4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/1

A.

ker pri celostnem upravljanju obalnih območij (Integrated Coastal Zone Management – ICZM) ne gre zgolj za okoljsko politiko, ampak tudi za proces, katerega cilj je izboljšanje ekonomskih in socialnih razmer obalnih območij ter zagotavljanje trajnostnega razvoja vseh dejavnosti v teh regijah, kot sta na primer ribolov in ribogojstvo,

B.

ker je izvajanje ICZM dolgoročen proces in ker se je večina nacionalnih strategij, sprejetih v okviru zgoraj omenjenega priporočila, začela izvajati šele leta 2006,

C.

ker je upravljanje obalnih območij doslej potekalo na srednji rok, pri čemer se ni upoštevalo dejstva, da gre za kompleksne naravne ekosisteme, ki se s časom spreminjajo,

D.

ker so odločitve in ukrepi, ki so bili sprejeti, obravnavali posamezne ločene dejavnosti in jim ni uspelo rešiti problema degradacije obalnih območij kot celote,

E.

ker je obstoječe načrtovanje zaenkrat osredotočeno na kopno in ne upošteva vpliva nekaterih obalnih dejavnosti na druge dejavnosti, ki se izvajajo v isti regiji,

F.

ker stroški za izvajanje nacionalnih strategij ICZM po pričakovanjih ne bodo veliki, bodo pa prinesli pomembne finančne koristi,

G.

ker pri načrtovanju in izvedbenih ukrepih za reševanje problemov obalnih območij ni ustrezne zastopanosti vseh sektorjev in so zato prizadeti interesi nekaterih sektorjev,

H.

ker izvajanje politike celostnega upravljanja vključuje na obalnih območjih načrtovanje dejavnosti, vezanih na prebivalstvo, turizem in gospodarstvo, ter varstvo pokrajine in okolja,

I.

ker učinkovito usklajevanje organov ICZM zaenkrat še ni bilo mogoče, razen v posameznih ločenih primerih,

J.

ker lahko izvajanje politik za podporo ICZM v nekaterih primerih zahteva zelo obsežno porabo sredstev, ki si je lokalne skupnosti ne morejo privoščiti, zaradi česar prihaja do pritožb na višje upravne ravni in zamud pri izvajanju,

K.

ker sta zaradi čezmejne narave številnih obalnih procesov potrebna regionalno usklajevanje in sodelovanje, celo s tretjimi državami,

L.

ker sta ribolov in ribogojstvo dve obalni dejavnosti par excellence, ki sta odvisni od kakovosti obalnih voda,

M.

ker tehnološki razvoj v ribogojstvo še ni dosegel ravni, ki bi omogočala opravljanje te dejavnosti (ki je intenzivna v naravi) daleč od obalnih območij,

N.

ker je treba upoštevati dejstvo, da imajo ženske na območjih, ki so odvisna od ribištva, temeljno in doslej slabo priznano vlogo,

O.

ker obalni ribolov predstavlja 80 % ribolovne flote Skupnosti in prispeva k ekonomski in socialni koheziji obalnih skupnosti in k ohranjanju njihove kulturne tradicije,

P.

ker ribolov, čeprav sam po sebi ni vir onesnaževanja, trpi za posledicami onesnaževanja, ki ga povzročajo druge dejavnosti na obalnih območjih, kar še dodatno slabi njegovo sposobnost za nadaljnji obstoj,

Q.

ker imata ribolov in ribogojstvo velik ekonomski in socialni pomen, saj se večinoma izvajata na obalnih območjih s krhkimi gospodarstvi, od katerih so mnoga v neugodnem položaju in svojim prebivalcem ne morejo zagotoviti drugih zaposlitvenih možnosti,

R.

ker bo čisto in zdravo morsko okolje v prihodnje prispevalo k povečanju ribiške proizvodnje in tako izboljšalo možnosti za ta sektor,

S.

ker ribogojstvo trdno temelji na načelu trajnostnega razvoja in ker se morebitni vplivi na okolje poračunajo na podlagi predpisov Skupnosti,

T.

ker v okolju, v katerem staleži rib upadajo, svetovno povpraševanje po ribah in školjkah pa je čedalje večje, pomen ribogojstva v Evropi stalno narašča,

U.

ker vse države članice še niso končale svojega regionalnega načrtovanja v skladu z načeli ICZM za uravnotežen razvoj dejavnosti, ki se izvajajo na teh območjih,

V.

ker vlada za prostor na obalnih območjih neusmiljena konkurenca in ker imajo ribogojci in ribiči enake pravice in obveznosti kot drugi uporabniki,

W.

ker lahko najbolj oddaljene regije iz člena 299(2) Pogodbe ES in člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije zahtevajo oblikovanje posebnih celostnih nacionalnih strategij za ICZM in ustrezno prilagajanje ICZM na ravni EU,

1.

poudarja ekonomski in socialni pomen ribolova in ribogojstva za obalna območja ter poziva, da morata biti deležna pomoči v okviru ICZM;

2.

poudarja, da je treba zagotoviti vključenost in dobro zastopanost ribiškega in ribogojnega sektorja pri čeznacionalnih pomorskih grozdih, ter poziva Komisijo, naj spodbuja ta proces;

3.

poudarja, da lahko Evropski sklad za ribištvo prispeva k dolgoročnemu financiranju ukrepov v okviru ICZM, saj podpira ukrepe, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju ribolovnih regij;

4.

poudarja, da je treba pojasniti pristojnosti upravnih organov zadevnih obalnih območij ter uvesti usklajene strategije, da postanejo bolj učinkoviti;

5.

priznava, da obstajajo težave pri usklajevanju dejavnosti organov za upravljanje obalnih območij, in poziva Komisijo, naj pri spremljanju izvajanja ICZM po posvetovanju z državami članicami ponovno preuči, ali je treba ustanoviti organe za usklajevanje ali ne;

6.

poudarja, da morajo biti predstavniki ribiškega in ribogojnega sektorja vključeni v dejavnosti, povezane z načrtovanjem in razvojem ICZM (ob upoštevanju, da bo njihova vključitev v trajnostne razvojne strategije povečala dodano vrednost njihovih proizvodov), in opozarja, da lahko Evropski sklad za ribištvo podpre takšne skupne ukrepe;

7.

priznava pomen, ki ga imajo ženske na območjih, ki so odvisna od ribištva, zato poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1198/2006 sodelujejo pri spodbujanju in vključevanju načela enakih možnosti na različnih stopnjah izvajanja Evropskega sklada za ribištvo, tudi na stopnjah načrtovanja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja;

8.

poziva k tesnejšemu sodelovanju med pristojnimi organi na regionalni ravni v obliki izmenjave informacij glede stanja obalnih območij in s sprejemanjem skupnih strategij za izboljšanje okoljskih razmer lokalnih morskih ekosistemov;

9.

poziva nacionalne in regionalne vlade najbolj oddaljenih regij, naj pripravijo celostne strategije za ICZM, da se zagotovi trajnostni razvoj obalnih regij;

10.

poudarja – v navedenih okoliščinah – pomen prostorskega načrtovanja;

11.

poudarja, da je ribogojstvo za ponovno naseljevanje temeljno orodje za dosego ekološke ohranitve na nekaterih obalnih območjih, zato ga je treba pospeševati, spodbujati in finančno podpirati;

12.

poudarja pomen ribogojstva, namenjenega živilski industriji, za družbeni in gospodarski razvoj v nekaterih obalnih skupnostih Evropske unije;

13.

meni, da morata biti ribiški in ribogojni sektor vključena v transverzalen pristop k vsem morskim dejavnostim, ki se odvijajo na obalnih območjih, da se tako doseže trajnostni razvoj v skladu s smernicami nove pomorske politike;

14.

poudarja potrebo po oblikovanju in izvajanju strategij za prilagoditev na nevarnosti, ki pretijo obalnim območjem, vključno s podnebnimi spremembami, ob temeljitem upoštevanju vpliva na ribolov in ribogojstvo;

15.

meni, da je treba nadaljevati s prizadevanji za zbiranje podatkov, da bi tako prispevali k izmenjavi in uporabi informacij za izvedbo primerjalnih študij, vključno s podatki o stanju na področju biološke raznovrstnosti in staležev rib;

16.

meni, da je treba več truda vložiti v raziskave na področju ribogojstva, da bi se pri intenzivni proizvodnji vzpostavilo zaprte sisteme;

17.

predlaga, da bi v okviru ICZM treba dati prednost tistim projektom na področju ribogojstva, ki uporabljajo obnovljive vire energije in ne posegajo na območja, ki jih ščiti okoljska zakonodaja Evropske unije;

18.

poziva Komisijo, naj po posvetovanju z državami članicami določi jasen časovni okvir za spremljanje napredka pri izvajanju ICZM v Evropski uniji;

19.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.