3.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 27/53

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja sporočilo Evropske komisije in dopolnilne delovne dokumente ter se strinja z analizo in opisom sedanjega stanja sektorja energetske tehnologije. Brez dobro premišljene strategije za razvoj energetske tehnologije je izredno težko razmišljati o zmanjšanju podnebnih sprememb. Zato Odbor podpira sprejetje načrta SET.

1.2

V sporočilu je močno poudarjen bistveni vidik energetske politike, namreč varnost oskrbe z energijo, in sicer tako v materialnem smislu kot v smislu socialne in okoljske trajnosti. Varnost oskrbe z energijo ne pomeni le fizične razpoložljivosti virov energije, temveč tudi njihovo razpoložljivost za vse državljane po sprejemljivih cenah.

1.3

Evropska komisija v sporočilu upravičeno uvršča razvoj energetske tehnologije na prvo mesto prizadevanj v okviru boja proti podnebnim spremembam. S tem izpolnjuje sklepe 13. konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah, ki je potekala decembra 2007 na Baliju (1).

1.4

Evropska komisija v sporočilu popolnoma pravilno poudarja časovni dejavnik, ki je bistvenega pomena za izvajanje predlagane strategije (načrta SET), če želi EU do leta 2020 zares doseči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu z zavezo, ki jo je sprejela marca 2007.

1.5

Za hitrejši razvoj in uporabo novih energetskih tehnologij v praksi so v EU potrebni dodatni ciljno usmerjeni in učinkoviti mehanizmi, ki omogočajo izkoriščanje potenciala javnega financiranja, industrije, univerz in raziskav ter krepijo sinergijo med njimi. Tudi na mednarodni ravni je potrebno tesnejše sodelovanje in ukrepi za preprečevanje razdrobljenosti raziskav.

1.6

Odbor izrecno podpira pristop Evropske komisije, ki v sporočilu določa, da je treba poleg finančnih virov mobilizirati tudi človeške, in sicer na vseh štirih ravneh: na ravni državljanov, držav članic, EU in na svetovni ravni. Poudarja, da je eden temeljnih pogojev za mobilizacijo človeških virov ustrezna splošna podpora izobraževanju na področju znanosti in tehnologije.

1.7

V strateškem načrtu bi bilo poleg prednostnih nalog na ravni EU treba predvideti tudi posebne prednostne naloge posameznih držav članic v skladu z njihovimi geografskimi možnostmi in izkušnjami, zadostna finančna sredstva (v okviru proračuna EU in držav članic), optimalno izkoriščanje zmogljivosti raziskav in razvoja, vključitev zasebnega sektorja (ki ga težnje trga energije dovolj spodbujajo) in sprejetje dodatnih davčnih in zakonodajnih ukrepov.

1.8

Glede na prizadevanja za omilitev podnebnih sprememb nikakor ne bi bilo smotrno, da bi najpomembnejši instrument, namreč strategijo za razvoj in uporabo energetske tehnologije, zasenčili z drugimi vprašanji, ki bi morala objektivno gledano zagotoviti potreben okvir za podporo in spodbujanje tega razvoja (med drugim sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS), spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, tretji energetski paket itd.). Resnično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je mogoče doseči le s korenitimi tehnološkimi spremembami, usmerjenimi v razvoj učinkovitih tehnologij, tako za proizvodnjo kot tudi uporabo vseh energetskih virov.

1.9

Analiza sedanjega – zelo nezadovoljivega – stanja, ki je nadvse točna in podprta z dejstvi, upravičeno poudarja organizacijske in upravne težave, ki jih mora poleg znanstveno-tehničnih problemov reševati družba.

1.10

Na ravni Skupnosti je pozornost in ustrezno podporo treba nameniti tehnologijam, ki uporabljajo obnovljive vire energije, okolju prijaznim tehnologijam za proizvodnjo toplote in najsodobnejši infrastrukturi, ki se uporablja za distribucijo in shranjevanje energije. Nekateri obnovljivi viri energije so še vedno povezani z visokimi gospodarskimi stroški, kar pa se ne bo prav kmalu spremenilo. Na žalost so energetsko učinkovite tehnologije za končno uporabo, „čiste“ tehnologije na osnovi fosilnih goriv in izkoriščanje jedrske energije z jedrsko fisijo in fuzijo ter skladiščenje jedrskih odpadkov postavljeni na stranski tir. Odbor opozarja, da ne smemo pozabiti na dejstvo, da so številne države članice odvisne od fosilnih goriv in jedrske energije, kar se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.

1.11

Odbor poziva zasebni sektor k polni vključitvi v ta proces. EU in vlade držav članic morajo v ta namen ustvariti ustrezne pogoje: določiti morajo načela, prednostne naloge in cilje energetske politike in hkrati zagotoviti instrumente za njihovo uresničitev.

1.12

Pri tem je ključnega pomena določitev tržnih pravil za energetski sektor, ki bodo ustrezno upoštevala vse zunanje dejavnike, vključno s socialnimi učinki pri določanju cen za posamezne vire energije. EU in njene države članice bodo morale poleg tega ustvariti tudi ustrezne pravne in davčne pogoje, ki bodo omogočali boljše medsebojno dopolnjevanje javnih in zasebnih finančnih sredstev za raziskave in razvoj na področju energije.

1.13

Lokalne geografske razmere in fizični dostop do virov energije bi morali uporabiti kot merila za ocenitev možnosti uporabe obnovljivih virov energije v posameznih državah članicah in njihovo vključenost v programe za razvoj energetskih tehnologij.

1.14

Razmah naprednih energetskih tehnologij, namenjenih širši javnosti, mora spodbujati trajnostni razvoj. Strateško usklajevanje raziskav in razvoja na področju energije, v okviru katerega so bile določene prednostne naloge (v zvezi z vsebino in roki za izvajanje) za EU in države članice ter potrebni mehanizmi za delovanje, kot so sistemi upravljanja, nadzora in pretoka informacij, lahko bistveno prispeva k uresničitvi ciljev.

1.15

Za krepitev sodelovanja na področju raziskav in razvoja novih energetskih tehnologij prek meja EU bi morali pred sklenitvijo vsakega novega sporazuma najprej čim bolj izkoristiti obstoječe ustanove, pogodbe in sporazume, zlasti tiste, ki so se v preteklosti izkazali za koristne.

1.16

Načrt SET je temeljni strateški pristop evropskega gospodarstva za razvoj in uporabo tehnologij, ki so nujno potrebne za omilitev podnebnih sprememb z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020 in posledic do leta 2050.

2.1

Evropska komisija je 22. novembra 2007 objavila predlog evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET) – Na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika (COM(2007) 723 konč.) skupaj z delovnimi dokumenti služb Komisije Celovita ocena učinka, SEK(2007) 1508, Povzetek ocene učinka SEK(2007) 1509, Tehnološki načrt SEK(2007) 1510 in Načrt zmogljivosti SEK(2007) 1511. V teh dokumentih so povzete razpoložljive rešitve in potrebna sredstva, ki jih je treba mobilizirati za uresničitev ciljev načrta SET. Poleg tega dokumenti pozivajo tudi k nujno potrebnemu tesnejšemu in bolj usklajenemu sodelovanju na področju raziskav in razvoja na vseh ravneh (2).

2.2

To je strateški pristop enega najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšega področja ukrepanja za omilitev podnebnih sprememb: do leta 2020 je treba emisije toplogrednih plinov v EU zmanjšati skupno za 20 % oz. celo za 30 %, če se želi mednarodna skupnost pridružiti pobudi EU na svetovni ravni. Te temeljne cilje v boju proti podnebnim spremembam in glavni politični element energetske politike za Evropo je Evropski svet sprejel 9. marca 2007.

2.3

Potreben bo velik napredek na področju energetske tehnologije, da bi ustalili koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi na sprejemljivi ravni. Glede tega, da so inovacije v tehnologiji potrebne, ni nikakršnega dvoma. Vprašanje pa je, v kolikšni meri bi se morala politika osredotočiti na neposredno spodbujanje inovacij? (3) Zadovoljiti se s „tehnologijo, ki je že na voljo“, je zelo nevarno, zato je dobro oblikovan in izveden načrt SET bistvenega pomena, če želimo doseči zahtevane cilje zmanjšanja ogljikovega dioksida.

3.1

Evropa mora ukrepati zdaj in skupaj, da bo lahko zagotovila trajnostno, varno in konkurenčno energijo. Uporaba tehnologije je ključnega pomena za dosego ciljev evropske energetske politike, ki jih je Evropski svet sprejel 9. marca 2007. Za dosego teh ciljev je treba zmanjšati cene čiste energije in industrijo EU postaviti v ospredje hitro rastočega sektorja tehnologij z nižjimi emisijami ogljika. Dolgoročno je treba razviti nove generacije tehnologij preko prodorov v raziskavah, da bi lahko uresničili bolj ambiciozne cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 60–80 % do leta 2050.

3.2

Sedanji trendi in njihovi obeti za prihodnost kažejo, da EU trenutno ni na pravi poti do izpolnitve svojih ciljev energetske politike. Enostaven dostop do virov ni povzročil le odvisnosti od fosilnih goriv, temveč je oslabil tudi interes do inovacij in naložb v nove energetske tehnologije. Javni in zasebni proračun za raziskave na področju energetike v EU sta se od osemdesetih let bistveno zmanjšala. To je še bolj stopnjevalo zaostajanje na področju naložb v zmogljivosti in infrastrukturo. Če bi vlade EU danes vlagale po enaki stopnji kot leta 1980, bi bili skupni javni izdatki EU za razvoj in energetske tehnologije štirikratna trenutna stopnja naložb, ki je okoli 2,5 milijarde EUR letno.

3.3

Tržni prevzem novih energetskih tehnologij dodatno ovira proizvodna narava energije. Pravne in administrativne ovire dopolnjujejo ta okvir, ki ni naklonjen inovacijam. Zato je javna intervencija v podporo energetskim inovacijam potrebna in upravičena.

3.4

Glavni akterji na svetovni ravni, ZDA in Japonska, pa tudi rastoča gospodarstva, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, se soočajo z enakimi izzivi in v nasprotju z Evropo združujejo svoja prizadevanja. Razsežnost njihovega trga ter naložbene in raziskovalne zmogljivosti teh držav močno presegajo zmogljivosti večine držav članic EU. Temu se pridružujejo še razdrobljenost, večkratne neusklajene raziskovalne strategije in podkritične zmogljivosti, ki ostajajo prevladujoče značilnosti raziskovalne osnove EU. Če bo Evropa v zaostreni svetovni tekmi pri osvajanju trgov z nižjimi emisijami ogljika zaostajala, bo pri doseganju svojih ciljev postala odvisna od uvoženih tehnologij; podjetja EU pa bodo tako prikrajšana za zelo pomembne poslovne priložnosti.

3.5

Prehod na gospodarstvo, ki temelji na nizkih emisijah ogljika, bo trajal več desetletij in bo zajel vse gospodarske sektorje. Pri tem si Evropa ne more privoščiti zaostankov. Odločitve, ki bodo sprejete v naslednjih 10–15 letih, bodo imele velike posledice za energetsko varnost, podnebne spremembe, rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi.

3.6

Evropa mora najprej močno izboljšati učinkovitost pri pretvorbi energije, oskrbi in končni uporabi. Na področju prometa, gradbeništva in industrije je treba razpoložljive tehnološke priložnosti spremeniti v poslovne priložnosti. Poleg tega je treba popolnoma izkoristiti možnosti za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter organizacijske inovacije in uporabiti javno politiko in tržne instrumente (4) za upravljanje povpraševanja in razvoj novih trgov.

3.7

Evropska komisija v svojih dokumentih navaja, da so številne tehnologije, ki bodo prispevale k doseganju ciljev za leto 2020, na voljo že danes ali pa so v zadnjih stopnjah razvoja. Tudi pri bolj optimističnih ocenah še vedno velja, da je časovni dejavnik zelo pomemben pri praktični uporabi teh tehnologij in da so tehnologije z nizkimi emisijami ogljika na splošno še vedno drage in se srečujejo z ovirami na trgu. Zato je treba uvesti dvotirni pristop: okrepitev raziskav za zniževanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti; in proaktivne ukrepe podpore za oblikovanje poslovnih priložnosti, spodbujanje tržnega razvoja in obravnavo netehnoloških ovir, ki odvračajo inovacije in tržno uvajanje učinkovitih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika.

Da bi dosegli vizijo tehnologij brez ogljika za leto 2050, je treba razviti bolj prodorne novosti nove generacije tehnologij. Čeprav bodo imele te tehnologije do leta 2020 majhen vpliv, je nujno potrebno, da se že danes okrepijo prizadevanja in se s tem zagotovi njihova čimprejšnja uporaba.

3.8

Priprave, ki so potekale v zadnjih letih, so ustvarile podlago za nadaljnje ukrepe EU: (i) oblikovanje evropske tehnološke platforme, (ii) vzpostavitev sistema mrež Evropskega raziskovalnega prostora (ERA-Net) za skupno raziskovalno programiranje med državami članicami in (iii) sodelovanje raziskovalnih centrov na nekaterih področjih prek mrež odličnosti. Načrt SET bo preusmeril, okrepil in uskladil skupna prizadevanja na področju raziskav v Evropi s ciljem, da pospeši inovacije na samem vrhu evropskih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika. Načrt SET naj bi dosegel naslednje rezultate: (i) novo skupno strateško načrtovanje, (ii) učinkovitejše izvajanje, (iii) povečanje virov in (iv) nov okrepljen pristop do mednarodnega sodelovanja.

3.9

Za nov način dela na ravni Skupnosti so potrebni vključujoči, dinamični in prilagodljivi instrumenti za usmerjanje tega postopka ter opredelitev prednostnih nalog in predlogi ukrepov – torej skupni pristop k strateškemu načrtovanju. Tisti, ki sprejemajo odločitve, morajo začeti komunicirati in sprejemati odločitve bolj strukturirano in usmerjeno k nalogam, opredelitev in izvajanje ukrepov pa mora potekati v sodelovanju z Evropsko skupnostjo. Za usmerjanje izvajanja načrta SET, ki krepi usklajenost med nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi prizadevanji, bo Komisija v let 2008 ustanovila skupino za upravljanje za strateške energetske tehnologije. Evropska komisija bo v prvi polovici leta 2009 organizirala Evropski vrh o energetski tehnologiji.

3.10

Učinkovito strateško načrtovanje v skupini za upravljanje zahteva redne in zanesljive informacije in podatke. Komisija bo uvedla informacijski sistem in sistem vodenja znanja s prostim dostopom, ki bo vključeval „tehnološko razporejanje“ in „razporejanje zmogljivosti“, ki jih razvija Skupno raziskovalno središče Komisije (5).

3.11

Za pospeševanje razvoja in postopkov uvedbe na trg potrebujemo bolj osredotočene in močnejše mehanizme, ki bi lahko povečali potencial javne intervencije, evropske industrije in raziskovalcev. Ti mehanizmi bodo v obliki: (i) evropskih industrijskih pobud, (ii) evropske zveze organizacij za energetske raziskave ter (iii) vseevropskih energetskih omrežij in sistemov prihodnosti.

3.12

Spodbujanje k večji osredotočenosti in skladnosti različnih finančnih shem in virov bo pripomoglo k optimizaciji naložb, razvijanju zmogljivosti in zagotavljanju zanesljivosti financiranja tehnologij v različnih fazah razvoja. Izpostaviti je treba dva velika izziva: mobilizacijo dodatnih finančnih sredstev za raziskave in s tem povezano infrastrukturo, predstavitvene projekte industrijskega obsega in projekte replikacije trga ter spodbujanje izobraževanja in usposabljanja, da bi zagotovili dovolj kakovostnih človeških virov in tako v celoti izkoristili tehnološke priložnosti, ki jih bo ponudila evropska energetska politika.

3.13

Komisija namerava na koncu leta 2008 predložiti sporočilo o financiranju tehnologij z nizkimi emisijami ogljika. Ukrepi držav članic za povečanje baze človeških virov bodo morali biti bolje usklajeni, da bi dosegli čim večjo sinergijo in povečali mobilnost v tem sektorju.

3.14

Ukrepi, predlagani v načrtu SET, naj bi okrepili strategijo sodelovanja na mednarodni ravni. Zagotoviti je treba tudi bolj enotna stališča EU na mednarodnih forumih, da bi dosegli bolj usklajeno in trdno partnerstvo.

3.15

Danes proces energetskih tehnoloških inovacij temelji na nacionalnih programih in spodbudah, ki uporabljajo nacionalna sredstva za dosego nacionalnih ciljev. Ta model izhaja iz preteklosti, ko je bila energija poceni in ni bilo omejitev za emisije ogljika. Za izvedbo velikih sprememb, ki bodo v 21. stoletju potrebne na energetskem področju, je potrebna nova politika.

4.1

EESO pozdravlja sporočilo Komisije in dopolnilne delovne dokumente ter se strinja z analizo in opisom stanja, v kakršnem se nahaja energetska tehnologija. Odziv na tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe na svetovni ravni, ter odgovor na veliko porabo energije industrijskih držav in vse večje zahteve držav v razvoju so glavni izzivi na svetovni ravni. Brez natančno izdelane strategije in uporabe bolj ekonomične in učinkovitejše energetske tehnologije razmišljanje o omejevanju obsega podnebnih sprememb ne more biti ravno uspešno.

4.2

Sporočilo daje močan poudarek tudi na ključni element energetske politike, tj. varnost dobave, tako na materialni ravni kot z vidika družbene in okoljske trajnosti. Varnost dobave energije ne pomeni samo fizične razpoložljivosti virov energije, temveč tudi njihovo razpoložljivost za vse državljane po sprejemljivih cenah.

4.3

Komisija v svojem sporočilu upravičeno uvršča razvoj energetske tehnologije na prvo mesto med ukrepi za omejevanje obsega podnebnih sprememb. To je v skladu tudi s sklepi 13. konference pogodbenic (COP 13), ki je potekala decembra 2007 na Baliju (6). Sedanje in prihodnje mednarodno sodelovanje bi ravno tako moralo postati ena izmed prednostnih nalog EU, saj prinaša priložnosti za evropsko gospodarstvo na področju razširjanja potrebnih tehnologij.

4.4

Evropska komisija v sporočilu popolnoma pravilno poudarja časovni dejavnik, ki je bistvenega pomena za izvajanje predlagane strategije (načrta SET), če želi EU do leta 2020 doseči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu z zavezo, ki jo je sprejela marca 2007. Brez pospešitve procesa organizacije in končne analize temeljnih strateških smernic za razvoj tehnologij (po zgledu temeljnih raziskovalnih in razvojnih strateških smernic v ZDA in na Japonskem) ne bo v nobenem primeru mogoča mobilizacija zadostnega števila ljudi in sredstev, da bi uspešno dokončali prvo fazo do leta 2020, še manj pa je verjetno, da bi uspela druga faza do leta 2050.

4.5

Za hitrejši razvoj in uporabo novih energetskih tehnologij v praksi so v EU potrebni dodatni ciljno usmerjeni in učinkoviti mehanizmi, ki omogočajo izkoriščanje potenciala javnega financiranja, industrije, univerz in raziskav ter krepijo sinergijo med njimi. Na energetskem področju ima Evropa močne nacionalne raziskovalne inštitute in odlične skupine raziskovalcev, ki delujejo v okviru univerz in specializiranih središč. Vendar njihovo delo na žalost ni usklajeno in dosedanji instrumenti na tem področju se niso izkazali za zadostne. Ključ do uspeha predlaganega načrta je optimalni izkoristek tega potenciala. Vzpostaviti bo treba tudi večje sodelovanje na mednarodni ravni.

4.6

Odbor močno podpira pristop Evropske komisije, ki v sporočilu določa, da je treba poleg finančnih virov mobilizirati tudi človeške, in sicer na vseh štirih ravneh: na ravni državljanov, držav članic, EU in na svetovni ravni. Do zdaj so mobilizacijo finančnih virov ovirala navzkrižja prednostnih nalog in dolgi postopki. Osnutek načrta SET mora podpirati spremembo odnosa in pospešiti postopke sprejemanja odločitev. Mobilizacija človeških virov je dolgotrajen proces, ki je tudi del lizbonske strategije, vendar so prizadevanja za zadostne vire za izvedbo predlaganih strategij kljub temu še vedno nezadostna in prepočasna. Prvi absolutni pogoj za mobilizacijo človeških virov je zagotovitev splošne in zadostne podpore za znanstveno in tehnično izobraževanje.

4.7

Odbor ugotavlja, da je nujno treba skleniti dogovor o idejah, prednostnih nalogah in ciljih energetske politike, pa tudi o strateškem načrtu za energetske tehnologije.

4.8

EESO meni, da glede na prizadevanja za omilitev podnebnih sprememb nikakor ne bi bilo smotrno, da bi najpomembnejši instrument, namreč strategijo za razvoj in uporabo energetske tehnologije, zasenčili z drugimi vprašanji, ki bi morali objektivno gledano zagotoviti potreben okvir za podporo in spodbujanje tega razvoja (med drugim sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS), spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, tretji energetski paket itd.). Samo konkretni tehnološki razvoj, ki prinaša bolj učinkovito tehnologijo – za proizvodnjo in porabo vseh oblik energije – bo prispeval k dejanskemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Financiranje tehnološkega razvoja bi lahko med drugim zagotovili s prodajo pravic emisij iz sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, za to pa je treba sprejeti predlog za uvedbo tega postopka. Ta vir financiranja nikakor ne sme ostati osamljen primer, predvsem zato, ker bo dejansko zaživel šele po letu 2013.

5.1

Posebej pomembna in objektivna analiza sedanjega stanja, ki je izredno nezadovoljivo, pravilno poudarja težave organizacije in vodenja, ki jih mora poleg znanstveno-tehničnih problemov reševati družba.

5.2

Dokumenti EU temeljijo na načelu, da obstaja veliko energetskih tehnologij, ki lahko pomembno vplivajo na napredek na energetskem področju in prispevajo k realizaciji zadanih ciljev na tem področju. Zaradi velikega števila tehnologij so rezultati možni samo, če upoštevamo vse tehnologije. Brez podrobne analize ni mogoče avtomatično izključiti usmeritve, ki ni preveč obetavna. Vendar bi bilo najmanj ugodne možnosti kljub temu treba izključiti že na samem začetku procesa, da ne bi po nepotrebnem zapravljali virov. Vsaka država članica in celo vsaka regija bi morala imeti na podlagi odobrenega strateškega okvira možnost opredelitve lastnih prednostnih nalog glede na področja, za katera je pristojna, svoje možnosti za realizacijo in izkušnje.

5.3

Dokumenti, ki obravnavajo to vprašanje na ravni Skupnosti, predlagajo uporabo tehnologij, ki izkoriščajo obnovljive vire energije, okolju prijazne tehnologije za proizvodnjo toplote (tudi toploto za proizvodnjo elektrike) in najsodobnejšo infrastrukturo za distribucijo in shranjevanje energije. EESO podpira te prednostne naloge. Čistih tehnologij, ki temeljijo na fosilnih gorivih, ki bodo dolgoročno gledano še vedno glavni vir energije, ne da bi pri tem pozabili na tehnologije, ki izkoriščajo jedrsko energijo na podlagi jedrske fisije in fuzije ter varno skladiščenje jedrskih odpadkov se ne sme zanemariti, temveč morajo biti še naprej sestavni del raziskav in razvoja v EU.

5.4

EESO meni, da zdaj energetski trg ne obvešča avtorjev energetske politike, vlad in zasebnih investitorjev o nujnosti, s katero se je treba lotiti uporabe novih energetskih tehnologij, saj cene različnih virov energije in goriv ne upoštevajo v zadostni meri zunanjih dejavnikov, vključno z socialnimi učinki. Tudi zato še ni dogovora na ravni Skupnosti na področju raziskav in energetskega razvoja niti finančnih sredstev in drugih instrumentov za podporo tem prednostnim nalogam.

5.5

EESO meni, da je treba poleg opredelitve prednostnih nalog na ravni EU nujno hitro določiti strateški načrt, ki bi uskladil posebne cilje na ravni držav članic, predvidel zadostna finančna sredstva v proračunih (nacionalnih in evropskem), bolje izkoristil sposobnosti za raziskave in razvoj, vključil zasebni sektor, ki je dovolj stimuliran s strani energetskega trga, ter predvidel druge pravne in davčne instrumente. V ta proces je nujno treba v veliki meri vključiti zasebni sektor. Unija in nacionalne vlade morajo ustvariti pogoje, ne samo z opredelitvijo načel, prednostnih nalog in ciljev energetskih politik, temveč tudi z ustvarjanjem praktičnih pogojev, potrebnih za njihovo izvedbo.

5.6

Zato je nujno ustvariti pogoje energetskega trga ob upoštevanju zunanjih dejavnikov, vključno s socialnimi učinki pri določanju cen za posamezne vire energije, s čimer bi trg lahko pravočasno obvestil investitorje in zasebne operaterje o tem, da so tehnološke spremembe nujno potrebne, da bi lahko spremenili količino virov energije in njihovo čim bolj učinkovito uporabo. Unija in države članice bodo verjetno morale ustvariti zakonodajne in davčne pogoje, ki bodo omogočili ugodnejšo uporabo javnih in zasebnih finančnih instrumentov, namenjenih raziskavam in razvoju na področju energije, ne da bi pozabili na prostovoljne instrumente, ki bodo omogočili boljšo uporabo virov.

5.7

Države, ki imajo ugodne naravne razmere, lahko hitreje dosežejo napredek na področju vse večje uporabe obnovljivih virov energije. So pa tudi države, ki nimajo takšnih naravnih pogojev oz. jih ne morejo ekonomično izkoriščati. Resnični naravni pogoji in fizični dostop do virov energije bi morali biti temeljno merilo pri ocenjevanju stopnje uporabnosti obnovljivih virov energije v posamezni državi članici in njihovem vključevanju v programe za razvoj energetskih tehnologij.

5.8

EESO meni, da so prednostne naloge v zvezi z načrtom SET, navedene v tem sporočilu, nekoliko omejene, zlasti glede obnovljivih virov energije, ki imajo nesporen pomen ne samo za večjo varnost dobave energije, temveč tudi za manjšo odvisnost držav članic od uvoza energije ter za trajnostni razvoj. Z ekonomskega vidika bodo nekatere oblike obnovljivih virov energije še dolgo zelo drage. Ravno tako vključevanje energetskih trgov ne sproža samo političnih in organizacijskih vprašanj, temveč gre tudi za uresničevanje raziskovalnih in razvojnih programov, na primer na področju inteligentnih omrežij.

5.9

EESO meni, da je treba upoštevati dejstvo, da je veliko držav odvisnih od fosilnih goriv in jedrske energije in da se ta položaj v bližnji prihodnosti ne bo spremenil. To velja tudi za tretje države, s katerimi bi morala EU uskladiti prizadevanja za pospešitev raziskav in razvoja na področju energetskih tehnologij. Odbor meni, da evropske prednostne naloge ne smejo biti v preveliki meri odvisne od tehnologij, povezanih z uporabo obnovljivih virov energije, in da morajo pripisovati enak pomen tehnologijam, ki omogočajo varčevanje z energijo v končni fazi uporabe in tehnologijam, odvisnih od fosilnih goriv (vključno s tehnologijami zajemanja in shranjevanja ogljika). Raziskave in razvoj na področju jedrske energije imajo svoj časovni razpored in posebno usklajevanje. Kljub temu bi bilo treba vztrajati na pomenu raziskav in razvoja na področju jedrske energije, ki zdaj nastaja na podlagi jedrske fisije, nekega dne pa bi morda lahko nastajala na podlagi jedrske fuzije, trajanja in varnosti jedrskih naprav, ki imajo glavno vlogo pri zagotavljanju varnosti dobave energije in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v EU.

5.10

Jasno je, da lahko prizadevanje za varčevanje z energijo v fazi preoblikovanja in v končni fazi uporabe veliko prispeva k trajnostnemu razvoju, ravno tako napredek na področju sodobnih energetskih tehnologij. Na ravni EU je mogoče izboljšati uporabo finančnih in človeških virov, ki so na voljo na tem obsežnem področju, s pomočjo primerno načrtovanega in vodenega strateškega usklajevanja raziskav in razvoja na področju energije. To usklajevanje določa prednostne naloge (na ravni vsebine in rokov) na evropski in nacionalni ravni ter nujno potrebne operativne mehanizme, kot so sistemi upravljanja, nadzora in pretoka informacij. Uskladitev postopkov in naprav bo pri tem imela ravno tako zelo pomembno vlogo.

5.11

Za večje sodelovanje na področju raziskav in razvoja novih energetskih tehnologij zunaj Unije bi bilo prednost treba nameniti – še pred podpisom kakršnihkoli sporazumov – najboljšemu možnemu izkoristku obstoječih ustanov, pogodb in sporazumov, zlasti tistih, ki so se že izkazali za učinkovite.