52008PC0665

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.12.2008

COM(2008) 665 konč.

2008/0260 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini glede farmakoviligance

{SEC(2008) 2670} {SEC(2008) 2671}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

1.1. Razlogi za predlog in njegovi cilji

Zdravila znatno prispevajo k zdravju državljanov EU. Odkrivanje, razvoj in učinkovita uporaba zdravil izboljšujejo kakovost življenja, skrajšujejo čas, preživet v bolnišnicah, in rešujejo življenja. Zdravila pa imajo lahko tudi škodljive učinke in neželeni učinki zdravil predstavljajo pomembno obremenitev javnega zdravja v Skupnosti. Ocenjuje se, da je 5 % vseh hospitalizacij posledica neželenih učinkov zdravil, 5 % vseh bolnikov v bolnišnicah trpi zaradi neželenih učinkov zdravil, poleg tega pa so neželeni učinki zdravil peti najpogostejši razlog smrti v bolnišnicah.

Nekateri neželeni učinki se odkrijejo šele po odobritvi zdravila, popolne varnostne lastnosti zdravila pa so lahko poznane šele potem, ko pride na trg. Zato so potrebni predpisi o farmakoviliganci za varovanje javnega zdravja, da se preprečijo, odkrijejo in ocenijo škodljivi učinki zdravil.

Do zdaj sprejeti predpisi Skupnosti so bistveno prispevali k doseganju cilja, da se zdravila, odobrena za dajanje v promet v Skupnosti, stalno spremljajo glede varnosti. Vendar pa je glede na dosedanje izkušnje in potem, ko je Komisija ocenila sistem farmakovigilance Skupnosti, postalo jasno, da so potrebni novi ukrepi za izboljšanje izvajanja predpisov Skupnosti o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini.

Zato je cilj predlogov okrepiti in racionalizirati sistem farmakovigilance zdravil za uporabo v humani medicini s spremembo dveh pravnih predpisov, ki urejata to področje, s splošnim ciljem boljšega varovanja javnega zdravja, zagotavljanja pravilnega delovanja notranjega trga in poenostavitve trenutnih predpisov in postopkov. Posebni cilji so:

- Določiti jasne vloge in odgovornosti ključnih odgovornih strank in jasne obveznosti, ki jih imajo pri izvajanju nalog;

- Racionalizacija odločanja EU o vprašanjih varnosti zdravil z namenom izvedbe ukrepov, ki se enakovredno in popolno izvajajo za vsa zadevna zdravila in v vsej Skupnosti zaradi preprečevanja nepotrebne izpostavljenosti bolnikov tveganju;

- Krepitev preglednosti varnosti zdravil in obveščanje, da se poveča razumevanje in zaupanje bolnikov in zdravstvenih strokovnjakov v varnost zdravil ter izboljša prodor ključnih opozoril;

- Krepitev sistemov farmakovigilance gospodarskih družb, ki gospodarskim družbam omogoča neprestano izboljševanje sistemov, pri čemer se zmanjšuje upravna obremenitev;

- Zagotovitev proaktivnega in sorazmernega zbiranja visokokakovostnih podatkov, pomembnih za varnost zdravil, z obvladovanjem tveganja in strukturiranim zbiranjem podatkov v obliki študij varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet, skupaj z racionaliziranim poročanjem o posameznih primerih in rednim poročanjem o domnevnih neželenih učinkih;

- Vključevanje zainteresiranih strani v farmakovigilanco, tudi z neposrednim poročanjem bolnikov o domnevnih neželenih učinkih in vključevanjem bolnikov in zdravstvenih delavcev v odločanje.

- Poenostavitev trenutnih postopkov farmakovigilance Skupnosti s posledično boljšo učinkovitostjo za farmacevtsko industrijo in zakonodajalce na področju zdravil.

1.2. Splošno ozadje

Farmakovigilanca je opredeljena kot znanost in dejavnosti, povezane z odkrivanjem, ocenjevanjem, razumevanjem in preprečevanjem neželenih učinkov zdravil.

Skupnost ima zakonodajo o farmakovigilanci za zdravila od leta 1965. Do zdaj ni bilo sistematskega pregleda zakonodaje Skupnosti o farmakovigilanci, njenega delovanja in vpliva na varovanje javnega zdravja. Zato so službe Komisije leta 2004 začele neodvisno študijo delovanja sistema farmakovigilance Skupnosti. Neodvisno poročilo in naknadno obsežno javno posvetovanje sta odkrila več pomanjkljivosti.

1.3. Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Usklajeni predpisi Skupnosti o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini so predpisani v:

- Uredbi (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila[1] glede zdravil, za katera izda dovoljenje Komisija v skladu s postopki iz navedene uredbe (tako imenovani „centralizirani postopek“); in

- Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini[2] glede splošnih pravil za zdravila za uporabo v humani medicini in posebnih pravil za zdravila, za katera dovoljenja izdajo države članice.

Pravila so vsebinsko v glavnem enaka, so pa nekatera odstopanja, različne določbe pa so v obeh pravnih dokumentih podvojene. To je treba racionalizirati in poenostaviti z določitvijo vseh splošnih pravil v zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (Direktiva 2001/83/ES) in se nanje navzkrižno sklicevati v uredbi, ki ureja centralizirani postopek (Uredba (ES) št. 726/2004), s posebnimi določbami za zdravila, ki so pridobila dovoljenje za promet po centraliziranem postopku, samo kadar je to utemeljeno.

1.4. Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predloga sta skladna s splošnim ciljem zakonodaje Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, katere namen je odpraviti razlike med nacionalnimi določbami, da se zagotovi ustrezno delovanje notranjega trga za zdravila in hkrati ohrani visoka raven varovanja javnega zdravja in zdravja ljudi. Predloga sta skladna tudi s členom 152(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki določa, da je treba pri opredelitvi in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti zagotoviti visoko raven varstva zdravja ljudi.

Predlog je skladen tudi s pobudo Skupnosti o varnosti bolnikov[3] in delom Komisije za spodbujanje inovacij v farmacevtskem sektorju s sedmim okvirnim programom na splošno in zlasti s Pobudo za inovativna zdravila[4]. Predlog je skladen tudi s projekti Skupnosti, katerih cilj je razvoj in potrjevanje uporabe inovativnih orodij informacijske tehnologije za ugotavljanje neželenih dogodkov v zvezi z zdravili[5].

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

2.1. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanje o tem predlogu je potekalo z vsemi zainteresiranimi stranmi, zlasti bolniki in zdravstvenimi delavci, pristojnimi organi držav članic in industrijo. Uporabljena so bila različna sredstva posvetovanja, in sicer dve javni posvetovanji prek spleta, namenske delavnice, vprašalniki in dvostranska srečanja. |

Dodatne podrobnosti o izvedenih posvetovanjih so v oceni učinka, priloženi k temu predlogu. Podrobni rezultati obeh delov posvetovanja, vključno s posameznimi odzivi posvetovanja, so na voljo na: http://ec.europa.eu/enterprise/pharmaceuticals/pharmacovigilance/pharmacovigilance_key.htm |

2.2. Ocena učinka

Podrobnosti o oceni učinka so na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije „Ocena učinka“, priloženem k temu predlogu.

Ocena učinka kaže, da večja jasnost, učinkovitost in kakovost sistema farmakovigilance EU s spremembo obstoječega zakonskega okvira Skupnosti vodi v velike izboljšave javnega zdravja in splošni prihranek stroškov za industrijski sektor EU.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1. Povzetek predlaganih ukrepov

Ključne elemente predlogov lahko povzamemo takole:

Jasne vloge in odgovornosti

Trenutna zakonodaja vsebuje nekaj primerov prekrivanja ali dvoumnih odgovornosti za farmakovigilanco.

Naloge in odgovornosti strank, udeleženih v zakonodaji (država članica, Agencija, imetniki dovoljenja za promet z zdravilom), so pojasnjene in kodificirane, določena pa sta pojem in področje uporabe dobrih praks stalnega nadzora za vse udeležence farmakovigilance. Ključne naloge Agencije na področju farmakovigilance, predpisane v Uredbi (ES) št. 726/2004, se na splošno dobro vzdržujejo, vendar je okrepljena usklajevalna vloga Agencije v središču sistema farmakovigilance Skupnosti. Države članice morajo ostati jedro delovanja farmakovigilance v Skupnosti ob povečanem sodelovanju in mehanizmih delitve dela. Pojasnjene so tudi farmakovigilančne odgovornosti imetnikov dovoljenja za promet z zdravili, zlasti glede obsega obveznosti imetnikov dovoljenja za promet z zdravili, da neprekinjeno spremljajo varnost zdravil, s čimer zagotovijo, da se vse razpoložljive informacije predložijo organom.

V okviru Agencije se oblikuje nov znanstveni odbor, odgovoren za farmakovigilanco, ki se imenuje Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance. Odbor bo imel ključno vlogo pri ocenjevanju farmakovigilance v Skupnosti, in sicer z zagotavljanjem podpore Odboru za zdravila za uporabo v humani medicini v okviru Agencije (odgovoren za mnenja o kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil za uporabo v humani medicini v okviru postopkov Skupnosti) in skupini držav članic za usklajevanje, ustanovljeni z Direktivo 2001/83/ES (vključena v nacionalne postopke za pridobitev dovoljenja).

Naloga skupine za usklajevanje, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic in je bila ustanovljena s členom 27 Direktive 2001/83/ES, se okrepi zaradi tesnejšega sodelovanja držav članic na področju farmakovigilance in za večjo delitev dela.

Postopki Skupnosti za ocenjevanje resnih vprašanj glede varnosti zdravil, odobrenih na nacionalni ravni , se racionalizirajo z jasnimi in zavezujočimi merili uvedbe za vse države članice, pravili, ki zagotovijo upoštevanje vseh zadevnih zdravil, postopkom ocenjevanja Svetovalnega odbora za ocenjevanje tveganja farmakovigilance, ter pravili za naknadno nadaljnje spremljanje glede dovoljenj za promet zaradi sprejetja usklajenih ukrepov v vsej Skupnosti.

Preglednost in obveščanje

Večja preglednost varnosti zdravil in obveščanje morata povečati razumevanje in zaupanje bolnikov in zdravstvenih strokovnjakov v varnost zdravil in regulativni sistem. Jasno je, da bodo usklajena sporočila EU o vprašanjih posebnih varnostnih tveganj izboljšala varno uporabo zdravil.

Krepitev podatkovne baze Eudravigilance , ki mora postati enotna točka za prejemanje informacij o farmakovigilanci za zdravila za uporabo v humani medicini , ki imajo dovoljenje za promet v Skupnosti, kar bo vsem pristojnim organom omogočilo, da prek ustreznega dostopa do podatkovne baze Eudravigilance istočasno prejemajo, dostopajo do in izmenjujejo informacije.

Usklajevanje Skupnosti na področju obveščanja o varnostnih vprašanjih in oblikovanje evropskega spletnega portala o varnosti zdravil: Načela obveščanja o pomembnih novih ali spreminjajočih se varnostnih vprašanjih je treba določiti v zakonodaji. Pri vprašanjih, ki zadevajo zdravilne učinkovine z dovoljenjem za promet v več kot eni državi članici, mora Agencija usklajevati obveščanje držav članic. Agencija mora prav tako vzpostaviti in vzdrževati evropski spletni portal o varnosti zdravil kot glavno platformo za objave v zvezi z varnostjo zdravil, ki se obravnavajo na ravni EU, ki bi vključeval povezave na spletne portale pristojnih organov držav članic.

Uvedba novega dela „ključnih informacij“ v povzetek glavnih značilnosti zdravila in navodilo za uporabo, ki spremlja vsako zdravilo, dano v promet v Skupnosti.

Obveznosti imetnika dovoljenja za promet glede farmakovigilance

Obstoječa zakonodaja zahteva, da se v vlogi za dovoljenje za promet predloži „podroben opis sistema farmakovigilance“ in da se posodablja za vsako dovoljenje za promet. Predloga poenostavljata obstoječo zahtevo.

„ Glavna dokumentacija sistema farmakovigilance“: V vlogi za dovoljenje za promet je treba predložiti samo ključne elemente sistema farmakovigilance, vendar je to uravnoteženo z zahtevo, da gospodarske družbe vodijo podrobno dokumentacijo na kraju samem.

Načrtovanje obvladovanja tveganja in neintervencijske študije varnosti

Racionalizacija načrtovanja obvladovanja tveganja mora zagotoviti, da je ocena varnosti perspektivna (tj. temelji na načrtovanju obvladovanja tveganj) in da se v primeru skrbi glede varnosti izvedejo visokokakovostne, nepromocijske študije varnosti.

V trenutno veljavnih določbah vlagatelji za dovoljenje za promet lahko zagotovijo sistem upravljanja tveganja za posebna zdravila, če se to zdi primerno, prav tako pa ni nobene izrecne pravne podlage, da bi pristojni organi to lahko zahtevali. Predloga zahtevata sistem obvladovanja tveganja za vsako zdravilo, ki bo na novo dobilo dovoljenje za promet v Skupnosti (ali za obstoječa zdravila zaradi skrbi glede varnosti), ki mora biti sorazmeren z ugotovljenimi tveganji, možnimi tveganji in potrebo po dodatnih informacijah o zdravilu.

Usklajena vodilna načela in postopek za nadzor neintervencijskih študij varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet (tj. študije varnosti zdravil, ki imajo dovoljenje za promet, ki niso klinično preskušanje), zlasti da se zagotovi njihova nepromocijskost in nadaljnje spremljanje vseh varnostnih podatkov, ustvarjenih v takih študijah.

Poročanje o posameznih primerih neželenih učinkov zdravil

Trenutna pravila poročanja se uporabljajo enako za vsa zdravila, ne glede na njihova znana tveganja, predložijo se več organom, kadar ima zdravilo dovoljenje za promet v več državah članicah, in povzročajo podvojeno ocenjevanje, saj ni določbe o skupinskem ocenjevanju zdravil ali snovi. Poleg tega je pojem neželeni učinki povezan s stranskimi učinki v običajnih pogojih uporabe zdravil, o drugih stranskih učinkih (na primer zaradi napak pri zdravilih ali prevelikega odmerka) pa se nujno ne poroča. Namen predlogov je, da poročanje postane sorazmerno s tveganji, da bolniki lahko poročajo o stranskih učinkih in da se zagotovi poročanje o prevelikih odmerkih in napakah pri zdravilih.

Poenostavitev poročanja o neželenih učinkih. Predlaga se znatna poenostavitev pravil za poročanje tako, da se določi, da podatke o neželenih učinkih sporočajo imetniki dovoljenja za promet z zdravilom in države članice neposredno v podatkovno bazo Eudravigilance. Zaradi tega novega sistema poročanja ne bo več treba določati različnih pravil za poročanje o zdravilih, ki imajo dovoljenje za promet v skladu s centraliziranim postopkom, in zdravilih, za katera so dovoljenje za promet izdale države članice.

Spremljanje znanstvene literature s strani Agencije: Agencija bo prevzela novo nalogo spremljanja izbrane znanstvene literature in vnašanje poročil o posameznih primerih neželenih učinkov zdravil v podatkovno bazo Eudravigilance.

O napakah pri zdravilih, ki povzročijo neželene učinke, je treba poročati pristojnim organom za zdravila: Opredelitev neželenega učinka zdravila je treba pojasniti, s čimer se zagotovi, da gospodarske družbe pristojnim organom poročajo o napakah pri zdravilih, ki povzročijo neželene učinke, in da vsi ustrezni organi držav članic izmenjujejo podatke (vključno med organi za zdravila in vsemi organi za varnost bolnikov).

Pojasniti pravno podlago, na podlagi katere bolniki poročajo o domnevnih neželenih učinkih zdravil.

Redna poročila o varnosti zdravila in drugo ocenjevanje, povezano z varnostjo

Trenutno so redna poročila o varnosti vrstični izpis neželenih učinkov in se, kot poročila o neželenih učinkih, predložijo za vsa zdravila. Ker ni določbe o skupinskih predložitvah in ocenjevanju po zdravilih ali snoveh, prihaja do podvojenih predložitev in ocen. Veljavna zakonodaja ne ureja podrobno posodobitev informacij o zdravilu, ki so posledica teh ocen. Predloga poenostavljata predložitev rednih poročil o varnosti zdravila po industrijah in zagotavljata njihovo sorazmernost glede na poznavanje varnosti/tveganja zdravila, uvajata mehanizme delitve dela za ocenjevanje, pri čemer ima v vseh primerih pomembno vlogo Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance, ter omogočata hitrejše posodabljanje informacij o zdravilih z vzpostavitvijo jasnih postopkov.

Zaradi predložitve vseh podatkov o neželenih učinkih neposredno v podatkovno bazo Eudravigilance je obseg rednih poročil o varnosti zdravila spremenjen, tako da postane analiza razmerja med tveganjem in koristmi zdravila in ne podrobna predstavitev poročil o posameznih primerih. Poleg tega so zahteve za redna poročila o varnosti zdravila sorazmerne s tveganji, ki jih predstavljajo zdravila, in ni več potrebno običajno poročanje za zdravila, za katera se šteje, da imajo majhno tveganje, ali kjer bi se poročanje podvajalo (z možnostjo ad hoc prošnje za taka zdravila).

Sprejeta je izrecna določba za ureditveno nadaljnje spremljanje ocen rednih poročil o varnosti zdravila , da se zagotovi jasna povezava med vrednotenji farmakovigilance ter pregledom in posodobitvijo dovoljenj za promet z zdravili, ki imajo dovoljenje za promet v Skupnosti.

Predlogi ustvarjajo okvir za skupno uporabo virov med pristojnimi organi za ocenjevanje in nadaljnje spremljanje rednih poročil o varnosti zdravila, z močno vključitvijo Svetovalnega odbora za ocenjevanje tveganja farmakovigilance. Predvideno je enotno ocenjevanje rednih poročil o varnosti zdravil, ki imajo dovoljenje za promet v več kot eni državi članici, vključno z vsemi zdravili, ki vsebujejo isto zdravilno učinkovino. Z namenom dodatnega izboljšanja učinkovitosti sistema se bo enotno ocenjevanje izvajalo tudi v primeru vprašanj farmakovigilance, ki zadevajo zdravila, za katera so dovoljenje za promet izdale države članice, in zdravila, za katera je dovoljenje za promet izdala Komisija.

3.2. Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 95 Pogodbe ES. Člen 95, ki predpisuje postopek soodločanja, opisan v členu 251, je pravna podlaga za dosego ciljev iz člena 14 Pogodbe, ki vključujejo prost pretok blaga (člen 14(2)), v tem primeru zdravil za uporabo v humani medicini.

Ob upoštevanju dejstva, da mora biti temeljni cilj predpisov o zdravilih varovanje javnega zdravja, je od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe člen 95 pravna podlaga zakonodaje Skupnosti za zdravila za uporabo v humani medicini, vključno z Direktivo 2001/83/ES in Uredbo (ES) št. 726/2004[6], saj razlike v nacionalnih zakonskih in drugih predpisih o zdravilih lahko ovirajo trgovino znotraj Skupnosti in tako neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Ukrepi za podporo razvoju in odobritvi zdravil so zato utemeljeni na evropski ravni, da se preprečijo in odpravijo te ovire.

3.3. Načelo subsidiarnosti

Predpisi Skupnosti na področju farmakovigilance omogočajo najboljšo možno varovanje javnega zdravja po istih standardih po vsej Skupnosti. Različni ukrepi držav članic bi preprečili popolno souporabo varnostnih podatkov in bi povečali upravno obremenitev pristojnih organov in industrije. Pomanjkanje uskladitve bi državam članicam onemogočilo dostop do najboljšega znanstvenega in medicinskega strokovnega znanja in izkušenj za vrednotenje varnosti zdravil in za zmanjšanje tveganj. |

Analiza učinka je pokazala, da trenutna prizadevanja za izboljšanje sistema farmakovigilance Skupnosti z boljšim izvajanjem obstoječega zakonskega okvira in z resničnim izboljšanjem sistema ne bi bila zadostna za pomembne izboljšave, ki so potrebne za zmanjšanje velike obremenitve javnega zdravja z neželenimi učinki zdravil. |

3.4. Načelo sorazmernosti

Predlog je bil skrbno pripravljen v tesnem dialogu z zainteresiranimi stranmi, zlasti z zainteresiranimi stranmi, ki jim predpisi nalagajo neposredno obveznost, z namenom boljšega varovanja javnega zdravja brez nepotrebne regulativne obremenitve. Predlog temelji na obstoječih strukturah (vključno z Evropsko agencijo za zdravila in pristojnimi organi držav članic), postopkih (vključno z obstoječimi postopki poročanja in napotitve), viri (vključno z obstoječo podatkovno bazo farmakovigilance Skupnosti) in praksah (vključno z delitvijo dela držav članic). Predlog si prizadeva za kar največjo učinkovitost postopkov in največjo kakovost zbranih podatkov ter kakovost sprejetih odločitev, za zagotavljanje čim večjih koristi za javno zdravje. S povečanjem učinkovitosti sistema farmakovigilance Skupnosti bo predlog sprostil vir, ki se trenutno porabi za izpolnjevanje podvojenih in zapletenih upravnih zahtev, te vire pa se nato lahko preusmeri v dejavnosti, ki neposredno spodbujajo in varujejo javno zdravje, vključno z boljšim obveščanjem o koristih in tveganjih zdravil. |

Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev zastavljenega cilja, tj. okrepiti in racionalizirati sistem farmakovigilance Skupnosti. Ocena učinka je pokazala prihranek stroškov za industrijo s povečanjem stroškov za zakonodajalce (pristojni nacionalni organi in Agencija), ki se bodo krile iz pristojbin industrije. To povečanje stroškov je skromno v primerjavi s prihranki projekta za družbo, vključno z zmanjšanjem števila hospitalizacij in dolgotrajnim bivanjem v bolnišnici zaradi neželenih učinkov zdravil. |

3.5. Izbira instrumentov

Cilj predloga je sprememba obstoječih določb o farmakovigilanci za zdravila za uporabo v humani medicini iz Uredbe (ES) št. 726/2004 in Direktive 2001/83/ES, zato se šteje, da sta uredba o spremembi in direktiva o spremembi najustreznejša pravna instrumenta.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog nima posledic za proračun Skupnosti.

5. DODATNE INFORMACIJE

5.1. Poenostavitev

Ta pobuda je navedena v načrtovanju agende Komisije kot 2008/ENTR/003. Prav tako je del strateških in prednostnih pobud iz Priloge 1 k Zakonodajnemu in delovnemu programu Komisije za leto 2008[7].

Predloga vsebujeta ključne elemente za poenostavitev sistema farmakovigilance Skupnosti, vključno s tesnejšim sodelovanjem organov, ki bo kar najbolj povečalo razpoložljivo strokovno znanje in izkušnje; delitvijo dela in okrepljeno vlogo skupine držav članic za usklajevanje, da se poveča učinkovita raba redkih virov in zmanjša podvajanje prizadevanj; poenostavljenim poročanjem o neželenih učinkih in rednim poročanjem o varnosti zdravila; ter glavno dokumentacijo sistema farmakovigilance imetnika dovoljenja za promet z zdravilom. |

5.2. Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt velja za EGP.

2008/0260 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini glede farmakoviligance

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[8],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[9],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[10],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini[11] določa usklajena pravila za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom in nadzor in farmakovigilanco zdravil znotraj Skupnosti.

(2) Pravila o farmakoviliganci so potrebna za varovanje javnega zdravja, da se preprečijo, odkrijejo in ocenijo neželeni učinki zdravil, ki so v prometu v Skupnosti, saj so popolne varnostne lastnosti zdravila lahko poznane šele potem, ko zdravila pridejo na trg.

(3) Vendar pa je glede na dosedanje izkušnje in potem, ko je Komisija ocenila sistem farmakovigilance Skupnosti, postalo jasno, da so potrebni novi ukrepi za izboljšanje izvajanja predpisov Skupnosti o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini.

(4) Ob upoštevanju dejstva, da mora biti temeljni cilj predpisov o zdravilih varovanje javnega zdravja, mora biti ta cilj dosežen s sredstvi, ki ne ovirajo prostega pretoka varnih zdravil znotraj Skupnosti. Ocena sistema farmakovigilance Skupnosti je pokazala, da različni ukrepi držav članic glede varnostnih vprašanj zdravil ustvarjajo ovire za prost pretok zdravil. Da se preprečijo in odpravijo te ovire, je treba obstoječe določbe farmakovigilance na ravni Skupnosti izboljšati in racionalizirati.

(5) Zaradi jasnosti je treba opredelitev neželenega učinka spremeniti, da se zagotovi, da ne zajema samo škodljivih in nenamernih učinkov, ki izhajajo iz dovoljene uporabe zdravila v običajnih odmerkih, ampak tudi napake pri zdravilih in uporabe zunaj odobrenega povzetka glavnih značilnosti zdravila, vključno z nepravilno uporabo in zlorabo zdravil.

(6) Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom vzpostavi sistem farmakovigilance, s katerim zagotovi spremljanje in nadzor enega ali več svojih odobrenih zdravil, vpisanih v glavni dokumentaciji sistema farmakovigilance, ki je stalno dostopna za pregled. Navedene sisteme nadzirajo pristojni organi. Povzetek sistema farmakovigilance je zato treba predložiti z vlogo za dovoljenje za promet in vključiti sklic na spletno stran, kjer se vzdržuje glavna dokumentacija sistema farmakovigilance za zadevno zdravilo, ki je stalno dostopna za pregled.

(7) Imetnik dovoljenja za promet mora farmakovigilanco za vsako zdravilo načrtovati v okviru sistema obvladovanja tveganja, farmakovigilanca pa mora biti sorazmerna z ugotovljenimi tveganji, možnimi tveganji in potrebo po dodatnih informacijah o zdravilu. Treba je tudi predvideti, da so morebitni ključni ukrepi iz sistema obvladovanja tveganja vključeni v dovoljenje za promet z zdravilom kot pogoji.

(8) Da se zagotovi zbiranje morebitnih potrebnih dodatnih informacij o varnosti odobrenih zdravil, morajo imeti pristojni organi pooblastilo, da v času izdaje dovoljenja za promet ali pozneje zahtevajo študije o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet, ta zahteva pa mora biti vključena kot pogoj v dovoljenju za promet z zdravilom.

(9) Kadar je zdravilo odobreno pod pogojem, da se izvedejo študije o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet, ali kadar v zvezi z varnostjo in učinkovito uporabo zdravil obstajajo pogoji ali omejitve, je treba zdravilo na trgu intenzivno spremljati. Bolnike in zdravstvene delavce je treba spodbujati, da poročajo o vseh domnevnih neželenih učinkih takih zdravil, Evropska agencija za zdravila, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila[12] (v nadaljnjem besedilu: Agencija), pa mora vzdrževati ažuren javno dostopen seznam takih zdravil.

(10) Da se zdravstvenim delavcem in bolnikom omogoči, da brez težav ugotovijo najpomembnejše informacije o zdravilih, ki jih uporabljajo, morata povzetek glavnih značilnosti zdravila in navodilo za uporabo vključevati kratek in jedrnat del s ključnimi informacijami o zdravilu in informacijami, kako čim bolj zmanjšati tveganja in čim bolj povečati koristi.

(11) Izkušnje so pokazale, da je treba pojasniti odgovornosti imetnikov dovoljenja za promet za farmakovigilanco odobrenih zdravil. Imetnik dovoljenja za promet bi moral biti odgovoren za nenehno spremljanje varnosti svojih zdravil, za obveščanje organov o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na dovoljenje za promet z zdravilom, ter za zagotovitev, da so informacije o zdravilu posodobljene. Ker se zdravila lahko uporabljajo zunaj pogojev dovoljenja za promet, morajo te odgovornosti vključevati vse razpoložljive informacije, vključno z rezultati kliničnih preskušanj in drugih študij, ter poročanje o uporabi zdravila, ki ni v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila. Prav tako je treba zagotoviti, da podaljšanje dovoljenja za promet upošteva vse zbrane pomembne informacije o varnosti zdravila.

(12) Da se zagotovi tesno sodelovanje držav članic na področju farmakovigilance, je treba pooblastilo skupine za usklajevanje, ustanovljene s členom 27 Direktive 2001/83/ES, razširiti tako, da vključuje preučevanje vprašanj v zvezi s farmakovigilanco vseh zdravil, za katera so dovoljenje za promet izdale države članice. Skupino za usklajevanje je treba zaradi izpolnjevanja nove naloge okrepiti s sprejetjem jasnih pravil glede zahtevane ravni strokovnega znanja in izkušenj, sprejetjem mnenj, preglednosti, neodvisnosti in poslovne skrivnosti njenih članov ter potrebe po sodelovanju med Skupnostjo in državnimi organi.

(13) Zaradi zagotavljanja enake ravni znanstvenega znanja in izkušenj na področju odločanja o farmakovigilanci na ravni Skupnosti in na državni ravni pri izvajanju nalog farmakovigilance, mora imeti skupina za usklajevanje možnost, da se opira na nasvete Svetovalnega odbora Agencije za ocenjevanje tveganja farmakovigilance.

(14) Da bi se izognili podvajanju dela, mora skupina za usklajevanje za ocenjevanje farmakovigilance za zdravila, ki imajo dovoljenje za promet v več kot eni državi članici, sprejeti eno samo mnenje. Soglasje v skupini za usklajevanje mora zadostovati za ukrepe farmakovigilance, ki jih je treba izvajati na celotnem območju Skupnosti. Kadar v skupini za usklajevanje ni soglasja, mora biti Komisija pooblaščena, da v ta namen sprejme odločbo, naslovljeno na države članice.

(15) Enotno oceno je treba izvesti tudi v primeru vprašanj farmakovigilance, ki zadevajo zdravila, za katera so dovoljenje za promet izdale države članice, in zdravila, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004. V takih primerih mora Komisija sprejeti usklajene ukrepe za vsa zadevna zdravila na podlagi ocene Skupnosti.

(16) Države članice morajo izvajati sistem farmakovigilance za zbiranje informacij, uporabnih za nadzor zdravil, vključno z informacijami o domnevnih neželenih učinkih zdravil, o nepravilni uporabi, zlorabi in napakah pri zdravilih, in zagotoviti kakovost z nadaljnjim spremljanjem primerov domnevnih neželenih učinkov zdravil.

(17) Za boljše usklajevanje virov med državami članicami mora biti država članica pooblaščena, da prenese nekatere naloge farmakovigilance na drugo državo članico.

(18) Za poenostavitev poročanja o domnevnih neželenih učinkih morajo imetniki dovoljenja za promet in države članice te učinke sporočati samo v podatkovno bazo farmakovigilance Skupnosti in omrežje za obdelavo podatkov iz člena 57(1)(d) Uredbe (ES) št. 726/2004 (v nadaljnjem besedilu: podatkovna baza Eudravigilance).

(19) Za večjo raven preglednosti o procesih farmakovigilance morajo države članice oblikovati in vzdrževati spletne portale o varnosti zdravil. Iz istega razloga morajo imetniki dovoljenja za promet organom posredovati predhodno opozorilo o varnostnih sporočilih, organi pa si morajo taka opozorila izmenjavati.

(20) Predpisi Skupnosti o farmakovigilanci morajo še naprej temeljiti na odločilni vlogi zdravstvenih delavcev pri spremljanju varnosti in upoštevati dejstvo, da so bolniki tudi zelo primerni za poročanje o neželenih učinkih zdravil. Zato je primerno zdravstvenim delavcem in bolnikom olajšati poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil in jim dati na voljo načine za tako poročanje.

(21) Zaradi predložitve vseh podatkov o neželenih učinkih neposredno v podatkovno bazo Eudravigilance je primerno spremeniti obseg rednih poročil o varnosti zdravila, tako da predstavljajo analizo razmerja med tveganjem in koristmi zdravila in ne podrobno predstavitev poročil o posameznih primerih, ki so bila že posredovana v podatkovno bazo Eudravigilance.

(22) Zahteve za redna poročila o varnosti zdravila morajo biti sorazmerne s tveganji, ki jih predstavljajo zdravila. Zato je treba redno poročanje o varnosti zdravila povezati s sistemom obvladovanja tveganja za novo odobrena zdravila, običajno poročanje pa ne sme biti več potrebno za generična zdravila, zdravila z dobro uveljavljeno uporabo, prostovoljnim soglasjem, homeopatska zdravila ali registrirana zdravila rastlinskega izvora s tradicionalno uporabo. Vendar morajo organi v interesu javnega zdravja zahtevati redna poročila o varnosti takih zdravil, kadar je treba oceniti tveganje ali pregledati ustreznost informacij o zdravilu.

(23) Povečati je treba skupno uporabo virov med pristojnimi organi za ocenjevanje za ocenjevanje rednih poročil o varnosti zdravila. Treba je predvideti enotno ocenjevanje rednih poročil o varnosti zdravil, ki imajo dovoljenje za promet v več kot eni državi članici. Poleg tega je treba vzpostaviti postopke, da se določi enotna pogostost in roki za predložitev rednih poročil o varnosti vseh zdravila, ki vsebujejo isto zdravilno učinkovino ali kombinacijo zdravilnih učinkovin.

(24) Po enotnem ocenjevanju rednih poročil o varnosti zdravila je treba vse ukrepe, ki iz tega izhajajo, glede ohranjanja, spremembe, umika ali razveljavitve zadevnega dovoljenja za promet, sprejeti s postopkom Skupnosti, ki vodi k usklajenemu rezultatu.

(25) Države članice morajo Agenciji samodejno predložiti nekatera varnostna vprašanja, ki se nanašajo na zdravila, in s tem povzročiti, da Skupnost oceni vprašanje. Zato je primerno določiti pravila za oblikovanje postopka Svetovalnega odbora za ocenjevanje tveganja farmakovigilance ter pravila za naknadno nadaljnje spremljanje glede pogojev dovoljenj za promet zaradi sprejetja usklajenih ukrepov v vsej Skupnosti. Ker se ta postopek sproži na podlagi sklopa zavezujočih meril, mora imeti prednost pred drugimi postopki, ki se tudi lahko uporabljajo za obravnavanje varnostnih vprašanj, kot so postopki iz členov 31 in 36 Direktive 2001/83/ES.

(26) Treba je uvesti usklajena vodilna načela in regulativni nadzor neintervencijskih študij varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet, ki jih začne, upravlja ali financira imetnik dovoljenja za promet z zdravilom in vključujejo zbiranje podatkov od bolnikov ali zdravstvenih delavcev ter tako ne sodijo na področje uporabe Direktive 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi[13]. Za nadzor takih študij mora biti odgovoren nacionalni pristojni organ za študije, ki se izvajajo v eni državi članici, in Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance za študije, ki se izvajajo v več kot eni državi članici. Treba je predvideti tudi naknadno nadaljnje spremljanje, če je to primerno, glede pogojev dovoljenj za promet zaradi sprejetja usklajenih ukrepov v vsej Skupnosti.

(27) Države članice morajo zaradi uveljavljanja določb, ki se nanašajo na farmakovigilanco, zagotoviti, da za imetnika dovoljenja za promet , ki ne izpolnjuje obveznosti farmakovigilance, veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračalne sankcije.

(28) Pristojni nacionalni organi morajo za varovanje javnega zdravja zagotoviti ustrezno financiranje dejavnosti v zvezi s farmakovigilanco. Treba je zagotoviti ustrezno financiranje farmakovigilančnih dejavnosti s pobiranjem pristojbin. Upravljanje navedenih zbranih sredstev pa mora biti pod stalnim nadzorom pristojnih nacionalnih organov, da se zagotovi njihova neodvisnost.

(29) Države članice morajo imeti možnost, da pod nekaterimi pogoji odstopajo od nekaterih določb Direktive 2001/83/ES v zvezi z zahtevami glede označevanja in pakiranja, da se obravnavajo resne težave v zvezi z dostopnostjo, povezane z morebitnim pomanjkanjem odobrenih zdravil ali zdravil, ki se dajejo v promet, ali primanjkljajem teh zdravil.

(30) Ker cilja te direktive, in sicer usklajenega izboljšanja varnosti zdravil v prometu v Skupnosti v državah članicah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego tega cilja.

(31) Določbe o nadzoru zdravil za uporabo v humani medicini v Direktivi 2001/83/ES so posebne določbe v smislu člena 15(2) Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93[14].

(32) Direktivo 2001/83/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Spremembe Direktive 2001/83/ES

Direktiva 2001/83/ES se spremeni:

1. Člen 1 se spremeni:

(a) točka 11 se nadomesti z naslednjim:

„(11) Neželen učinek: Neželen učinek zdravila je škodljiva in nenamerna reakcija.“

(b) točka 14 se nadomesti z naslednjim:

„(14) Domnevni neželen učinek: Neželeni učinek, pri katerem ni mogoče izključiti vzročnega odnosa med dogodkom in zdravilom.“

(c) točka 15 se nadomesti z naslednjim:

„(15) Študija o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet: Vsaka študija o odobrenem zdravilu, katere cilj je opredelitev, ugotovitev značilnosti ali količinska določitev tveganja, ki potrjuje varnostne lastnosti zdravila, ali merjenje učinkovitosti ukrepov za obvladovanje tveganj.“

(d) Vstavijo se naslednje točke od 28b, 28c in 28d:

„(28b) Sistem obvladovanja tveganja: Sklop farmakovigilančnih dejavnosti in posegov za opredelitev, ugotovitev značilnosti, preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z zdravilom, vključno z oceno učinkovitosti navedenih posegov.

(28c) Sistem farmakovigilance: Sistem, ki ga uporabljajo imetniki dovoljenja za promet in države članice za izpolnjevanje nalog in odgovornosti, navedenih v naslovu IX, in katerega namen je spremljati odobrena zdravila in odkrivanje sprememb razmerja med tveganjem in koristmi zdravil.

(28d) Glavna dokumentacija sistema farmakovigilance: Podroben opis sistema farmakovigilance, ki ga uporabljajo imetniki dovoljenja za promet glede enega ali več odobrenih zdravil.“

2. Člen 8(3) se spremeni:

(a) točka (ia) se nadomesti z naslednjim:

„(ia) Povzetek sistema farmakovigilance vlagatelja, ki vsebuje naslednje elemente:

– dokazilo, da ima vlagatelj na voljo storitve usposobljene osebe, odgovorne za farmakovigilanco;

– država članica, kjer usposobljena oseba prebiva;

– kontaktni podatki usposobljene osebe;

– izjava, ki jo podpiše vlagatelj, da ima vlagatelj potrebna sredstva za izpolnjevanje nalog in odgovornosti, navedenih v naslovu IX;

– sklic na kraj, kjer se vodi glavna dokumentacija sistema farmakovigilance za zdravilo.“

(b) vstavi se naslednja točka (iaa):

„(iaa) Podroben opis sistema obvladovanja tveganja, ki ga bo vlagatelj uvedel za zadevno zdravilo.“

(c) točka (l) se nadomesti z naslednjim:

„(l) Kopije:

– vseh dovoljenj za promet, pridobljenih v drugi državi članici, vključno s povzetkom podatkov iz rednih poročil o varnosti zdravila in poročil o neželenih učinkih, ali v tretji državi, skupaj s seznamom tistih držav članic, v katerih je bila vloga za pridobitev dovoljenja za promet predložena v skladu s to direktivo in je v postopku obravnave;

– kopije povzetka glavnih značilnosti zdravila, ki ga vlagatelj predlaga v skladu s členom 11 ali ki so ga odobrili pristojni organi države članice v skladu s členom 21. Kopije navodila za uporabo, predlaganega v skladu s členom 59 ali odobrenega s strani pristojnih organov države članice v skladu s členom 61.

– podrobne razloge za zavrnitev izdaje dovoljenja v Skupnosti ali v tretji državi, ter razloge za tako odločitev.“

(d) točka (n) se črta.

(e) dodata se naslednja pododstavka:

„Sistem obvladovanja tveganja iz točke (iaa) prvega pododstavka je sorazmeren z ugotovljenimi tveganji in možnimi tveganji zdravila ter potrebo po podatkih o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet.

Podatki iz točke (l) prvega pododstavka se redno ažurirajo.“

3. Člen 11 se spremeni:

(a) Vstavi se naslednja točka 3a:

„(3a) Povzetek osnovnih informacij, potrebnih za varno in učinkovito uporabo zdravila;

(b) doda se naslednji pododstavek:

„Za namene točke (3a) prvega pododstavka za zdravila s seznama iz člena 23 Uredbe (ES) št. 726/2004 povzetek vključuje izjavo: „To zdravilo se intenzivno spremlja. Vse domnevne neželene učinke je treba sporočiti <ime in spletni naslov pristojnega nacionalnega organa.”

4. Člen 16g(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Za registracijo zaradi tradicionalne uporabe, dodeljeno na podlagi tega poglavja, se po analogiji uporabljajo členi 3(1) in (2), 4(4), 6(1), 12, 17(1), 19, 20, 23, 24, 25, 40 do 52, 70 do 85, 101 do 108b, 111(1) in (3), 112, 116, 117, 118, 122, 123, 125, 126, drugi pododstavek, in 127 te direktive in tudi Direktiva Komisije 2003/94/ES(*).

___________________(*) UL L 262, 14.10.2003, str. 22.”

5. Člen 17 se spremeni:

(a) V drugem pododstavku odstavka 1 se številka „27“ nadomesti s številko „28“;

(b) V odstavku 2 se številka „27“ nadomesti s številko „28“;

6. V členu 18 se številka „27“ nadomesti s številko „28“.

7. V členu 21 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3. Pristojni nacionalni organi nemudoma javno objavijo dovoljenje za promet skupaj s povzetkom glavnih značilnosti in pogoji, določenimi v skladu s členi 21a, 22 in 22a, skupaj z roki za izpolnitev pogojev, za vsako zdravilo, za katero so izdali dovoljenje za promet.

4. Pristojni nacionalni organi pripravijo poročilo o oceni in pripombe na dokumentacijo v zvezi z rezultati farmacevtskih in predkliničnih preskusov ter kliničnih preskušanj ter sistema obvladovanja tveganja in sistema farmakovigilance zadevnega zdravila. Poročilo o oceni se dopolnjuje vedno, ko so na voljo novi podatki, ki so pomembni za vrednotenje kakovosti, varnosti ali učinkovitosti zadevnega zdravila.

Pristojni nacionalni organi nemudoma javno objavijo poročilo o oceni skupaj z razlogi za svoje stališče, po izbrisu vseh podatkov poslovno zaupne narave. Utemeljitev se predloži ločeno za vsako indikacijo, za katero je pridobljeno dovoljenje za promet.“

8. Vstavi se naslednji člen 21a:

„Člen 21a

Dovoljenje za promet se lahko izda, če je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

(1) izvedba nekaterih ukrepov za varno uporabo zdravila, vključenega v sistem upravljanja tveganja;

(2) izvedba študije o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet;

(3) izpolnjevanje zahtev o evidentiranju ali poročanju neželenih učinkov, ki so strožje od zahtev iz naslova IX;

(4) drugi pogoji ali omejitve glede varne in učinkovite uporabe zdravila.

Dovoljenje za promet določa roke za izpolnitev pogojev, kadar je to potrebno. “

9. Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

V izjemnih okoliščinah in po posvetu z predlagateljem se dovoljenje za promet lahko izda, pod pogojem, da predlagatelj izpolni določene pogoje, predvsem v zvezi z varnostjo zdravila, obveščanjem pristojnih nacionalnih organov o vseh dogodkih v zvezi z uporabo zdravila ter potrebnimi ukrepi.

Tako dovoljenje se lahko izda samo, če vlagatelj lahko prikaže, da ne more predložiti obširnih podatkov o učinkovitosti in varnosti zdravila v običajnih pogojih uporabe zaradi objektivnih in preverljivih razlogov, ki morajo temeljiti na enem od razlogov iz Priloge I.

Nadaljevanje dovoljenja za promet je vezano na vsakoletno ponovno oceno teh pogojev.“

10. Vstavita se naslednja člena 22a in 22b:

„Člen 22a

1. Po izdaji dovoljenja za promet lahko pristojni nacionalni organ od imetnika dovoljenja za promet zahteva izvedbo študije o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet, če ostajajo skrbi glede tveganj odobrenega zdravila. Zahteva je pisna in vsebuje podrobno utemeljitev ter cilje in časovni okvir za predložitev in izvedbo študije.

2. Pristojni nacionalni organ imetniku dovoljenja za promet z zdravilom da možnost, da predloži pojasnila o zahtevi v roku, ki ga določi organ, če imetnik dovoljenja za promet z zdravilom to zahteva v 30 dneh od prejema pisne zahteve.

3. Pristojni nacionalni organ na podlagi pojasnil, ki jih predloži imetnik dovoljenja za promet, umakne ali potrdi zahtevo. Kadar pristojni nacionalni organ potrdi zahtevo, se dovoljenje za promet z zdravilom spremeni, da se zahteva vključi kot pogoj dovoljenja za promet z zdravilom, sistem obvladovanja tveganja pa se ustrezno posodobi.

Člen 22b

1. Od imetnika dovoljenja za promet z zdravilom se zahteva, da v sistem obvladovanja tveganja vključi vse pogoje ali zahteve iz členov 21a, 22 ali 22a.

2. Države članice obvestijo Agencijo o dovoljenjih za promet, ki so jih odobrile ob upoštevanju pogojev ali zahtev na podlagi členov 21a, 22 ali 22a.

Agencija zadevna zdravila vključi v seznam iz člena 23 Uredbe (ES) št. 726/2004. Agencija zdravilo odstrani s seznama, kadar pristojni nacionalni organ ugotovi, da so pogoji ali zahteve izpolnjene in da po oceni podatkov, ki izhajajo iz izvajanja pogojev ali zahtev, razmerje med tveganjem in koristmi zdravil ostaja pozitivno.“

11. Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

Člen 23

1. Po izdaji dovoljenja za promet imetnik dovoljenja za promet glede postopkov proizvodnje in nadzora, predpisanih v členu 8(3)(d) in (h), upošteva znanstveni in tehnični napredek in uvede vse zahtevane spremembe, da bi omogočil proizvodnjo in preverjanje zdravila po splošno sprejetih znanstvenih postopkih.

Navedene spremembe odobri pristojni organ zadevne države članice.

2. Imetnik dovoljenja za promet nemudoma pošlje pristojnemu nacionalnemu organu vsakršne nove podatke, ki bi lahko privedli do spremembe podatkov ali dokumentov iz členov 8(3), 10, 10a, 10b in 11 ali 32(5) ali Priloge I.

Zlasti pa nemudoma obvesti pristojni nacionalni organ o vseh prepovedih ali omejitvah, ki so jih uvedli pristojni organi katere koli države, v kateri je zdravilo za uporabo v humani medicini v prometu, in o kakršnih koli drugih novih podatkih, ki bi lahko vplivali na oceno koristi in tveganj zadevnih zdravil za uporabo v humani medicini. Podatki vključujejo pozitivne in negativne rezultate kliničnih preskušanj in drugih študij vseh indikacij in populacij, vključenih v dovoljenje za promet z zdravilom ali ne, ter podatke o uporabi zdravila, kadar takšna uporaba ni v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila.

3. Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom zagotovi, da se informacije o zdravilu sproti dopolnijo s trenutnimi znanstvenimi spoznanji, vključno s sklepi in priporočili ocene, objavljenimi na evropskem spletnem portalu o varnosti zdravil, vzpostavljenim v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 726/2004.

4. Zaradi stalnega ocenjevanja razmerja med tveganjem in koristmi lahko pristojni nacionalni organ od imetnika dovoljenja za promet kadar koli zahteva , da posreduje podatke, ki dokazujejo, da razmerje med tveganjem in koristmi ostaja ugodno.

Pristojni nacionalni organ lahko od imetnika dovoljenja za promet kadar koli zahteva, da predloži kopijo glavne dokumentacija sistema farmakovigilance. Imetnik kopijo predloži v sedmih dneh po prejetju zahtevka.”

12. Člen 24 se spremeni:

(a) V odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V ta namen imetnik dovoljenja za promet pristojnemu nacionalnemu organu predloži konsolidirano različico dokumentacije glede kakovosti, varnosti in učinkovitosti, vključno z vrednotenjem podatkov iz poročil o neželenih učinkih in rednih poročil o varnosti zdravila, predloženih v skladu z naslovom IX, ter vse spremembe, uvedene od izdaje dovoljenja za promet z zdravilom, najmanj devet mesecev pred datumom izteka veljavnosti dovoljenja za promet z zdravilom v skladu z odstavkom 1.“

(b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Ko je dovoljenje za promet obnovljeno, je veljavno za nedoločen čas, razen če se pristojni nacionalni organ iz upravičenih razlogov v zvezi s farmakovigilanco ali nezadostno izpostavljenostjo zdravila odloči, da nadaljuje z dodatnim petletnim obnovitvenim obdobjem v skladu z odstavkom 2.“

13. Naslov „Poglavje 4 Medsebojno priznavanje in decentraliziran postopek“ se črta.

14. Člen 27 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ustanovi se skupina za usklajevanje za naslednje namene:

(a) preučevanje vseh vprašanj, povezanih s pridobitvijo dovoljenj za promet z zdravilom v dveh ali več državah članicah v skladu s postopki, določenimi v Poglavju 4;

(b) preučevanje vseh vprašanj, povezanih s farmakovigilanco zdravil, ki jih odobrijo države članice, v skladu s členi 107c, 107e, 107g, 107l in 107r;

(c) preučevanje vseh vprašanj, povezanih s spremembami pogojev dovoljenj za promet, ki jih izdajo države članice, v skladu s členom 35(1).

Agencija zagotovi sekretariat za to skupino za usklajevanje.

Skupini za usklajevanje pri izvajanju nalog farmakovigilance pomaga Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance iz člena 56(1)(aa) Uredbe (ES) št. 726/2004.“

(b) V odstavku 2 se dodata naslednja pododstavka:

„Člani skupine za usklajevanje in strokovnjaki se pri izvajanju svojih nalog opirajo na znanstvene in ureditvene vire, ki so na voljo nacionalnim organom za izdajo dovoljenja za promet. Vsak pristojen nacionalni organ spremlja raven strokovnosti opravljenega vrednotenja ter olajša dejavnosti imenovanih članov skupine za usklajevanje in strokovnjakov.

Za skupino za usklajevanje se glede preglednosti in neodvisnosti članov uporablja člen 63 Uredbe (ES) št. 726/2004.“

(c) Dodajo se naslednji odstavki 4, 5, 6 in 7:

„4. Izvršni direktor Agencije ali njegov predstavnik in predstavniki Komisije imajo pravico biti navzoči pri vseh srečanjih skupine za usklajevanje.

5. Člani skupine za usklajevanje zagotavljajo ustrezno koordinacijo med nalogami navedene skupine in delom pristojnih nacionalnih organov, vključno s posvetovalnimi organi, ki jih dovoljenje za promet zadeva.

6. Razen če ni v tej direktivi določeno drugače, si skupina za usklajevanje kar najbolj prizadeva, da bi da bi svoje odločitve sprejemala s soglasjem. Če takega soglasja ni mogoče doseči, prevlada stališče večine članov.

7. Od članov skupine za usklajevanje se tudi po prenehanju njihovih dolžnosti zahteva, da ne razkrijejo podatkov, ki jih zajema obveznost varovanja poslovne skrivnosti.“

15. Za členom 27 se doda naslednje:

„Poglavje 4 Medsebojno priznavanje in decentraliziran postopek“

16. Člen 31(1) se spremeni:

(a) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Države članice, Komisija, vlagatelj ali imetnik dovoljenja za promet v posebnih primerih, kadar so vpleteni interesi Skupnosti, zadevo predloži Odboru za uporabo postopka iz členov 32, 33 in 34 pred sprejetjem odločitve glede vloge za izdajo dovoljenja za promet, glede začasnega preklica ali razveljavitve dovoljenja za promet ali kakršne koli spremembe pogojev izdaje dovoljenja za promet, ki je potrebna“.

(b) za prvim pododstavkom se vstavi naslednji pododstavek:

„Kadar pa je izpolnjeno eno od meril, navedenih v členu 107i(1), se uporablja postopek iz členov 107i do 107l.“

17. V členu 36(1) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar pa je izpolnjeno eno od meril, navedenih v členu 107i(1), se uporablja postopek iz členov 107i do 107l.“

18. Člen 59(1) se spremeni:

(a) vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) Povzetek osnovnih informacij, potrebnih za varno in učinkovito uporabo zdravila;“

(b) dodata se naslednji drugi in tretji pododstavek:

„Podatki iz točke (aa) prvega pododstavka se navedejo v okencu s črno obrobo. Vsako novo ali spremenjeno besedilo se za obdobje enega leta navede s krepkim tiskom, pred katerim je naslednji simbol [pic] in besedilo „Novi podatki“.

Za zdravila s seznama iz člena 23 Uredbe (ES) št. 726/2004 se vključi naslednja dodatna izjava: „To zdravilo se intenzivno spremlja. Vse domnevne neželene učinke je treba sporočiti <ime in spletni naslov nacionalnega pristojnega organa>.“

19. Člen 63(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar zdravilo ni namenjeno neposredni dobavi bolniku ali kadar je zdravilo potrebno za obravnavo resnih težav v zvezi z dostopnostjo, lahko pristojni organi ob upoštevanju ukrepov, za katere menijo, da so potrebni za varovanje zdravja ljudi, dodelijo izjemo od obveznosti, v skladu s katero morajo biti na embalaži in navodilih za uporabo navedeni nekateri podatki, navedena navodila za uporabo pa morajo biti v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri se zdravilo daje v promet.“

20. V členu 65 se doda naslednja točka (g):

„(g) Povzetek osnovnih informacij, potrebnih za varno in učinkovito uporabo zdravila, predpisan v členu 11(3a) in členu 59(1)(aa).“

21. Naslov IX se nadomesti z naslednjim:

„NASLOV IX FARMAKOVIGILANCA

POGLAVJE 1Splošne določbe

Člen 101

1. Države članice izvajajo sistem farmakovigilance za opravljanje nalog farmakovigilance in sodelovanje v farmakovigilančnih dejavnostih Skupnosti.

Sistem farmakovigilance se uporablja za zbiranje podatkov o tveganjih zdravil za zdravje bolnikov ali javno zdravje. Ti podatki se zlasti nanašajo na neželene učinke pri ljudeh, ki izhajajo iz uporabe zdravila v okviru pogojev dovoljenja za promet in tudi drugih uporab, vključno s prevelikim odmerjanjem, nepravilno uporabo, zlorabo zdravil, napakami pri zdravilih, ter neželene učinke, ki se pojavijo med študijami zdravil ali po poklicni izpostavljenosti.

2. S sistemom farmakovigilance iz odstavka 1 države članice znanstveno ovrednotijo vse informacije, preučijo možnosti za zmanjšanje in preprečevanje tveganj in glede na potrebe sprejmejo ureditvene ukrepe. Sisteme farmakovigilance redno presojajo in rezultate Komisiji sporočijo najpozneje [vstaviti dejanski datum – dve leti po datumu prenosa iz člena 3(1)] in nato vsaki dve leti.

3. Vsaka država članica določi pristojni organ za opravljanje nalog farmakovigilance.

4. Komisija lahko od držav članic zahteva, da sodelujejo v mednarodnem usklajevanju in standardizaciji tehničnih ukrepov v farmakovigilanci, ki ju vodi Agencija.

Člen 102

Države članice:

(1) sprejmejo vse ustrezne ukrepe za spodbujanje zdravnikov, farmacevtov in drugih zdravstvenih delavcev, da nacionalnim pristojnim organom ali imetniku dovoljenja za promet poročajo o domnevnih neželenih učinkih;

(2) zagotovijo, da poročila o neželenih učinkih vsebujejo čim bolj kakovostne informacije;

(3) z načini zbiranja informacij in po potrebi nadaljnjim spremljanjem poročil o neželenih učinkih zagotovijo, da je vsako biološko zdravilo, ki se predpiše, razdeli ali prodaja na njihovem ozemlju in je predmet neželenih učinkov, prepoznavno;

(4) sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za imetnika dovoljenja za promet, ki ne izpolnjuje obveznosti iz tega naslova, veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračalne sankcije.

Za namene točke (1) prvega odstavka lahko države članice uvedejo posebne zahteve do zdravnikov, farmacevtov in drugih zdravstvenih delavcev v zvezi s poročanjem o domnevnih resnih ali nepričakovanih neželenih učinkih.

Člen 103

Država članica lahko prenese katero koli od nalog, ki ji je zaupana na podlagi tega naslova, drugi državi članici na podlagi pisnega soglasja slednje.

Država članica, ki prenese naloge, o tem pisno obvesti Komisijo, Agencijo in druge države članice. Država članica, ki prenese naloge, in Agencija tako informacijo javno objavita.

Člen 104

1. Od imetnika dovoljenja za promet se zahteva, da izvaja sistem farmakovigilance za opravljanje nalog farmakovigilance, enakovreden sistemu po členu 101(1).

2. S sistemom iz odstavka 1 imetnik dovoljenja za promet znanstveno ovrednoti vse informacije, preuči možnosti za zmanjšanje in preprečevanje tveganj in glede na potrebe sprejme primerne ukrepe.

Od imetnika dovoljenja za promet se zahteva redna presoja njegovega sistema farmakovigilance. V glavno dokumentacijo sistema farmakovigilance vpiše opombo o glavnih ugotovitvah presoje in na podlagi teh ugotovitev zagotovi pripravo in izvedbo ustreznega načrta popravnih ukrepov.

3. Kot del sistema farmakovigilance se od imetnika dovoljenja za promet zahteva, da:

(a) ima nenehno na voljo ustrezno usposobljeno osebo, ki je odgovorna za farmakovigilanco;

(b) vodi in na zahtevo daje na voljo glavno dokumentacijo sistema farmakovigilance;

(c ) izvaja sistem obvladovanja tveganja za vsako zdravilo;

(d) spremlja izid ukrepov za zmanjšanje tveganja iz načrta o obvladovanju tveganj ali ki so določeni kot pogoji ali zahteve v dovoljenju za promet na podlagi členov 21a, 22 ali 22a;

(e) ocenjuje dopolnitve sistema obvladovanja tveganja in spremlja podatke o farmakovigilanci, da ugotovi, ali je prišlo do novih ali spremenjenih tveganj in ali se je spremenilo razmerje med tveganjem in koristmi zdravila.

Usposobljena oseba iz točke (a) prvega pododstavka prebiva v Skupnosti in je odgovorna za vzpostavitev in vzdrževanje sistema farmakovigilance. Imetnik dovoljenja za promet pristojnemu organu in Agenciji predloži ime in kontaktne podatke usposobljene osebe.

Člen 104a

1. Z odstopanjem od točke (c) člena 104(3) morajo imetniki dovoljenje za promet z zdravilom, ki je bilo izdano pred [vstaviti dejanski datum – datum, določen v drugem pododstavku člena 3(1) Direktive …/…/ES] izvajati sistem obvladovanja tveganja samo, če so izpolnjeni odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

2. Pristojni nacionalni organ lahko zahteva, da imetnik dovoljenja za promet izvaja sistem obvladovanja tveganja iz točke (c) člena 104(3), če ostajajo skrbi glede tveganj, ki vplivajo na razmerje med tveganjem in koristmi odobrenega zdravila. V ta namen pristojni nacionalni organ od imetnika dovoljenja za promet zahteva tudi predložitev podrobnega opisa sistema obvladovanja tveganja, ki ga namerava uvesti za zadevno zdravilo.

Zahteva je pisna, vsebuje podrobno utemeljitev in časovni okvir za predložitev podrobnega opisa sistema obvladovanja tveganja.

3. Pristojni nacionalni organ imetniku dovoljenja za promet da možnost, da predloži pojasnila o zahtevi v roku, ki ga določi organ, če imetnik dovoljenja za promet to zahteva v 30 dneh od prejema pisne zahteve.

4. Pristojni nacionalni organ na podlagi pojasnil, ki jih predloži imetnik dovoljenja za promet, umakne ali potrdi zahtevo. Kadar pristojni nacionalni organ potrdi zahtevo, se dovoljenje za promet z zdravilom ustrezno spremeni, da se ukrepi sistema obvladovanja tveganja vključijo kot pogoj dovoljenja v skladu s točko 1 člena 21a.

Člen 105

Upravljanje sredstev, namenjenih za dejavnosti, ki so povezane s farmakovigilanco, delovanjem komunikacijskih mrež in tržnim nadzorom, je pod stalnim nadzorom pristojnih nacionalnih organov, da se zagotovi njihova neodvisnost.

Prvi odstavek ne izključuje pobiranja pristojbin, ki jih plačajo imetniki dovoljenja za promet za navedene dejavnosti, ki jih opravljajo pristojni nacionalni organi.

POGLAVJE 2Preglednost in obveščanje

Člen 106

Vsaka država članica vzpostavi in vzdržuje nacionalni spletni portal o varnosti zdravil, ki je povezan z evropskim spletnim portalom o varnosti zdravil, vzpostavljenim v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 726/2004. Na nacionalnih spletnih portalih o varnosti zdravil države članice objavijo najmanj naslednje:

1. sisteme obvladovanja tveganja za zdravila, odobrena v skladu s to direktivo;

2. seznam zdravil, ki so predmet intenzivnega spremljanja iz člena 23 Uredbe (ES) št. 726/2004;

3. spletne strukturirane obrazce za poročanje o domnevnih neželenih učinkih s strani zdravstvenih delavcev in bolnikov na podlagi obrazcev iz člena 25 Uredbe (ES) št. 726/2004.

Člen 106a

1. Takoj ko namerava imetnik dovoljenja za promet javno objaviti informacije, ki se nanašajo na zadeve v zvezi s farmakovigilanco glede uporabe zdravila, mora pred javno objavo o tem obvestiti pristojne organe države članice, Agencijo in Komisijo.

Od imetnika dovoljenja za promet se zahteva, da zagotovi, da so informacije javnosti predstavljene objektivno in da niso zavajajoče.

2. Razen če je zaradi varovanja javnega zdravja potrebna nujna javna objava, se države članice, Agencija in Komisija medsebojno obvestijo najpozneje štiriindvajset ur pred javno objavo, ki se nanaša na zadeve v zvezi s farmakovigilanco.

3. Pri zdravilnih učinkovinah v zdravilih, ki imajo dovoljenje za promet v več kot eni državi članici, je Agencija odgovorna za usklajevanje varnostnih sporočil med pristojnimi nacionalnimi organi in zagotovitev časovnega razporeda javne objave informacij.

Države članice si v usklajevanju, ki ga vodi Agencija, primerno prizadevajo za soglasje o skupnih varnostnih sporočilih in časovnem razporedu razširjanja. Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance na zahtevo Agencije svetuje o navedenih varnostnih sporočilih.

4. Ko Agencija ali pristojni nacionalni organi v javnosti objavijo informacije iz odstavkov 2 in 3, izbrišejo vse osebne ali poslovno zaupne podatke, razen če je javno razkritje potrebno zaradi varovanja javnega zdravja.

POGLAVJE 3Evidentiranje, poročanje in ocenjevanje podatkov o farmakovigilanci

Oddelek 1 Evidentiranje in poročanje o neželenih učinkih

Člen 107

1. Imetniki dovoljenja za promet vodijo dokumentacijo o vseh domnevnih neželenih učinkih v Skupnosti ali v tretjih državah, na katere jih opozorijo bolniki sami ali zdravstveni delavci ali pa se pojavijo v okviru študije o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet.

Od imetnika dovoljenja za promet se zahteva, da zagotovi dostopnost navedenih poročil na eni sami točki v Skupnosti.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se domnevni neželeni učinki, ki se pojavijo v okviru kliničnih preskušanj, evidentirajo in poročajo v skladu z Direktivo 2001/20/ES.

2. Imetnik dovoljenja za promet ne sme zavrniti poročil o domnevnih neželenih učinkih, ki jih od bolnikov in zdravstvenih delavcev prejme elektronsko.

3. Imetniki dovoljenja za promet morajo podatke o vseh resnih neželenih učinkih, ki se pojavijo v Skupnosti in v tretjih državah, posredovati elektronsko v podatkovno bazo in omrežje za obdelavo podatkov iz člena 24 Uredbe (ES) št. 726/2004 (v nadaljnjem besedilu: podatkovna baza Eudravigilance) v 15 dneh od prejema poročila, ob odsotnosti poročila pa na dan, ki sledi dnevu, ko je zadevni imetnik izvedel za dogodek.

Imetniki dovoljenja za promet morajo podatke o vseh neželenih učinkih, ki niso resni in se pojavijo v Skupnosti, posredovati elektronsko v podatkovno bazo Eudravigilance v 90 dneh od prejema poročila, ob odsotnosti poročila pa na dan, ki sledi dnevu, ko je zadevni imetnik izvedel za dogodek.

Za zdravila, ki vsebujejo zdravilne učinkovine s seznama publikacij, ki jih spremlja Agencija na podlagi člena 27 Uredbe (ES) št. 726/2004, imetnikom dovoljenja za promet v podatkovno bazo Eudravigilance ni treba sporočati domnevnih neželenih učinkov, vpisanih v navedeni medicinski literaturi, vendar spremljajo vso ostalo medicinsko literaturo in poročajo o morebitnih domnevnih neželenih učinkih.

4. Države članice imajo dostop do poročil o neželenih učinkih preko podatkovne baze Eudravigilance in ocenijo kakovost podatkov, prejetih od imetnikov dovoljenja za promet z zdravilom. Če je to primerno, v spremljanje poročil, ki jih prejmejo, vključijo bolnike in zdravstvene delavce, in zahtevajo, da taka poročila spremljajo imetniki dovoljenja za promet. Od imetnikov dovoljenja za promet z zdravilom se zahteva, da poročajo o vseh informacijah o spremljanju, prejetih v podatkovni bazi Eudravigilance.

Člen 107a

1. Države članice vodijo dokumentacijo o vseh domnevnih neželenih učinkih, ki se pojavijo na njihovem ozemlju, na katere jih opozorijo zdravstveni delavci in bolniki.

Države članice zagotovijo, da se poročila o takih učinkih predstavijo na nacionalnih spletnih portalih o varnosti zdravil.

2. Države članice v 15 dneh od prejema poročil iz odstavka 1 poročila elektronsko posredujejo v podatkovno bazo Eudravigilance.

Imetniki dovoljenja za promet imajo dostop do teh poročil preko podatkovne baze Eudravigilance.

3. Države članice zagotovijo, da so poročila o napakah pri zdravilih, na katera so opozorjene v okviru poročanja o domnevnih neželenih učinkih za zdravila, na voljo podatkovni bazi Eudravigilance in vsem organom, odgovornim za varnost bolnikov v navedeni državi članici. Zagotovijo tudi, da so organi, odgovorni za zdravila v navedeni državi članici, obveščeni o vseh domnevnih neželenih učinkih, na katere so bili opozorjeni organi, odgovorni za varnost bolnikov v tej državi članici.

Oddelek 2 Redna poročila o varnosti zdravila

Člen 107b

1. Od imetnikov dovoljenja za promet se zahteva, da Agenciji posredujejo redna poročila o varnosti zdravila, ki vsebujejo:

(a) povzetke podatkov, pomembnih za koristi in tveganja zdravila;

(b) znanstveno vrednotenje razmerja med tveganjem in koristmi zdravila;

(c) vse podatke, ki se nanašajo na obseg prodaje zdravila, in vse podatke, ki jih ima imetnik dovoljenja za promet o številu receptov.

Vrednotenje iz točke (b) temelji na vseh razpoložljivih podatkih, vključno s podatki iz kliničnih preskušanj pri neodobrenih indikacijah in populacijah.

Redna poročila o varnosti se posreduje elektronsko.

2. Agencija poročila iz odstavka 1 razdeli Svetovalnemu odboru za ocenjevanje tveganja farmakovigilance, Odboru za zdravila za uporabo v humani medicini in skupini za usklajevanje.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena morajo imetniki dovoljenja za promet z zdravilom iz členov 10, 10a ali 10c ter imetniki registracij zdravil iz člena 14 ali 16a redna poročila o varnosti zdravila za taka zdravila predložiti samo v naslednjih primerih:

(a) kadar je taka obveznost predpisana kot pogoj v dovoljenju za promet v skladu s členom 21a ali členom 22; ali

(b) kadar sta referenčni datum Skupnosti in ustrezna pogostost predložitve rednih poročil o varnosti zdravila določena v skladu z odstavkoma 3 in 4 člena 107c, v skladu s pogoji, določenimi v členu 107c(5).

Člen 107c

1. Pogostost predložitve rednih poročil o varnosti zdravila je določena v dovoljenju za promet.

Šteje se od datuma izdaje dovoljenja.

2. Imetniki dovoljenj za promet, ki so bila izdana pred [vstaviti dejanski datum – datum, določen v drugem pododstavku člena 3(1)], in za katera pogostost in datumi predložitve rednih poročil o varnosti zdravila niso predpisani kot pogoj za dovoljenje za promet, redna poročila o varnosti zdravila predložijo v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, dokler se v dovoljenju za promet ne določi drugačna pogostost ali drugi datumi predložitve poročil, ali pa se drugačna pogostost ali drugi datumi določijo v skladu z odstavki 3, 4, 5 ali 6.

Redna poročila o varnosti zdravila se predložijo pristojnim organom na zahtevo takoj ali v skladu z naslednjim:

(a) kadar zdravilo še ni bilo dano v promet, najmanj vsakih šest mesecev po izdaji dovoljenja in do dajanja zdravila v promet;

(b) kadar je bilo zdravilo dano v promet, vsaj vsakih šest mesecev v prvih dveh letih po začetku dajanja zdravila v promet, enkrat letno v naslednjih dveh letih in v triletnih intervalih po tem.

3. Kadar zdravila, ki so predmet različnih dovoljenj za promet, vsebujejo isto zdravilno učinkovino ali kombinacijo zdravilnih učinkovin, se pogostost in datumi predložitve rednih poročil o varnosti zdravil, ki izhajajo iz uporabe odstavkov 1 in 2, lahko spremenijo, da se določi enotna pogostost za predložitev poročil, ki se nanašajo na vsa taka zdravila, in da se določi referenčni datum Skupnosti, od katerega se pogostost šteje.

To enotno pogostost za predložitev poročil in referenčni datum Skupnosti lahko po posvetovanju s Svetovalnim odborom za ocenjevanje tveganja farmakovigilance določi eden od naslednjih:

(a) Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini, kadar je bilo vsaj eno od dovoljenj za promet za zdravila, ki vsebujejo zadevne zdravilne učinkovine, izdano v skladu s postopkom Uredbe (ES) št. 726/2004;

(b) skupina za usklajevanje, v primerih, ki niso navedeni v točki (a).

4. Za namene odstavka 3 je referenčni datum Skupnosti za zdravila, ki vsebujejo isto zdravilno učinkovino ali kombinacijo zdravilnih učinkovin, eden od naslednjih:

(a) datum prvega dovoljenja v Skupnosti za zdravilo, ki vsebujejo to zdravilno učinkovino ali kombinacijo zdravilnih učinkovin;

(b) če datuma iz točke (a) ni mogoče določiti, prvi znani datum dovoljenja za promet za zdravilo, ki vsebuje to zdravilno učinkovino ali kombinacijo zdravilnih učinkovin.

5. Pri določanju referenčnih datumov Skupnosti in pogostosti predložitve dopolnjenih rednih poročil o varnosti zdravila ali naknadno Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini ali skupina za usklajevanje lahko zahteva, da se dopolnjena redna poročila o varnosti zdravila predložijo tudi za zdravila iz člena 107b(3), pod naslednjimi pogoji:

(a) obveznost predložitve poročila se uporablja za določeno obdobje, ki ga določi Odbor ali skupina za usklajevanje; in

(b) obveznost temelji na eni od naslednjih obrazložitev, ki se nanaša na varovanje ali pospeševanje javnega zdravja:

(i) na voljo so dokazi, da so informacije o zdravilu, ki se nanašajo na varno uporabo zadevnega zdravila, zastarele;

(ii) ugotovljeno je bilo, da je treba glede na nove informacije posodobiti informacije o zdravilu.

6. Imetniki dovoljenja za promet lahko Odboru za zdravila za uporabo v humani medicini ali skupini za usklajevanje predložijo zahtevo za določitev referenčnih datumov Skupnosti ali spremembo pogostosti predložitve rednih poročil o varnosti zdravila:

(a) zaradi razlogov javnega zdravja;

(b) da se prepreči podvajanje ocenjevanja;

(c) da se doseže mednarodna usklajenost.

Take zahteve se predloži pisno in so ustrezno utemeljene.

7. Agencija objavi seznam referenčnih datumov Skupnosti in pogostost predložitve rednih poročil o varnosti zdravila na evropskem spletnem portalu o varnosti zdravil.

Spremembe datumov predložitve in pogostosti rednih poročil o varnosti zdravil, določenih v dovoljenju za promet, zaradi uporabe odstavkov 3, 4, 5 in 6 začnejo veljati šest mesecev od dneva take objave.

Člen 107d

Pristojni nacionalni organi ocenjujejo redna poročila o varnosti zdravila, da ugotovijo, ali je prišlo do novih ali spremenjenih tveganj in ali se je spremenilo razmerje med tveganjem in koristmi zdravil.

Člen 107e

1. Enotno ocenjevanje rednih poročil o varnosti zdravila se opravlja za zdravila, ki imajo dovoljenje za promet v več kot eni državi članici, v primerih odstavkov 3 do 6 člena 107c pa za vsa zdravila, ki vsebujejo isto zdravilno učinkovino ali kombinacijo zdravilnih učinkovin in za katera sta bila določena referenčni datum Skupnosti in pogostost rednih poročil o varnosti zdravila.

Oceno opravi eden od naslednjih:

(a) država članica, ki jo imenuje skupina za usklajevanje, kadar nobeno od zadevnih dovoljenj za promet ni bilo izdano v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 726/2004;

(b) poročevalec, ki ga imenuje Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance, kadar je bilo vsaj eno od zadevnih dovoljenj za promet z zdravilom izdano v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 726/2004.

Skupina za usklajevanje pri izbiri države članice v skladu s točko (a) drugega pododstavka upošteva, ali kakšna država članica opravlja funkcijo referenčne države članice, v skladu s členom 28(1).

2. Država članica ali poročevalec pripravi poročilo o oceni v 90 dneh po prejemu rednega poročila o varnosti zdravila in ga pošlje imetniku dovoljenja za promet in Svetovalnemu odboru za ocenjevanje tveganja farmakovigilance.

V 30 dneh po prejemu poročila o oceni lahko imetnik dovoljenja za promet Agenciji predloži pripombe. Agencija da take pripombe na voljo državi članici ali poročevalcu in Svetovalnemu odboru za ocenjevanje tveganja farmakovigilance.

3. Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance na naslednjem srečanju po koncu obdobja, ki ga ima imetnik dovoljenja za promet za predložitev pripomb iz odstavka 2, sprejme poročilo o oceni s spremembami ali brez njih, ob upoštevanju pripomb, predloženih v skladu z navedenim odstavkom.

Člen 107f

Pristojni nacionalni organi po oceni rednih poročil o varnosti zdravila preučijo, ali so za zadevno zdravilo potrebni kakšni ukrepi glede pogojev dovoljenja za promet.

Če je to primerno, ohranijo, spremenijo, začasno prekličejo ali ukinejo dovoljenje za promet.

Člen 107g

1. V primeru enotne ocene rednih poročil o varnosti zdravila, ki zadevajo več kot eno dovoljenje za promet v skladu s členom 107e(1), ki ne vključuje nobenega dovoljenja za promet, izdanega v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, skupina za usklajevanje v 30 dneh po prejemu poročila Svetovalnega odbora za ocenjevanje tveganja farmakovigilance preuči poročilo in sprejme mnenje o ohranitvi, spremembi, začasnem preklicu ali ukinitvi zadevnega dovoljenja za promet, vključno s časovnim razporedom za izvajanje mnenja.

2. Če je mnenje skupine za usklajevanje sprejeto soglasno, predsednik zabeleži strinjanje in o tem obvesti imetnika dovoljenja za promet. Države članice ohranijo, spremenijo, začasno prekličejo ali ukinejo zadevno dovoljenje za promet, kot je potrebno za uskladitev z mnenjem v določenem časovnem razporedu za izvajanje, ter obvestijo Komisijo in skupino za usklajevanje.

Če mnenja ni mogoče sprejeti soglasno, se večinsko mnenje posreduje Komisiji, ki uporabi postopek, določen v členih 33 in 34.

3. V primeru enotne ocene rednih poročil o varnosti zdravila, ki zadevajo več kot eno dovoljenje za promet v skladu s členom 107e(1), ki vključuje vsaj eno dovoljenje za promet, izdano v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 726/2004, Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini v 30 dneh po prejemu poročila Svetovalnega odbora za ocenjevanje tveganja farmakovigilance preuči poročilo in sprejme mnenje o ohranitvi, spremembi, začasnem preklicu ali ukinitvi zadevnega dovoljenja za promet.

4. Na podlagi mnenja Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini iz odstavka 3 Komisija:

(a) sprejme odločbo, naslovljeno na države članice, o ukrepih, ki jih je treba sprejeti glede dovoljenj za promet, ki jih izdajo države članice in ki jih zadeva postopek na podlagi tega oddelka; in

(b) kadar obstaja mnenje, da je potreben ureditveni ukrep, sprejme odločbo o spremembi, začasnem preklicu ali ukinitvi dovoljenj za promet, izdanih v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, in ki jih zadeva postopek na podlagi tega oddelka.

Za sprejetje odločbe iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka in za izvajanje odločbe v državah članicah se uporabljata člena 33 in 34 te direktive.

Za odločbo iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 10 Uredbe (ES) št. 726/2004. Kadar Komisija sprejme tako odločbo, lahko sprejme tudi odločbo, naslovljeno na države članice na podlagi člena 127a te direktive.

Člen 107h

1. Glede zdravil, odobrenih v skladu s to direktivo, Agencija in pristojni nacionalni organi sprejmejo naslednje ukrepe:

(a) spremljajo izid ukrepov za zmanjšanje tveganja iz sistemov obvladovanja tveganja in pogojev ali zahtev iz členov 21a, 22 ali 22a;

(b) ocenjujejo posodobitve sistema obvladovanja tveganja;

(c) spremljajo podatke v podatkovni bazi Eudravigilance, da ugotovijo, ali je prišlo do novih ali spremenjenih tveganj in ali se je spremenilo razmerje med tveganjem in koristmi zdravila.

Države članice zagotovijo, da tudi imetniki dovoljenja za promet sprejmejo ukrepe, določene v točkah (a), (b) in (c).

2. Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance opravi začetni pregled in opredeli prednostne navedbe novih ali spremenjenih tveganj ali sprememb razmerja med tveganjem in koristmi zdravil. Kadar meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi, se ocena teh navedb in vsi naknadni ukrepi glede dovoljenja za promet izvedejo v skladu s členi 107d do 107g.

3. V primeru odkritja novih ali spremenjenih tveganj ali sprememb razmerij med tveganjem in koristmi zdravila Agencija in pristojni nacionalni organi o tem obvestijo drug drugega in imetnika dovoljenja za promet.

Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenja za promet Agencijo in pristojne nacionalne organe obvestijo o odkritju novih ali spremenjenih tveganj ali sprememb razmerij med tveganjem in koristmi zdravila.

Oddelek 3 Postopek Skupnosti

Člen 107i

1. Država članica sproži postopek na podlagi tega oddelka tako, da druge države članice, Agencijo in Komisijo obvesti, kadar:

(a) razmišlja o začasnem preklicu ali ukinitvi dovoljenja za promet;

(b) razmišlja o prepovedi izdajanja zdravila;

(c ) razmišlja o zavrnitvi podaljšanja dovoljenja za promet;

(d) jo imetnik dovoljenja za promet obvesti, da je zaradi skrbi glede varnosti prekinil dajanje zdravila v promet ali ukinil dovoljenje za promet ali to namerava;

(e) meni, da so potrebne nove kontraindikacije, zmanjšanje priporočenega odmerka ali omejitev indikacij;

(f) je izvedla inšpekcijski pregled farmakovigilance in ugotovila resne pomanjkljivosti.

2. Informacije iz odstavka 1 se lahko nanašajo na eno zdravilo ali na vrsto zdravil ali terapevtsko skupino.

Če Agencija ugotovi, da se vprašanje nanaša na več zdravil, kot jih zajemajo informacije, ali na vsa zdravila, ki sodijo v isto vrsto ali terapevtsko skupino, ustrezno razširi področje uporabe postopka.

Kadar področje uporabe postopka, sproženega na podlagi tega oddelka, zadeva vrsto zdravil ali terapevtsko skupino, so zdravila, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, ki sodijo v navedeno vrsto ali skupino, tudi vključena v postopek.

3. V času informacij iz odstavka 1 država članica Agenciji da na voljo vse ustrezne znanstvene informacije, ki jih ima na voljo, ter vse ocene države članice.

Člen 107j

1. Kadar so potrebni nujni ukrepi za varovanje javnega zdravja lahko zadevna država članica po sprožitvi postopka na podlagi tega oddelka začasno prekliče dovoljenje za promet ali prepove uporabo zdravila. Agencijo, Komisijo in druge države članice obvesti najpozneje naslednji delovni dan.

2. V katerikoli fazi postopka na podlagi tega oddelka Komisija lahko zahteva, da države članice, v katerih je zdravilo odobreno, takoj sprejmejo začasne ukrepe.

3. Kadar področje uporabe postopka, kakor je določeno v členu 107i(2), zadeva vrsto zdravil ali terapevtsko skupino, ki vključuje zdravila, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, lahko Komisija v katerikoli fazi postopka, sproženega na podlagi tega oddelka, takoj sprejme začasne ukrepe v zvezi z navedenimi dovoljenji za promet.

Člen 107k

1. Po informacijah iz člena 107i(1) Agencija javno objavi sprožitev postopka na evropskem spletnem portalu o varnosti zdravil.

V objavi so navedeni predložena zadeva, zdravila in, kadar je primerno, zadevne učinkovine. Objava vsebuje informacije o pravici imetnikov dovoljenja za promet in javnosti, da Agenciji predložijo informacije, pomembne za postopek, ter možne načine predložitve teh informacij.

2. Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance oceni zadevo, ki je bila predložena. Za namene navedene ocene lahko izvede javno obravnavo.

Javne obravnave se objavijo na evropskem spletnem portalu o varnosti zdravil. Objava vsebuje informacije o možnih načinih sodelovanja imetnikov dovoljenja za promet in javnosti.

Agencija omogoči vsem, ki to zahtevajo, da osebno ali s pomočjo internetne tehnologije sodelujejo v obravnavi .

Kadar ima imetnik dovoljenja za promet ali druga oseba, ki namerava predložiti informacije, poslovno zaupne podatke, pomembne za vprašanje postopka, lahko zahteva, da te podatke predstavi Svetovalnemu odboru za ocenjevanje tveganja farmakovigilance na obravnavi, ki ni javna.

3. V 60 dneh po predložitvi informacij Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance pripravi priporočilo, v katerem navede razloge, na katerih to priporočilo temelji. Priporočilo je eno od ali kombinacija naslednjega:

4. na ravni Skupnosti se ne zahteva nobeno nadaljnje ocenjevanje ali ukrepanje;

5. imetnik dovoljenja za promet mora opraviti nadaljnje ocenjevanje podatkov skupaj z nadaljnjim spremljanjem rezultatov navedenega ocenjevanja;

6. imetnik dovoljenja za promet mora financirati študijo o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet skupaj z nadaljnjo oceno rezultatov navedene študije;

7. države članice ali imetniki dovoljenja za promet morajo izvesti ukrepe za zmanjšanje tveganja;

8. dovoljenje za promet je treba začasno preklicati, ukiniti ali ga ne podaljšati;

9. dovoljenje za promet z zdravilom je treba spremeniti.

Za namene točke (d) prvega pododstavka priporočilo določa priporočene ukrepe za zmanjšanje tveganja ter pogoje ali omejitve, ki veljajo za dovoljenje za promet.

Kadar je v primerih iz točke (f) prvega pododstavka priporočeno, da se v povzetku glavnih značilnosti zdravila, označevanju ali navodilu za uporabo spremenijo ali dodajo informacije, priporočilo predlaga besedilo takih spremenjenih ali dodanih informacij in kje na povzetku glavnih značilnosti zdravila, označevanju ali navodilu za uporabo naj bo to besedilo.

Člen 107l

1. Kadar področje uporabe postopka iz člena 107i(2) ne vključuje nobenega dovoljenja za promet, izdanega v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 726/2004, skupina za usklajevanje v 30 dneh po priporočilu Svetovalnega odbora za ocenjevanje tveganja farmakovigilance preuči priporočilo in sprejme mnenje o ohranitvi, spremembi, začasnem preklicu, ukinitvi ali zavrnitvi podaljšanja zadevnega dovoljenja za promet, vključno s časovnim razporedom za izvajanje mnenja.

2. Če je mnenje skupine za usklajevanje sprejeto soglasno, predsednik zabeleži strinjanje in o tem obvesti imetnika dovoljenja za promet. Države članice ohranijo, spremenijo, začasno prekličejo, ukinejo ali zavrnejo podaljšanje dovoljenja za promet z zdravilom, kot je potrebno za uskladitev z mnenjem v določenem časovnem razporedu za izvajanje, ter obvestijo Komisijo in skupino za usklajevanje.

Če mnenja ni mogoče sprejeti soglasno, se večinsko mnenje posreduje Komisiji, ki uporabi postopek iz členov 33 in 34. Vendar se z odstopanjem od člena 34(1) uporablja postopek iz člena 121(2).

3. Kadar področje uporabe postopka, kakor je določeno v členu 107i(2), vključuje vsaj eno dovoljenje za promet, izdano v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 726/2004, Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini v 30 dneh po priporočilu Svetovalnega odbora za ocenjevanje tveganja farmakovigilance preuči priporočilo in sprejme mnenje o ohranitvi, spremembi, začasnem preklicu, ukinitvi ali zavrnitvi podaljšanja zadevnega dovoljenja za promet.

4. Na podlagi mnenja Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini iz odstavka 3 Komisija:

(a) sprejme odločbo, naslovljeno na države članice, o ukrepih, ki jih je treba sprejeti glede dovoljenj za promet z zdravilom, ki jih izdajo države članice in ki jih zadeva postopek na podlagi tega oddelka; in

(b) kadar obstaja mnenje, da je potreben ureditveni ukrep, sprejme odločbo o spremembi, začasnem preklicu, ukinitvi ali zavrnitvi podaljšanja dovoljenj za promet, izdanih v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, in ki jih zadeva postopek na podlagi tega oddelka.

Za sprejetje odločbe iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka in za izvajanje odločbe v državah članicah se uporabljata člena 33 in 34 te direktive. Vendar se z odstopanjem od člena 34(1) te direktive uporablja postopek iz člena 121(2).

Za odločbo iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 10 Uredbe (ES) št. 726/2004. Vendar se z odstopanjem od člena 10(2) navedene uredbe uporablja postopek iz člena 87(2) Uredbe. Kadar Komisija sprejme tako odločbo, lahko sprejme tudi odločbo, naslovljeno na države članice na podlagi člena 127a te direktive.

Oddelek 4 Objava ocen

Člen 107m

Agencija javno objavi priporočila, mnenja in odločbe iz členov 107b do 107l na evropskem spletnem portalu o varnosti zdravil.

POGLAVJE 4Nadzor študij o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet

Člen 107n

1. To poglavje se uporablja za neintervencijske študije varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet, ki jih prostovoljno ali na zahtevo v skladu s členom 21a ali 22a začne, upravlja ali financira imetnik dovoljenja za promet in ki vključujejo zbiranje podatkov od bolnikov ali zdravstvenih delavcev.

2. Študije se ne izvedejo, kadar izvajanje študije spodbuja uporabo zdravila.

Člen 107o

1. Pred izvedbo študije mora imetnik dovoljenja za promet za študije, ki bodo izvedene v eni državi članici, osnutek protokola predložiti pristojnemu nacionalnemu organu, za študije, ki bodo izvedene v več kot eni državi članici, pa Svetovalnemu odboru za ocenjevanje tveganja farmakovigilance.

2. V 60 dneh po predložitvi osnutka protokola pristojni nacionalni organ ali Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance lahko izda

(a) pismo o ugovoru, ki temelji na podrobnih razlogih, kadar:

(i) meni, da študija kliničnega preskušanja sodi na področje uporabe Direktive 2001/20/ES;

(ii) meni, da izvajanje študije spodbuja uporabo zdravila;

(iii) meni, da zasnova študije ne izpolnjuje ciljev študije; ali

(b) priporočilo o osnutku protokola.

3. Po izteku roka iz odstavka 2 imetnik dovoljenja za promet lahko začne študijo. Kadar pa je bilo izdano pismo o ugovoru iz točke (a) odstavka 2, se študija lahko začne samo s pisno odobritvijo pristojnega nacionalnega organa ali Svetovalnega odbora za ocenjevanje tveganja farmakovigilance.

Kadar je bilo izdano priporočilo iz točke (b) odstavka 2, imetnik dovoljenja za promet navedeno priporočilo upošteva pred začetkom študije.

Člen 107p

1. Po začetku študije se večje spremembe protokola predložijo pristojnemu nacionalnemu organu ali Svetovalnemu odboru za ocenjevanje tveganja farmakovigilance.

2. Med izvajanjem študije imetnik dovoljenja za promet neprekinjeno spremlja zbrane podatke in njihove posledice za razmerje med tveganjem in koristmi zadevnega zdravila.

Vse nove informacije, ki bi lahko vplivale na razmerje med tveganjem in koristmi zdravila, se sporočijo pristojnemu nacionalnemu organa v skladu s členom 23.

3. Plačila zdravstvenim delavcem za sodelovanje pri študijah so omejena na nadomestilo za čas in nastale stroške.

Člen 107q

1. Po končani študiji se zaključna poročila o študiji predložijo pristojnemu nacionalnemu organu ali Svetovalnemu odboru za ocenjevanje tveganja farmakovigilance v 12 mesecih po obisku zadnjega bolnika, razen če se pristojni nacionalni organ ali Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance temu pisno odpove.

2. Imetnik dovoljenja za promet preuči, ali rezultati študije vplivajo na pogoje dovoljenja za promet, in, kadar je potrebno, pristojnim nacionalnim organom predloži vlogo za spremembo dovoljenja za promet.

3. Imetnik dovoljenja za promet pristojnemu nacionalnemu organu ali Svetovalnemu odboru za ocenjevanje tveganja farmakovigilance elektronsko predloži izvleček študije.

Za študije, izvedene v več kot eni državi članici, Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance lahko odloči, da se izvleček po izbrisu vseh podatkov poslovno zaupne narave objavi na evropskem spletnem portalu o varnosti zdravil.

Člen 107r

1. Svetovalni odbor za ocenjevanje tveganja farmakovigilance na podlagi rezultatov študije in po posvetovanju z imetnikom dovoljenja za promet lahko izdela priporočilo glede pogojev dovoljenja za promet, v katerem navede razloge, na katerih to priporočilo temelji. Navedena priporočila se objavijo na evropskem spletnem portalu o varnosti zdravil.

2. V primeru priporočil za spremembo, začasni preklic ali ukinitev dovoljenja za promet za zdravilo, ki ga odobrijo države članice na podlagi te direktive, skupina za usklajevanje sprejme mnenje o zadevi ob upoštevanju priporočila iz odstavka 1, vključno s časovnim razporedom za izvajanje mnenja.

Če je mnenje skupine za usklajevanje sprejeto soglasno, predsednik zabeleži strinjanje in o tem obvesti imetnika dovoljenja za promet. Države članice spremenijo, začasno prekličejo ali ukinejo zadevno dovoljenje za promet, kot je potrebno za uskladitev z mnenjem v določenem časovnem razporedu za izvajanje, ter obvestijo Komisijo in skupino za usklajevanje.

Če mnenja ni mogoče sprejeti soglasno, se večinsko mnenje posreduje Komisiji, ki uporabi postopek iz členov 33 in 34.

POGLAVJE 5Smernice, prilagajanje in pregled

Člen 108

Komisija po posvetovanju z Agencijo, državami članicami in zainteresiranimi stranmi sprejme in objavi smernice za dobro farmakovigilančno prakso za zdravila, odobrena v skladu s členom 6(1), na naslednjih področjih:

10. vzpostavitev in izvajanje sistema farmakovigilance s strani imetnika dovoljenja za promet ter vsebina in vodenje glavne dokumentacije sistema farmakovigilance;

11. zagotavljanje kakovosti in obvladovanje kakovosti s strani imetnika dovoljenja za promet, pristojnih nacionalnih organov in Agencije pri opravljanju farmakovigilančnih dejavnosti;

12. uporaba mednarodno dogovorjenih terminologij, oblik in standardov za izvajanje farmakovigilance;

13. metodologija za spremljanje podatkov v podatkovni bazi Eudravigilance, da se ugotovi, ali je prišlo do novih ali spremenjenih tveganj;

14. oblika elektronskega poročanja o neželenih učinkih s strani državi članic in imetnikov dovoljenja za promet;

15. oblika elektronskih rednih poročil o varnosti zdravila;

16. oblika protokolov, izvlečkov in zaključnih poročil o študiji za študije o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet;

17. postopki in oblike za farmakovigilančne komunikacije.

Navedene smernice upoštevajo mednarodno usklajevalno delo, opravljeno na področju farmakovigilance, in se po potrebi spremenijo, da se upošteva tehnični in znanstveni napredek.

Člen 108a

Komisija sprejme vse morebitne spremembe, ki so lahko potrebne za posodobitev določb tega naslova zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka.

Navedeni ukrepi, katerih namen je sprememba nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 121(2a).

Člen 108b

Komisija objavi poročilo o tem, kako države članice izvajajo naloge farmakovigilance najpozneje [vstaviti dejanski datum; tri leta po datumu prenosa iz člena 3(1)] in nato vsaka tri leta.“

22. Člen 111 se spremeni:

(a) odstavek 1 se spremeni:

(i) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ zadevne države članice s stalnimi inšpekcijskimi pregledi in, če je potrebno, z nenapovedanimi pregledi ter s prošnjo za testiranje vzorcev, naslovljeno na Uradni kontrolni laboratorij za preskušanje zdravil ali laboratorij, pooblaščen za ta namen, pod nadzorom Agencije zagotovi, da se pravne zahteve, ki urejajo področje zdravil, izpolnjujejo.”

(ii) V petem pododstavku se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) pregled prostorov, evidenc, dokumentov in glavne dokumentacije sistema farmakovigilance imetnika dovoljenja za promet ali vseh podjetij, ki jih imetnik dovoljenja z promet uporablja za izvajanje dejavnosti, opisanih v naslovu IX.“

(b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Po vsakem inšpekcijskem pregledu iz odstavka 1 pristojni organ poroča, ali izdelovalec, uvoznik ali veletrgovec ravna po načelih in smernicah dobre proizvodne prakse in dobre distribucijske prakse iz členov 47 in 84 in ali imetnik dovoljenja za promet izpolnjuje zahteve, določene v naslovu IX.

Pristojni organ, ki je opravil inšpekcijski pregled, vsebino navedenih poročil pošlje izdelovalcu, uvozniku, imetniku dovoljenja za promet ali veletrgovcu, pri katerem je bil opravljen inšpekcijski pregled.

Pred sprejetjem poročila pristojni organ zadevnemu izdelovalcu, uvozniku, imetniku dovoljenja za promet ali veletrgovcu da možnost, da predloži svoje pripombe.“

(c) Odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Če rezultat inšpekcijskega pregleda iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 pokaže, da izdelovalec ne izpolnjuje načel in smernic dobre proizvodne prakse iz zakonodaje Skupnosti, se te informacije vnesejo v podatkovno bazo Skupnosti, kot določa odstavek 6.“

(d) Doda se naslednji odstavek 8:

„8. Če rezultat inšpekcijskega pregleda iz odstavka 1(d) pokaže, da imetnik dovoljenja za promet ne ravna v skladu s sistemom farmakovigilance, kot je opisano v glavni dokumentaciji sistema farmakovigilance, in naslovom IX, pristojni organ zadevne države članice imetnika dovoljenja za promet opozori na pomanjkljivosti in mu da možnost, da predloži svoje pripombe.

V takem primeru zadevna država članica obvesti druge države članice, Agencijo in Komisijo.

Kadar je primerno, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da za imetnika dovoljenja za promet veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije.“

23. Člen 116 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 116

Pristojni organi začasno prekličejo, umaknejo, ukinejo ali spremenijo dovoljenje za promet, kadar se pokaže, da je zdravilo škodljivo ali ni terapevtsko učinkovito ali razmerje med tveganji in koristmi ni ugodno ali kadar njegova kakovostna in količinska sestava ne ustrezata deklarirani. Šteje se, da zdravilo terapevtsko ni učinkovito, če se ugotovi, da z njim ni mogoče doseči terapevtskih rezultatov.

Dovoljenje za promet se začasno prekliče, umakne, ukine ali spremeni, kadar so podrobni podatki v vlogi, kot to določajo člen 8 ali členi 10 do 11, nepravilni ali niso bili spremenjeni v skladu s členom 23 ali kadar pogoji ali zahteve iz členov 21a, 22 ali 22a niso izpolnjeni ali kontrole, navedene v členu 112, niso bile opravljene.“

24. Člen 117 se spremeni:

(a) odstavek 1 se spremeni:

(i) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) zdravilo je škodljivo; ali“

(ii) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) razmerje med tveganji in koristmi ni ugodno; ali“

(b) Doda se naslednji odstavek 3:

„3. Pristojni organ lahko prepove izdajanje zdravila novim bolnikom.“

25. V členu 122(2) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice Agenciji elektronsko pošljejo vsa poročila o pregledu.“

26. Člen 123(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Agencija vsako leto objavi seznam zdravil, ki so v Skupnosti prepovedana.“

27. V členu 126a se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Kadar država članica izkoristi to možnost, sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve iz te direktive, zlasti tiste iz naslova V, z izjemo člena 63(1) in (2), ter naslovov VI, VIII, IX in XI.

3. Pred izdajo takšnega dovoljenja država članica obvesti imetnika dovoljenja za promet v državi članici, v kateri je zadevo zdravilo odobreno, o predlogu za izdajo dovoljenja na podlagi tega člena, kar zadeva zadevno zdravilo.“

28. Člen 127a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 127a

Kadar se za zdravilo izda dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 in Znanstveni odbor v svojem mnenju opozori na priporočene pogoje ali omejitve, kot je določeno v točkah (c), (ca) ali (cb) člena 9(4) Uredbe, Komisija lahko sprejme odločbo, naslovljeno na države članice, v skladu s postopkom iz členov 33 in 34 te direktive, za izvajanje navedenih pogojev ali omejitev.“

Člen 2 Prehodne določbe

1. Glede zahteve po vključitvi povzetka osnovnih informacij, potrebnih za varno in učinkovito uporabo zdravila, v povzetek glavnih značilnosti zdravila in navodilo za uporabo iz točke 3a člena 11 in točke (aa) člena 59(1) Direktive 2001/83/ES, kakor je bila spremenjena s to direktivo, države članice zagotovijo, da se zahteva uporablja za dovoljenje za promet, izdano pred datumom, določenim v drugem pododstavku člena 3(1) te direktive, od podaljšanja navedenega dovoljenja za promet ali po izteku triletnega obdobja, ki se začne na navedeni datum, kar nastopi prej.

2. Glede zahteve, da imetnik dovoljenja za promet vodi in na zahtevo daje na voljo glavno dokumentacijo sistema farmakovigilance glede enega ali več zdravil iz točke (b) člena 104(3) Direktive 2001/83/ES, kakor je bila spremenjena s to direktivo, države članice zagotovijo, da se zahteva uporablja za dovoljenja za promet, izdana pred datumom, določenim v drugem pododstavku člena 3(1) te direktive, ali po izteku triletnega obdobja, ki se začne na navedeni datum.

3. Države članice zagotovijo, da se postopek na podlagi členov 107n do 107r Direktive 2001/83/ES, kakor je bila spremenjena s to direktivo, uporablja samo za študije, ki so se začele po datumu, določenim v drugem pododstavku člena 3(1) te direktive.

Člen 3 Prenos

1. Države članice najpozneje do [18 mesecev od začetka veljavnosti] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od [18 mesecev od začetka veljavnosti].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 5 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA:

Uredba o spremembi Uredbe (ES) 726/2004 in Direktiva o spremembi Direktive 2001/83/ES o farmakovigilanci.

2. OKVIR ABM/ABB (UPRAVLJANJE NA PODLAGI DEJAVNOSTI/OBLIKOVANJE PRORAČUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI)

Zadevno(a) področje(a) in povezana(e) dejavnost(i):

Področje(a) politike: Notranji trg (člen 95 Pogodbe ES).

Dejavnosti:

– Izboljšanje varovanja javnega zdravja po vsej Skupnosti v zvezi z varnostjo zdravil;

– Podpora vzpostavitvi notranjega trga v farmacevtskem sektorju;

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

02.030201 – Evropska agencija za zdravila — Subvencija iz naslovov 1 in 2

02.030202 – Evropska agencija za zdravila — Subvencija iz naslova 3

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Predpostavlja se, da bi se predlagani paket uredbe in direktive o farmakovigilanci uporabljal od konca leta 2011 (leto „n“). Izračun v Prilogi je narejen za obdobje 2011–2016.

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

02.030201 | Neobvezni | Nedif.[15] | NE | DA | NE | Št. 1a0203 |

02.030202 | Neobvezni | Nedif. | NE | DA | NE | Št. 1a0203 |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

Se ne uporablja.

Podrobnosti o sofinanciranju

Se ne uporablja.

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

( Predlog je skladen z obstoječim finančnim načrtovanjem.

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

( Predlog nima finančnih posledic za prihodke (glej podrobnosti izračuna v Prilogi).

4.2. EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem)

Se ne uporablja.

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Neodvisna študija, ki jo je financirala Komisija, obsežno javno posvetovanje (leta 2006 in spet leta 2007) in podrobna analiza služb Komisije so pokazali na znatne pomanjkljivosti trenutnega sistema farmakovigilance EU. Te težave skupaj pomenijo, da varnost državljanov EU ni optimalna in da obstaja možnost za zmanjšanje obremenitev javnega zdravja zaradi neželenih učinkov z izboljšanjem farmakovigilance EU.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Ob upoštevanju veljavne zakonodaje EU, delovanja enotnega trga in naraščajočega deleža zdravil, ki pridobijo dovoljenje za promet po centraliziranem postopku, ukrepanje držav članic samih ne bi zadoščalo za popolno uskladitev pravil o farmakoviliganci med državami članicami, cilje tega zakonodajnega predloga pa je mogoče v celoti doseči samo na ravni Skupnosti.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalci v okviru ABM

Cilj predloga na visoki ravni je izboljšati varovanje javnega zdravja v Skupnosti in pri tem spodbuditi enotni trg zdravil z izboljšanjem in racionalizacijo farmakovigilance EU. To bo doseženo preko naslednjih operativnih ciljev:

– jasne opredelitve vloge in odgovornosti ključnih odgovornih strank;

– racionalizacije odločanja EU o vprašanjih varnosti zdravil;

– izboljšanja preglednost varnosti zdravil in obveščanja;

– izboljšanja sistemov farmakovigilance gospodarskih družb;

– zagotavljanja proaktivnega in sorazmernega zbiranja visokokakovostnih podatkov;

– vključitve zainteresiranih strani v farmakovigilanco.

Cilji predloga prispevajo k strateškim ciljem okvira Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili in nadzor zdravil, ki so:

- zagotoviti ustrezno varovanje javnega zdravja po vsej Skupnosti;

- podpreti vzpostavitev notranjega trga v farmacevtskem sektorju.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( posredno s prenosom na:

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Komisija je vzpostavila mehanizme za delo z državami članicami za spremljanje prenosa.

V zvezi s naknadnim vrednotenjem se kot pomembni, sprejeti, verodostojni, preprosti in stabilni obravnavajo naslednji mehanizmi:

- o jasnih vlogah in odgovornostih ter jasnih standardih, na podlagi katerih opravljajo svoje naloge, rednem poročilu Evropske komisije, inšpekcijskih pregledih farmakovigilance in presoji EMEA;

- o racionalizaciji odločanja EU, časovni razporeditvi vzpostavitve strukture novega odbora EMEA in številu farmakovigilančnih napotitev na EMEA;

- o preglednosti in obveščanju, merjenju vzpostavitve spletnih strani o varnosti zdravil s strani držav članic, spletnem portalu EU o varnosti, ki ga oblikuje EMEA, ter vrednotenju vključitve informacij;

- o pregledu delovanja sistemov farmakovigilance gospodarskih družb – inšpekcijski pregledi;

- o proaktivnem zbiranju visokokakovostnih podatkov, merjenju števila predloženih načrtov o obvladovanju tveganja ter skladnosti med zahtevanimi študijami;

- o poročanju neželenih učinkov, merjenju števila in kakovosti ocenjenih poročil o neželenih učinkih in dopolnjenih rednih poročil o varnosti zdravila;

- o vključevanju zainteresiranih strani v farmakovigilanco, merjenju števila in deleža poročil o neželenih učinkih, prejetih od bolnikov.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Med postopkom ocene učinka so se službe Komisije obširno posvetovale z vsemi pomembnimi zainteresiranimi stranmi z uporabo cele vrste komunikacijskih sredstev. Dve splošni internetni javni posvetovanji sta bili dopolnjeni z anketami na podlagi vprašalnika in delavnicami s posebnimi skupinami zainteresiranih strani. Posvetovanja so potekala s farmacevtskim odborom Komisije, znanstvenimi odbori EMEA in vodji agencij za zdravila EGP. Hkrati so bile v celoti upoštevane pripombe, ki so jih službe Komisije izrazile na srečanjih medresorske usmerjevalne skupine.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Študija „Ocena sistema farmakovigilance Skupnosti“[16] je bila posebej namenjena analizi, kako osrednja evropska agencija za zdravila in agencije za zdravila držav članic EU sodelujejo med seboj, z imetniki dovoljenja za promet in drugimi zainteresiranimi stranmi pri spremljanju neželenih učinkov farmacevtskih izdelkov in za oblikovanje priporočil za večjo stabilnost sistema.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Opozoriti je treba, da predlog izrecno predvideva triletno poročilo služb Evropske komisije o izvajanju farmakovigilance v državah članicah, inšpekcijske preglede farmakovigilance in presojo EMEA.

Posamezni cilj izboljšanja varovanja javnega zdravja s krepitvijo in racionalizacijo farmakovigilance EU se lahko izmeri z zunanjo študijo.

Oba pravna akta EU, ki se spreminjata, vsebujeta obstoječe določbe o splošnem pregledu (poročilo Komisije vsakih 10 let), ki se bodo uporabljale za nove določbe.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Evropska agencija za zdravila ima posebne mehanizme proračunskega nadzora in postopkov. Uprava, sestavljena iz predstavnikov držav članic, Komisije in Evropskega parlamenta, sprejme proračun (člen 66(f) Uredbe (ES) 726/2004) in interne finančne določbe (člen 66(g)). Evropsko računsko sodišče letno prouči izvajanje proračuna (člen 68.3).

V zvezi z goljufijami, korupcijo in drugimi nezakonitimi dejavnostmi se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), za EMEA uporabljajo brez omejitev. Poleg tega je bila odločitev o sodelovanju z OLAF sprejeta že 1. junija 1999 (EMEA/D/15007/99).

Sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga uporablja Agencija, podpira nadaljevanje pregleda, katerega cilj je zagotoviti uporabo pravilnih postopkov ter ustreznost in učinkovitost teh postopkov in politik. Kot del tega postopka se vsako leto izvede nekaj notranjih revizij.

PRILOGA: podrobnosti izračuna

Uvod

Predlog ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga temelji na dejstvu, da bosta zakonodajna predloga, če bosta sprejeta, prvič omogočila, da bodo za dejavnosti farmakovigilance veljale pristojbine, ki jih zaračunava Evropska agencija za zdravila –EMEA. Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga in izračuni v tej prilogi dokazujejo, da bodo vsi stroški, ki se nanašajo na dejavnosti na podlagi zakonodajnega predloga, povrnjeni s pristojbinami. Na tej podlagi izračun v tej prilogi vodi do sklepa, da ni pričakovati znatnega finančnega vpliva predlaganih ukrepov na proračun Skupnosti.

Dejavnosti farmakovigilance in vzdrževanja so pomenile 13,5 % človeških virov Agencije (približno 70 EPDČ) in 14,54 % stroškov Agencije (25,2 milijona EUR vključno s podpornimi storitvami). Povprečni strošek 1 ekvivalenta polnega delovnega časa (EPDČ) uslužbenca AD v EMEA v Londonu je EMEA (osnutek 2007) posredovala kot: plača: 112 113 EUR ter plača in režijski stroški: 161 708 EUR.

Ocene Skupnosti bi zahtevale plačilo poročevalcev, ki bi plačilo prejeli preko Agencije. Predpostavljamo pristojbine, pri katerih 50 % prihodkov zadrži EMEA, 50 % pa se plača poročevalcem.

Pristojbine, ki jih EMEA zaračunava farmacevtski industriji

V podporo določbam o farmakovigilanci so možne naslednje ocene pristojbin:

Farmakovigilančne napotitve Skupnosti | Ocenjena dopolnjena redna poročila o varnosti zdravila | Ocene študij Skupnosti | Ocena obvladovanja tveganja Skupnosti |

Število (leto) | 20 | 1 000 | 300 | 100 |

Ocenjena pristojbina | 72 800 EUR | 6 100 EUR | 6 100 EUR | 12 100 EUR |

Skupaj | 20 x 72 800 EUR = 1 456 000 EUR | 1000 x 6 100 EUR = 6 100 000 EUR | 300 x 6 100 EUR = 1 830 000 EUR | 100 x 12 100 EUR = 1 210 000 EUR |

Na podlagi zgornjih ocen bo dodatni letni prihodek EMEA od prihodkov farmakovigilančne pristojbine 10 596 000 EUR.

Plačila EMEA poročevalcem za ocene farmakovigilance Skupnosti

Ocenjuje se, da se za te znanstvene ocene poročevalcev plača polovica pristojbine. Na tej podlagi lahko naredimo oceno naslednjih plačil EMEA poročevalcem:

Farmakovigilančne napotitve Skupnosti | Ocenjena dopolnjena redna poročila o varnosti zdravila | Ocene študij Skupnosti | Ocena obvladovanja tveganja Skupnosti |

Število (leto) | 20 | 1 000 | 300 | 100 |

Ocenjeno plačilo poročevalcu | 36 400 EUR | 3 050 EUR | 3 050 EUR | 6 050EUR |

Skupaj | 20 x 36 400 EUR = 728 000 EUR | 1 000 x 3 050 EUR = 3 050 000 EUR | 300 x 3 050 EUR = 915 000 EUR | 100 x 6 050 EUR = 605 000 EUR |

Na podlagi zgornjih ocen bodo novi stroški EMEA za plačilo ocen poročevalcev 6 230 100 EUR.

Spremljanje literature:

Na podlagi ocen EMEA (3 dodatni informacijski analitiki, če glavno dejavnost opravljajo zunanji izvajalci) in ene zasebne družbe za spremljanje literature[17] (533 333 EUR letno za 3 000 spremljanih vsebin, podvojeno, da se krije negotovost glede števila vsebin in podrobnih postopkov) lahko ocenimo povečanje stroškov EMEA za približno 1,56 milijona EUR na leto.

Nova struktura odbora za farmakovigilanco:

Šteje se, da spremembe strukture odbora EMEA za farmakovigilanco (vključno z nadomestitvijo obstoječe delovne skupine) ne bodo povzročile povečanja stroškov v primerjavi z obstoječimi.

Spremenjena farmakovigilančna napotitev Skupnosti:

Šteje se, da bo število napotitev verjetno med 10 do 30 na leto. Če uporabimo srednjo vrednost in predpostavimo, da so stroški ocene/usklajevanja enakovredni spremembam tipa II v centraliziranem postopku, bo to predstavljajo strošek za EMEA v plačilih poročevalcem v višini 20 x 36 400 EUR = 728 000 EUR in prihodek od pristojbin 20 x 72 800 EUR = 1,46 milijona EUR.

Spremenjene določbe o preglednosti in obveščanju:

To je ocenjeno na 646 832 EUR letno, kar krije 4,0 EPDČ za upravljanje dokumentov in spletne strani (vključno z obravnavanjem zaupnih zadev in enim „komunikacijskim upraviteljem“ za oblikovanje nujnih varnostnih sporočil).

Predvideni so tudi enkratni stroški informacijske tehnologije v znesku 1 000 000 EUR (glej oddelek v nadaljevanju o celotnem proračunu telematike).

Pregled neintervencijskih študij varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet, ki ga opravi Skupnost

Število protokolov, ki jih bo struktura odbora EU pregledala, se lahko oceni na 300, pri čemer bodo stroški v višini 485 124 EUR sestavljeni iz 3 EPDČ za usklajevanje in začetnega pregleda EMEA. Na podlagi zgornjih ocen bi ti postopki zagotovili 1 830 000 EUR od pristojbin industrije, od česar bi bila polovica izplačana poročevalcem, EMEA pa bi ostalo 915 000 EUR.

Pregled sistemov obvladovanja tveganja, ki ga opravi Skupnost

Ocenjeno število dodatnih ocen sistemov obvladovanja tveganja, ki jih izvede Skupnost, je 100 na leto. Če predpostavimo, da so stroški ocene/usklajevanja enakovredni podaljšanju v centraliziranem postopku, bo to pomenilo strošek za EMEA v plačilih poročevalcem v višini 100 x 6 050 EUR = 605 000 EUR in prihodek od pristojbin 100 x 12 100 EUR = 1,2 milijona EUR.

Izboljšave podatkovne baze farmakovigilance Skupnosti

Dodatni enkratni stroški razvoja za človeške vire, strojno in programsko opremo so ocenjeni na skupaj 2 871 000 EUR (glej oddelek v nadaljevanju o celotnem proračunu telematike).

Vodenje zbiranja in upravljanje podatkov o farmakovigilanci

Dodatno osebje 10 EPDČ za vodenje zbiranja in upravljanje podatkov o farmakovigilanci v EudraVigilance s poslovnega vidika (obravnava neželenih učinkov) bi pomenilo dodatni strošek, ocenjen na 1,62 milijona EUR.

Delitev dela pri oceni dopolnjenega rednega poročila o varnosti zdravil:

Na podlagi zgornjih ocen pristojbin bi ti postopki zagotovili 6 100 000 EUR od pristojbin industrije, od česar bi bila polovica izplačana poročevalcem, EMEA pa bi ostalo 3 050 000 EUR.

Proračun telematike

Trenutno načrtovanje EMEA za „stroške razvoja“ telematike (kot je vključeno v Glavnem načrtu telematike EMEA) predvideva:

Celotni letni proračun IT (milijonov EUR na eno decimalno mesto) | 12,6 | 11,9 | 13,1 | 13,1 | 12,8 | 10,4 | 74,1 |

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovila EMEA, bodo določbe o preglednosti in obveščanju v predlogih povzročile enkraten strošek informacijske tehnologije v znesku 1 milijona EUR, izboljšave podatkovne baze farmakovigilance Skupnosti pa bodo povzročile enkraten strošek informacijske tehnologije v znesku 2,87 milijona EUR.

Smiselno je zahtevati od EMEA, da reprogramira enkratni strošek 2,87 milijona EUR, potreben za podatkovno bazo farmakovigilance Skupnosti iz obstoječega proračuna telematike (s subvencijo iz proračunskega presežka za 2008 ali brez) in zahtevati, da EMEA izboljšanje funkcionalnosti podatkovne baze opravi pred pričakovanim začetkom veljavnosti v letu 2011. Enkratni strošek za preglednost in obveščanje (1 milijon EUR) je treba kriti s pristojbinami (500 000 EUR v letih 2012 in 2013).

Skupni vpliv na proračun EMEA

Na podlagi izračunov se ocenjujejo enkratno povečanje virov za EMEA za 3,9 milijona EUR (vzpostavitev varnostnega portala EU in izboljšanje funkcionalnosti Eudravigilance) ter stalni letni stroški 10,1 milijona EUR, vključno s plačili poročevalcem, 23 EPDČ, ki so potrebni poleg sedanjega osebja Agencije za obravnavanje farmakovigilance (38-odstotno povečanje), ter nekaj več kot 1 milijon EUR letnih stroškov, ki niso stroški za osebje, za spremljanje literature.

Preglednost in obveščanje o varnosti zdravil | 1 000 000 | 4 | 646 832 |

Kodifikacija in pregled PASS | 3 | 485 124 | 915 000 | 1830 000 |

Razvoj Eudravigilance | 2 871 000* |

Obdelava podatkov o farmakovigilanci | 10 | 1 617 080 |

Pregled literature s strani EMEA | 3 | 485 124 | 1 066 667 |

Delitev dela ocene dopolnjenega rednega poročila o varnosti zdravila | 3 | 485 124 | 3 050 000 | 6 100 000 |

Ocena sistema obvladovanja tveganja | 605.000 | 1 210 000 |

EPDČ | 5 | 23 | 23 | 23 | 23 | 23 |

Plače letno | 808 540 | 3 719 284 | 3 719 284 | 3 719 284 | 3 719 284 | 3 719 284 |

Drugi letni stroški | 1 066 667 | 1 066 667 | 1 066 667 | 1 066 667 | 1 066 667 |

Poročanje | 5 298 000 | 5 298 000 | 5 298 000 | 5 298 000 | 5 298 000 |

Skupaj stroški | 808 540 | 10 583 951 | 10 583 951 | 10 083 951 | 10 083 951 | 10 083 951 |

Prihodki Pristojbine | 0 | 10 596 000 | 10 596.000 | 10.596.000 | 10.596.000 | 10.596.000 |

Saldo |-808 540 |12 049 |12 049 |512 049 |512 049 |512 049 | |Ob upoštevanju, da so predpostavke vključevale ocenjen obseg dela in prihodek od pristojbin, se lahko čisti dobiček, ki se pojavlja od leta 2012, obravnava kot upravičen, da se v EMEA ohranijo ključne naloge farmakovigilance na področju javnega zdravja, kljub temu, da je prihodek spremenljiv, medtem ko so nekateri stroški (npr. plače) stalni. Številke so izravnane, zato niso vezane na indeks.

[1] UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

[2] UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

[3] Glej: http://ec.europa.eu/health/ph_overview/patient_safety/consultation_en.htm.

[4] Glej: http://imi.europa.eu/documents_en.html.

[5] Cilj številnih projektov Skupnosti je zagotoviti vpogled, da se izboljša farmakovigilanca z analiziranjem, uporabo informacijske tehnologije, informacij, ki so na voljo v elektronskih zdravstvenih zapisih, vključno s projekti, sofinanciranimi okviru 7. okvirnega raziskovalnega programa.

[6] Uredba (ES) št. 726/2004 temelji tudi na členu 152(4)(b) glede ureditve veterinarskih zdravil, zunaj obsega obstoječih predlogov.

[7] http://ec.europa.eu/atwork/programmes/docs/clwp2008_en.pdf (glej stran 20).

[8] UL C […], […], str. […].

[9] UL C […], […], str. […].

[10] UL C […], […], str. […].

[11] UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

[12] UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

[13] UL L 121, 1.5.2001, str. 34.

[14] UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

[15] Nediferencirana sredstva so v nadaljnjem besedilu NDA.

[16] http://ec.europa.eu/enterprise/pharmaceuticals/pharmacovigilance_acs/docs/acs_consultation_final.pdf.

[17] Wolters Kluwer Health.