19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 325/1

—

je prepričan, da je globalna grožnja terorizma velika nevarnost za demokracijo, človekove pravice ter gospodarski in socialni razvoj mednarodne skupnosti;

—

poudarja, da bodo lokalne in regionalne oblasti osrednjega pomena pri izvajanju strategije EU za boj proti terorizmu. Te oblasti bodo skrbele zlasti za izvajanje na ravni vidika preprečevanja in prihodnjih pobud proti terorizmu in radikalizaciji v vseh državah članicah;

—

priznava pomen strategije EU za boj proti radikalizaciji, ki se izvaja vzporedno s strategijo EU za boj proti terorizmu, toda poudarja, da morata obe strategiji pustiti manevrski prostor za lokalno izvajanje, upoštevanje lokalnih izkušenj in pojmovanja, razvijanje jasnih okvirov za lokalno obveščanje in zagotavljanje podpore in virov lokalnim oblastem, da se oblikujejo projekti proti nasilni radikalizaciji, kjer je to potrebno; poudarja, da bi morala EU skupaj z vladami držav članic usmerjati razvoj vloge regionalne in lokalne javne uprave v preprečevanju terorizma in nasilne radikalizacije;

—

priporoča organizacijo javnega posvetovanja na lokalni ravni v državah članicah, ki bi omogočilo večplastno razumevanje lokalnih izkušenj in konceptov terorizma ter razlogov za ekstremizem. Države članice bi morale zagotoviti, da bodo posvetovanja in prizadevanja spodbudila k udeležbi tiste, ki sicer ne delujejo v lokalni demokraciji;

—

pozdravlja drugi strokovni pregled načrtov za obvladovanje kriz, ki ga trenutno izvaja Komisija, toda Komisijo poziva, naj lokalnim in regionalnim oblastem zagotovi polno in dejavno vlogo pri tem pregledu;

—

poziva Unijo, naj zagotovi, da bo celotna politika za boj proti terorizmu neposredno upoštevala enakopravnost in človekove pravice ter da njeni ukrepi ne bodo povzročili negativnih izkušenj v kateri od skupnosti ter ne bodo spodbudili odtujevanja in razlogov za ekstremizem.

Poročevalec

:

Graham TOPE (UK/ALDE), član londonskega okrožja Sutton in londonske policijske uprave (Metropolitan Police Authority)

1.

je prepričan, da je globalna grožnja terorizma velika nevarnost za demokracijo, človekove pravice ter gospodarski in socialni razvoj mednarodne skupnosti;

2.

ugotavlja, da bo pozornost neizogibno namenjena terorizmu, ki izhaja iz Al Kaide, in radikalizaciji, ki vodi v nasilen ekstremizem v naših skupnostih. Toda opozarja, da so mnoga nedavna teroristična dejanja zagrešile osebe, rojene in odrasle v državi, kjer je bilo storjeno to dejanje, ali kje drugje v EU, pogosto kot odziv na notranji položaj v državi, kjer je prišlo do napada. Vodilni motiv za to dejanje ne izvira nujno iz verskega prepričanja. Kljub temu OR ugotavlja, da je nevarnost, ki jo predstavlja terorizem Al Kaide, pomembno varnostno vprašanje, s katerim se danes sooča EU;

3.

meni, da se mora boj EU proti terorizmu osredotočati na dva vidika: na neposreden boj proti terorističnim dejavnostim in na preprečevanje. Vzročno verigo, ki vodi do terorističnih dejanj, je treba pretrgati v čim zgodnejši fazi. V ta namen je lahko zelo koristno temeljitejše proučevanje vzrokov in spodbud, ki ljudi pripravijo do tega, da podpirajo in financirajo teroristične dejavnosti ali da pri njih sodelujejo;

4.

priznava, da je v zvezi s terorizmom treba upoštevati verski vidik. Odločneje je treba širiti sporočilo, da so teroristične dejavnosti popolnoma neopravičljive;

5.

je zato mnenja, da mora EU sprejeti pobude in podpreti ukrepe za zmanjšanje terorizma z dialogom med verami in kulturami;

6.

meni, da je sodelovanje EU s tretjimi državami pri preprečevanju terorizma izredno pomembno. Treba je spodbujati okrepljene strategije za to zunanje sodelovanje tako z vidika izmenjave informacij kot tudi z vidika praktičnega sodelovanja policijskih organov ter sodelovanja na carinskem področju;

7.

poudarja, da bodo lokalne in regionalne oblasti osrednjega pomena pri izvajanju strategije EU za boj proti terorizmu. Te oblasti bodo skupaj z organi kazenskega pregona, ki so na državni in regionalni ravni pristojni za zaščito oseb in blaga, skrbele za izvajanje na ravni vidika preprečevanja in prihodnjih pobud proti terorizmu in radikalizaciji po vsej Evropi;

8.

opozarja na velik napredek pri drugih treh vidikih: zaščiti, pregonu in odzivanju, dosežen v vseh državah članicah po uvedbi zakonodajnega okvira leta 2002; nadalje pozdravlja predloge sedanje pobude za okrepitev boja proti terorizmu, tako da se vzpostavi pravna podlaga za vidike protiteroristične strategije, vključno s kazensko obravnavo usposabljanja teroristov, novačenja in javnega pozivanja k terorističnim dejanjem, preprečevanjem uporabe eksplozivov v teroristične namene, uporabo podatkov o letalskih potnikih za poizvedbe kazenskega pregona, preprečevanjem in kaznovanjem financiranja terorizma ter priznanjem potrebe po tehnoloških raziskavah in razvoju, ki bodo v pomoč policijskemu delu po vsej Uniji za varnost državljanov pred terorističnimi napadi;

9.

vendar ugotavlja, da bi morala EU za okrepitev boja proti terorizmu povečati svoje naložbe v razvoj vidika preprečevanja v partnerstvu z državami članicami, organi kazenskega pregona ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi, kakor tudi z njihovimi varnostnimi organi. Preprečevanja terorizma in nasilnega ekstremizma ni mogoče doseči le s pomočjo zakonodajnih sredstev in izvajanjem zakona. Poleg tega samo kazenski ukrepi ne bodo učinkoviti, zato si je treba prizadevati, da se ljudem, ki so posebej dovzetni za radikalizacijo in novačenje med teroriste, zagotovijo pozitivni izgledi in prostor v družbi;

10.

meni, da je eden od nujnih ukrepov za obvladovanje terorizma njegovo preprečevanje s pomočjo boja proti dejavnikom, ki so tesno povezani z njim in ki spodbujajo radikalizacijo ter lahko vodijo v teroristična dejanja;

11.

priznava, da ima terorizem pogosto globalni značaj in vzgib. Toda državljani in skupnosti realistično in individualno neposredno zaznavajo vpliv terorizma. Tisti, ki načrtujejo in podpirajo dejanja nasilnega ekstremizma živijo svobodno kot evropski državljani in prebivalci v naših skupnostih, uporabljajo lokalne storitve, občujejo v lokalni demokraciji in z lokalnimi prebivalci. Po izkušnjah po vsej EU zato države članice spoznavajo, da je treba temeljito analizirati razloge in procese, ki evropske državljane privedejo do tega, da izberejo pot nasilnega ekstremizma in gibanja Al Kaida, da jih bo mogoče razumeti in skušati odpraviti;

12.

meni, da boj proti nasilni radikalizaciji zahteva usmerjene ukrepe na lokalni ravni. Regionalne in lokalne oblasti, ki imajo boljši dostop do najbliže ranljivih skupin, imajo posebej pomembno vlogo, da ob pogojih miru in demokracije prebivalcem EU zagotovijo čim popolnejšo, nediskriminatorno družbeno vključitev;

13.

opozarja, da je kongres Sveta Evrope leta 2003 sprejel posebna priporočila o vlogi lokalnih oblasti v boju proti terorizmu.

14.

pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, da v strategiji za boj proti terorizmu usmeri pozornost na vidik preprečevanja, in pozdravlja načrte, da v letu 2008 objavi sporočilo o boju proti nasilni radikalizaciji. Toda opozarja, da je preprečevanje bistvena kulturna sprememba za organe za boj proti terorizmu in zahteva znanje, izkušnje in sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti;

15.

pozdravlja pobudo Evropske unije, ki je leto 2008 razglasila za evropsko leto medkulturnega dialoga, saj je to izjemno orodje za spodbujanje učinkovitih izmenjav, strpnosti in razumevanja med različnimi kulturami, civilizacijami in verami;

16.

poudarja, da bi morala EU skupaj z vladami držav članic usmerjati razvoj vloge regionalne in lokalne javne uprave v preprečevanju terorizma in nasilne radikalizacije. Zato priporoča, da se v vsaki državi članici vzpostavi mreža lokalnih in regionalnih oblasti, ki bi skupaj z nacionalnimi vladami, policijo (v sodelovanju z regionalnimi enotami, ki so izključno pristojne za zaščito ljudi in blaga) in lokalnimi skupnostmi strokovnjakom omogočile izmenjavo primerov dobre prakse vključevanja v družbo ter spoznavanje in razumevanje nasilnega ekstremizma, ki nastaja v lokalnih okrožjih in soseskah;

17.

priporoča organizacijo javnega posvetovanja na lokalni ravni v državah članicah, ki bi omogočilo večplastno razumevanje lokalnih izkušenj in konceptov terorizma ter razlogov za ekstremizem. Države članice bi morale zagotoviti, da bodo posvetovanja in prizadevanja spodbudila k udeležbi tiste, ki sicer ne delujejo v lokalni demokraciji;

18.

namerava dopolniti sedanje mnenje kot podporo Komisiji in koordinatorju za boj proti terorizmu pri vzpostavljanju praktičnih smernic za najboljšo prakso na vseh območjih, ki sodelujejo v partnerskih projektih proti radikalizaciji;

19.

priporoča, da bi OR organiziral vsakoletni dogodek, ki bi omogočil strateško pridobivanje znanja preko izmenjave izkušenj med lokalnimi in regionalnimi oblastmi na vseevropski ravni ter zagotovil podporo nadaljnjemu razvoju lokalnih ukrepov za preprečevanje terorizma in povodov za nasilni ekstremizem.

20.

priznava pomen strategije EU za boj proti radikalizaciji, ki se izvaja vzporedno s strategijo EU za boj proti terorizmu, toda poudarja, da morata obe strategiji pustiti manevrski prostor za lokalno izvajanje, upoštevanje lokalnih izkušenj in pojmovanja, razvijanje jasnih okvirov za lokalno obveščanje in zagotavljanje podpore in virov lokalnim oblastem, da se oblikujejo projekti proti nasilni radikalizaciji, kjer je to potrebno;

21.

priporoča sprejetje določb Prümske pogodbe glede okrepitve čezmejnega sodelovanja za boj proti terorizmu.

22.

poziva države članice in policijo, naj pripravijo jasne in varne sisteme za izmenjavo podatkov med lokalnimi in regionalnimi partnerji (vključno z lokalnimi in regionalnimi policijskimi enotami) ter protiterorističnimi policijskimi enotami in enotami za preprečevanje nasilne radikalizacije;

23.

poudarja, da morajo sistemi za lokalno obveščanje upoštevati posledice za varnost, temeljne pravice državljanov in varovanje podatkov ob izmenjavi kakršnih koli informacij med lokalnimi partnerji in policijo. Državljanom je treba omogočiti, da lahko lokalne oblasti in policijo anonimno obvestijo o morebitnih terorističnih napadih;

24.

meni tudi, da je pomembno na področju lokalnega obveščanja jasno začrtati meje med delom policije, policijskih organov in lokalnih oblasti; pomembno je, da sistemi lokalnim in regionalnim partnerjem zagotavljajo, da sodelovanje ne bo imelo neželenih učinkov na odnose v skupnosti, ter da se zavarujejo viri informacij in da partnerji, ki niso v policijskih vrstah, prostovoljno prispevajo k obveščanju;

25.

predlaga, da se v Evropski uniji oblikujejo smernice za podporo razvoja izmenjave informacij in da se zagotovi trdnost, pravičnost in varnost teh sistemov.

26.

poziva države članice, naj podprejo lokalne in regionalne oblasti pri vzpostavljanju tesnejših delovnih stikov s policijo (tako državno kot regionalno) in organi kazenskega pregona ter oblikujejo projekte za boj proti radikalizaciji; poziva tudi, naj se projekti oblikujejo in usmerjajo na podlagi policijskih podatkov, ki izhajajo iz lokalnega in regionalnega znanja in izkušenj;

27.

predlaga podporo medkulturnemu dialogu in izvajanje načrta za družbeno vključevanje na lokalni ravni, da se preprečita radikalizacija in nasilje;

28.

ugotavlja, da se bodo viri, ki jih bodo države članice dale na razpolago, razlikovali glede na obveščevalne podatke. Toda poudarja, da je treba pri pregledu učinkovitosti sedanjih projektov nenehno sodelovati s skupnostmi, da se v boju proti terorizmu vzpostavi dolgoročno razmerje med državljani, organi kazenskega pregona in vladami, in da se upoštevajo spremembe stališč in demografske strukture. Vire in projekte bi zato bilo treba primerno prilagoditi;

29.

priporoča, da države članice in lokalne ter regionalne oblasti v sodelovanju s skupnostmi pripravijo projekte za izkoreninjenje nasilne ekstremistične ideologije in podporo splošno sprejetih prepričanj. Take projekte bi bilo treba podpreti s trdnim strokovnim vodstvom in neodvisno oceniti njegovo učinkovitost. Zato OR predlaga, da države članice ter lokalne in regionalne skupnosti sporazumno določijo vodje skupnosti, ki bodo zastopali splošno sprejeta prepričanja, da bodo nasilnim radikalnim skupinam odvzeli verodostojnost in posredovali prepričljivo sporočilo, alternativno sporočilu teh ekstremistov;

30.

opozarja, da med znane vzroke terorizma spadajo nezadovoljstvo z družbo ter občutek nemoči in izključenosti. Nevarnost ukoreninjenja in širitve terorističnega mišljenja in mrež je manjša v dobro delujoči demokratični družbi; meni, da morata biti demokracija ter spoštovanje državljanskih in političnih pravic pomemben del ukrepov v boju proti terorizmu;

31.

priznava, da je izrazoslovje kompleksno in občutljivo vprašanje ter zahteva precej znanja in poglabljanja tistih, ki vodijo pobude proti radikalizaciji;

32.

priporoča, da države članice in regionalne oblasti podprejo ranljive lokalne institucije, kot so šole, ustanove za nadaljnje izobraževanje, univerze, mošeje in verske institucije, da se odkrijejo tamkajšnje radikalne dejavnosti, razbijejo njihove mreže in da dobijo podporo tisti člani družbe, ki so zaradi svoje ranljivosti dovzetni za nasilno radikalizacijo, da se bodo uspešno ubranili ekstremističnih pozivov, tako da jim ponudimo pozitivne in zanimive alternative;

33.

priporoča, da države članice sodelujejo z zapori in organi za sodni nadzor in rehabilitacijo, da se odkrije, prekine in odvrne nasilne radikalce od njihovega delovanja v priporu;

34.

je prepričan, da bi bilo treba izvajanje teh projektov regionalno usklajevati s policijo in policijskimi organi, lokalne in regionalne oblasti ali enakovredna raven pa bi ga morale spremljati in poročati nacionalni vladi, ki bo razvoj ocenila;

35.

meni, da je pomembno, da Evropska unija, države članice in policija za podporo takim projektom razvijejo mreže EU – ki bi vključevale regionalne policijske enote, pristojne za zaščito oseb in blaga, ali protiteroristične enote – da se vzpostavi najboljša praksa, vodenje, podpora in usposabljanje za osebe, ki so odgovorne za lokalno izvajanje.

36.

ugotavlja, da je vodilna vloga lokalnih in regionalnih oblasti odločilna za izvajanje strategij za preprečevanje terorizma v vseh državah članicah;

37.

priporoča, da lokalne in regionalne oblasti povečajo zmogljivosti skupnosti, da se ubranijo nasilnih ekstremistov, tako da zagotovijo močno vodstvo. Zato lokalnim oblastem priporoča, da:

38.

je prepričan, da je pregledna in odgovorna policijska služba temeljnega pomena za vzpostavitev zaupanja v policijsko delo pri preprečevanju terorizma in javno podporo za protiteroristične operacije ter nacionalne in lokalne ukrepe za boj proti nasilnemu ekstremizmu; zato OR predlaga, da tako države članice kot regionalne oblasti, pristojne za varnost in zaščito oseb in blaga, ki imajo enote ali štabe za boj proti terorizmu, razmislijo, kako bi bilo mogoče lokalno okrepiti odgovornost policije, in – če je potrebno – podporo in izkušnje pridobijo od evropskih in mednarodnih partnerjev;

39.

poziva Komisijo, naj predlaga načine, kako bi države članice podprla v prizadevanjih za vključitev protiterorističnih policijskih dejavnosti v delo splošnih policijskih enot, in omogoči izmenjavo izkušenj med državami članicami in njihovimi organi, če je to potrebno;

40.

ugotavlja, da je pri vzpostavljanju zaupanja in dobre komunikacije med policijo in javnostjo zelo pomembno, da sestava policijskih organov odraža raznolikost prebivalstva, ki mu služijo. Zato je OR prepričan, da je treba na lokalni ravni v vseh državah članicah omogočiti pozitivne razprave za spodbujanje raznolikosti in enakih možnosti pri policijskem delu.

41.

pozdravlja drugi strokovni pregled načrtov za obvladovanje kriz, ki ga trenutno izvaja Komisija;

42.

toda Komisijo poziva, naj lokalnim in regionalnim oblastem zagotovi polno in dejavno vlogo pri tem pregledu. Na podlagi ocene ob bombnih napadih v Londonu julija 2005 bi morala zagotoviti jasno delitev odgovornosti in hierarhijo poveljevanja, kar je nujno, kadar je v pripravo načrtov odziva in zagotavljanje nujnih storitev vpletenih več institucij in organov;

43.

trdno podpira ustanovitev mrež združenj za zagotovitev podpore žrtvam terorističnih napadov in ugotavlja, da ima sam vlogo pri spodbujanju pridobivanja znanja v vseh državah članicah;

44.

pozdravlja načrte za podporo raziskavam in razvoj tehničnih rešitev za pomoč policijskim prizadevanjem za zaščito državljanov pred terorističnimi napadi po vsej Uniji; poziva Unijo, naj podpre tehnološke rešitve vseh štirih vidikov, tudi za odvračanje ekstremistov od uporabe interneta, in tako razširi razvoj tudi preko meja kazenskega pregona. Zato OR poziva države članice, naj zagotovijo ustrezne vire za take razvojne projekte;

45.

poziva države članice, naj vzpostavijo mehanizme usklajevanja, v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo lokalne in regionalne oblasti na področju varnosti, da bi te lahko na območju svoje pristojnosti zagotovile javno varnost na zelo obiskanih območjih, zlasti v zvezi s preprečevanjem terorističnih dejanj s pomočjo urbanističnega načrtovanja;

46.

poziva Unijo, naj zagotovi, da bo celotna politika za boj proti terorizmu neposredno upoštevala enakopravnost in človekove pravice ter da njeni ukrepi ne bodo povzročili negativnih izkušenj v kateri od skupnosti ter ne bodo spodbudili odtujevanja in razlogov za ekstremizem.