga Člen 95 Pogodbe ES. |

Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti velja, ker predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Vendar države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov. |

Države članice, ki delujejo samostojno, ne morejo zadovoljivo zagotoviti usklajene uporabe frekvenčnega pasu 900 MHz, da bi se izpolnile potrebe politike Skupnosti. Zagotovitev usklajene uporabe je lažje doseči na ravni Skupnosti z ukrepi na notranjem trgu, sprejetimi v skladu z Odločbo o radijskem spektru. Vendar je treba zaradi sprejetja novega načrta spremeniti Direktivo o GSM. |

Sprememba Direktive o GSM je mogoča le s sprejetjem druge direktive Sveta in Parlamenta. Novi usklajeni tehnični pogoji za uporabo pasu 900 MHz morajo biti sprejeti na ravni Skupnosti, da se bo zagotovilo pravočasno in usklajeno doseganje ciljev politike Skupnosti. |

Z ukrepi na ravni Skupnosti bo doseganje ciljev predloga lažje iz naslednjih razlogov. |

Sprememba Direktive o GSM ter sprejetje pogojev za skupno delovanje GSM in UMTS ob omogočanju skupnega delovanja drugih sistemov v teh frekvenčnih pasovih z zavezujočim usklajevalnim ukrepom Skupnosti sta potrebna za zagotovitev pravočasne in usklajene uvedbe novih pogojev za uporabo spektra v državah članicah. Brez takšnega ukrepa ni mogoče zagotoviti usklajene in pravočasne rešitve. |

Sedanja različica Direktive o GSM preprečuje uporabo frekvenčnega pasu 900 MHz za druge vseevropske sisteme, kot je UMTS, in zato ovira razvoj informacijske družbe v EU. Usklajena uporaba frekvenčnega pasu 900 MHz lahko omogoči uporabo dodatnih aplikacij, ki izpolnjujejo sedanje cilje politike Skupnosti. |

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog upošteva načelo sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

Komisija bo skupaj z Odborom za radijski spekter spremenila Direktivo o GSM in uvedla nove usklajene tehnične pogoje za frekvenčni pas 900 MHz, pri čemer bo ohranila delovanje storitev GSM. Predlagani ukrepi so omejeni na pasove frekvenčnega spektra, pomembne za elektronske komunikacijske storitve vseevropskih aplikacij. Ti pasovi morajo biti ob upoštevanju razvoja tehnologije in potreb potrošnikov stalno nadzorovani, da bo mogoče uvesti tudi dodatne vseevropske sisteme, ki bi delovali skupaj z GSM in UMTS. Ta ukrep ne vpliva na izdajo pravic do uporabe spektra s strani držav članic. Če je mogoče, se državam članicam omogoči, da uvedejo dodatne sisteme v frekvenčnem pasu, če ti lahko delujejo skupaj s sistemi GSM. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: direktiva v skladu s členom 95 Pogodbe ES. |

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov. Le direktiva lahko spremeni Direktivo o GSM, ki je bila sprejeta v skladu s (starim) členom 100 Pogodbe ES. Medtem ko bo delovanje GSM, ki ga je omogočila ta direktiva, zaščiteno, bodo spremenjena direktiva in poznejši tehnični izvedbeni ukrepi zagotovili, da drugi vseevropski sistemi, tudi v prvi vrsti sistem UMTS, lahko delujejo skupaj z GSM v frekvenčnem pasu 900 MHz. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlog nima posledic za proračun Skupnosti. |

DODATNE INFORMACIJE |

Poenostavitev |

S predlogom se bosta zagotovili boljša pravna ureditev ter poenostavitev zakonodaje in upravnih postopkov za javne organe (na ravni EU ali nacionalne) in zasebne stranke. Sedanja različica Direktive o GSM je ovira za tehnološki razvoj ter industriji in potrošnikom onemogoča uporabo ustreznega spektra za nove napredne storitve. |

Sprememba Direktive in sprejetje tehničnega usklajevalnega ukrepa, s katerim se bodo natančneje opredelili novi pogoji uporabe, pomenita spremembo zakonodajnega pristopa, ki je v skladu z namenom Odločbe o radijskem spektru, da se tehnične podrobnosti upravljanja spektra obravnavajo na ravni izvedbenih ukrepov, pri čemer se Evropskemu parlamentu in Svetu ni treba ukvarjati s to nalogo. |

Usklajevanje spektra bo olajšalo izvajanje nalog nacionalnih organov in izpolnilo njihova pričakovanja. |

Pogoji za uporabo usklajenega spektra bodo omogočili nove priložnosti za operaterje in uporabnike mobilnih komunikacij, zlasti na podeželskih območjih. |

Predlog je vključen v tekoči program Komisije za posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti. |

Sprememba obstoječe zakonodaje Cilj predloga je sprememba obstoječe zakonodaje. |

Evropski gospodarski prostor Predlagani akt zadeva EGP in se mora zato razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

2008/0214 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive Sveta 87/372/EGS o frekvenčnih pasovih, ki jih je treba zadržati za usklajeno uvajanje javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[7],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[10],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V Direktivi Sveta 87/372/EGS z dne 25. junija 1987 o frekvenčnih pasovih, ki jih je treba zadržati za usklajeno uvajanje javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti[11], ki sta jo dopolnila Priporočilo Sveta z dne 25. junija 1987 o usklajenem uvajanju javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti[12] in Resolucija Sveta z dne 14. decembra 1990 o sklepni fazi usklajenega uvajanja vseevropskih kopenskih javnih digitalnih mobilnih celičnih komunikacij v Skupnosti (GSM)[13], je priznana potreba, da se za gospodarski razvoj Skupnosti v celoti uporabijo viri, ki jih zagotavljajo sodobna telekomunikacijska omrežja, zlasti mobilne radijske storitve. Priznana je edinstvena priložnost, ki jo zagotavlja prehod na drugo generacijo celičnega digitalnega mobilnega komunikacijskega sistema za vzpostavitev pravih vseevropskih mobilnih komunikacij.

(2) Frekvenčna pasova 890–915 MHz in 935–960 MHz (frekvenčni pas 900 MHz) sta bila zadržana za javne vseevropske celične digitalne mobilne komunikacijske storitve, ki jih je treba zagotoviti v vsaki državi članici v skladu z enotno specifikacijo, znano kot GSM.

(3) Od leta 1987 so se razvile nove digitalne radijske tehnologije, ki lahko zagotavljajo inovativne vseevropske elektronske komunikacije, ki lahko delujejo skupaj z GSM v frekvenčnem pasu 900 MHz v tehnološko bolj nevtralnem regulativnem okviru. Frekvenčni pas 900 MHz ima dobre lastnosti širjenja, ki pokrivajo večje razdalje kot pasovi višjih frekvenc in omogočajo razširitev sodobnih glasovnih, podatkovnih in multimedijskih storitev na manj poseljena in podeželska območja.

(4) Za prispevanje k ciljem notranjega trga in pobude i2010 „ Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje “[14] ter za čim večje izboljšanje konkurenčnosti z zagotavljanjem velike izbire storitev in tehnologij uporabnikom je treba ob ohranjanju razpoložljivosti GSM za uporabnike po vsej Evropi omogočiti, da druge tehnologije uporabljajo frekvenčni pas 900 MHz za zagotavljanje dodatnih združljivih naprednih vseevropskih storitev, ki bi lahko delovale skupaj z GSM.

(5) Liberalizacija uporabe frekvenčnega pasu spektra 900 MHz bi lahko povzročila izkrivljanje konkurence. Zlasti bi bili lahko zapostavljeni nekateri mobilni operaterji, ki jim ni bil dodeljen spekter v frekvenčnem pasu 900 MHz, v smislu stroškov in učinkovitosti v primerjavi z operaterji, ki bodo lahko zagotovili mobilne storitve tretje generacije v tem frekvenčnem pasu. Države članice lahko v skladu z regulativnim okvirom o elektronskih komunikacijah ter zlasti z Direktivo 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktivo o odobritvi)[15] spremenijo in/ali pregledajo pravice do uporabe spektra ter imajo tako na voljo sredstva, da po potrebi odpravijo taka možna izkrivljanja.Države članice morajo zlasti preveriti, ali bi se lahko z izvajanjem te direktive povzročilo izkrivljanje konkurence na zadevnih mobilnih trgih. Če ugotovijo, da se to dogaja, morajo proučiti, ali je objektivno utemeljeno in sorazmerno spremeniti pravice do uporabe teh operaterjev, ki so jim bile odobrene pravice do uporabe frekvenčnega pasu 900 MHz, ter, kadar je to sorazmerno, pregledati te pravice do uporabe in jih ponovno razdeliti, da se odpravijo taka izkrivljanja. Pred sprejetjem odločitve o takih ukrepih je potrebno posvetovanje z javnostjo.

(6) Da bi lahko sistemi, drugačni od GSM, delovali skupaj s sistemi GSM v istem frekvenčnem pasu, je treba preprečiti škodljive motnje z uporabo tehničnih pogojev uporabe, ki se uporabljajo za tehnologije, drugačne od GSM, ki uporabljajo frekvenčni pas 900 MHz.

(7) Odločba Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Odločba o radijskem spektru)[16] omogoča Komisiji, da sprejme tehnične izvedbene ukrepe za zagotavljanje usklajenih pogojev za razpoložljivost in učinkovito uporabo frekvenčnega pasu radijskega spektra.

(8) Kot je zahtevala Komisija, je Evropska konferenca uprav za pošto in telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu: CEPT) predložila tehnična poročila, ki potrjujejo, da bi lahko sistem UMTS deloval skupaj s sistemom GSM v frekvenčnem pasu 900 MHz, vključno s tako imenovanim „razširitvenim pasom“ (880–890 MHz in 925–935 MHz). Frekvenčna pasova 880–915 MHz in 925–960 MHz se morata zato uporabiti za UMTS, tj. sistem, ki lahko deluje skupaj z GSM, ter za druge sisteme takoj potem, ko se bo lahko dokazalo, da lahko delujejo skupaj z GSM v skladu s postopkom iz Odločbe o radijskem spektru za sprejetje usklajenih pogojev za razpoložljivost in učinkovito uporabo radijskega spektra.

(9) Zagotoviti je treba ustrezno zaščito za sedanje uporabnike v sosednjih pasovih. Poleg tega je treba upoštevati prihodnje komunikacijske sisteme v letalstvu v frekvenčnem pasu nad 960 MHz, ki prispevajo k izpolnjevanju ciljev politike Skupnosti v tem sektorju. CEPT je v zvezi s tem pripravil tehnične nasvete.

(10) Da se omogoči uporaba novih digitalnih tehnologij v frekvenčnem pasu 900 MHz, ki bodo delovale skupaj s sistemi GSM, je treba ustrezno spremeniti Direktivo 87/372/EGS in odpraviti zadržanje tega frekvenčnega pasu za GSM –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 87/372/EGS se spremeni:

1. Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice omogočijo uporabo frekvenčnih pasov radijskega spektra 880–915 MHz in 925–960 MHz za sistema GSM in UMTS ter za druge prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, ki lahko delujejo skupaj s sistemom GSM, v skladu s tehničnimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi na podlagi Odločbe 676/2002/EC.

2. Države članice pri izvajanju te direktive preverijo, ali bi se lahko s sedanjo dodelitvijo spektra 900 MHz konkurenčnim mobilnim operaterjem na njihovem ozemlju izkrivljala konkurenca na zadevnih mobilnih trgih, ter, kadar je to upravičeno in sorazmerno, odpravijo takšno izkrivljanje v skladu s členom 14 Direktive 2002/20ES.“

2. Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „sistem GSM“ pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki je v skladu s standardi GSM, ki jih je objavil Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, zlasti s standardoma EN 301 502 in EN 301 511;

(b) „sistem UMTS“ pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki je v skladu s standardi UMTS, ki jih je objavil Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, zlasti s standardi EN 301 908-1, EN 301 908-2 in EN 301 908-3 ter EN 301 908-11“.

3. Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v šestih mesecih po dnevu začetka veljavnosti te direktive. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga obravnava ta direktiva.“

4. Člen 4 se črta.

Člen 2

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

Člen 3

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] UL L 196, 17.7.1987, str. 85.

[2] UL L 196, 17.7.1987, str. 81.

[3] UL C 329, 31.12.1990, str. 25.

[4] Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2005)229 konč.

[5] COM(2007)50

[6] Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2005)229 konč.

[7] UL C , , str. .

[8] UL C , , str. .

[9] UL C , , str. .

[10] UL C , , str. .

[11] UL L 196, 17.7.1987, str. 85.

[12] UL L 196, 17.7.1987, str. 81.

[13] UL C 329, 31.12.1990, str. 25.

[14] Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2005)229 konč.

[15] UL L 108, 24.4.2002, str. 21.

[16] UL L 108, 24.4.2002, str. 1.