Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008AE1197

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije: Sporočilo o politiki evropskih pristanišč COM(2007) 616 konč.

OJ C 27, 3.2.2009, p. 45–48 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

3.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 27/45


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije: Sporočilo o politiki evropskih pristanišč

COM(2007) 616 konč.

(2009/C 27/11)

Evropska komisija je 18. oktobra 2007 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

sporočilo Komisije: Sporočilo o politiki evropskih pristanišč.

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 8. maja 2008. Poročevalec je bil g. Simons.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 446. plenarnem zasedanju 9. in 10. julija 2008 (seja z dne 9. julija) s 122 glasovi za, brez glasov proti in 5 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepne ugotovitve

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja novo sporočilo Evropske komisije o evropski pristaniški politiki, ki večidel predlaga nezavezujoče pravne ukrepe („soft law“). EESO podpira tudi splošno usmerjenost v ustvarjanje stabilnega naložbenega okolja, trajnostni razvoj pristanišč, dobro socialno okolje v pristaniščih in dosledno izvajanje pogodbenih določb.

1.2

Evropsko pristaniško prizorišče postaja vse bolj raznoliko, tako glede števila pristanišč kot glede obsega pristaniških dejavnosti in storitev. EESO priporoča, da politika EU podpira ta tržni razvoj, tako da poskrbi, da bodo lahko vsa evropska pristanišča trajnostno izkoristila vse svoje možnosti.

1.3

EESO meni, da bi morala biti optimizacija in nadaljnji razvoj pristanišč in pristaniške infrastrukture stvar upravljavskega organa pristanišča, po možnosti v povezavi z regionalnimi ali nacionalnimi oblastmi. EESO pozdravlja tudi pobudo Komisije za razvoj železniškega omrežja, usmerjenega v tovorni promet, in poziva države članice, naj dajo prednost izvedbi pomembnih čezmejnih projektov železniške infrastrukture za povezavo s pristanišči – vendar ne na račun železniškega potniškega prometa.

1.4

EESO pozdravlja pobudo Komisije, da pripravi smernice za odpravo nejasnosti v zvezi z izvajanjem okoljske zakonodaje Skupnosti glede razvoja pristanišč in priporoča, naj jih objavi pred koncem leta 2008.

1.5

Evropska komisija bi morala okrepiti ukrepe za lajšanje upravnih postopkov za pristanišča. EESO zato pozdravlja namero Komisije, da v letu 2008 predstavi skupni evropski pomorski prostor brez ovir. Komisija in še posebej države članice bi morale pospešiti posodabljanje carinskih postopkov in mu nameniti večjo politično prioriteto.

1.6

EESO soglaša s Komisijo, da bi sprejetje smernic za državno pomoč in večja preglednost finančnih računov prispevala k vzpostavitvi enakih pogojev za vsa pristanišča. V sporočilu navedene smernice o uporabi pristaniških koncesij, tehnično-navtičnih storitev in „združenj delavcev“ so na splošno koristne in jasne. In končno: Komisija bi morala dati nadaljnje pobude za zagotovitev poštene konkurence med pristanišči EU in sosednimi pristanišči tretjih držav.

1.7

EESO pozdravlja cilj Komisije, da spodbudi in izboljša sodelovanje med mesti in njihovimi pristanišči. Komisijo posebej poziva, naj poskrbi za primerno študijo družbenih in gospodarskih vplivov pristanišč.

1.8

EESO pozdravlja sklep Komisije, da se evropske socialne partnerje spodbudi k ustanovitvi evropskega odbora za sektorski socialni dialog v pristaniščih.

2.   Uvod

2.1

V zadnjih desetih letih je EESO aktivno sodeloval v razpravi o skupni pristaniški politiki EU. Zaradi ključne vloge morskih pristanišč za družbeni in gospodarski razvoj, blaginjo in kohezijo Evropske unije ima takšna skupna politika pomembno dodano vrednost.

2.2

EESO je sprejel mnenja o zeleni knjigi o morskih pristaniščih in pomorski infrastrukturi (COM (1997) 678 konč.) (1) in o dveh zakonodajnih predlogih Evropske komisije o dostopu do trga pristaniških storitev v evropskih morskih pristaniščih (2). 26. aprila 2007 je EESO sprejel tudi mnenje na lastno pobudo o skupni pristaniški politiki EU (3). Zaradi konfliktnega vzdušja, v katerem je potekala razprava o direktivi o pristaniških storitvah, se je to mnenje osredotočilo na tiste vidike evropske politike glede morskih pristanišč, o katerih so akterji s področja pristanišč lahko dosegli soglasje.

3.   Sporočilo Evropske komisije o evropski pristaniški politiki

3.1

Evropska komisija je 18. oktobra 2007 objavila sporočilo o evropski pristaniški politiki. Sporočilo je rezultat leto dni trajajočega posvetovanja z ustreznimi akterji, v okviru katerega sta bili pripravljeni dve konferenci in šest tematskih delavnic. Sporočilo se uvršča v skupni okvir strategije morske politike Komisije in je del njene nove agende za tovorni promet.

3.2

Z novo evropsko pristaniško politiko naj bi v EU ustvarili zmogljiv pristaniški sistem, ki bo kos prihodnjim izzivom glede potreb na področju prometa v EU. Po mnenju Komisije so med temi izzivi povpraševanje po mednarodnih prevozih, tehnološki razvoj, emisije in podnebne spremembe, dialog med pristanišči, mesti in akterji ter uskladitev s predpisi o preglednosti, konkurenci in zakonodajo EU nasploh.

3.3

V sporočilu zajeti predlogi so v glavnem kombinacija tolmačenja pogodbenih določb in akcijskega načrta z nadaljnjimi ukrepi, ki so večidel nezavezujoči („soft law“).

3.4

Ti ukrepi se nanašajo na:

učinkovitost pristanišč in povezave z zaledjem,

povečanje zmogljivosti ob upoštevanju okolja,

posodabljanje,

enake pogoje – jasnost za investitorje, izvajalce in uporabnike,

vzpostavitev strukturiranega dialoga med pristanišči in mesti in

delo v pristaniščih.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja sporočilo Komisije, ker priznava strateški pomen morskih pristanišč za zunanjo in notranjo trgovino EU ter njihov prispevek k gospodarskemu razvoju in zaposlovanju.

4.2

EESO pozdravlja predvsem to, da Komisija ne predlaga intervencionističnih ukrepov, temveč se – v okviru določb Pogodbe – osredotoča v ustvarjanje stabilnega naložbenega okolja, trajnostni razvoj pristanišč in dobro socialno okolje v pristaniščih.

4.3

EESO tudi z zadovoljstvom ugotavlja, da se je Komisija odločila za nezavezujoče pravo („soft law“) kot alternativo zakonodaji, po drugi strani pa za posamičen pristop k obravnavi vsakega primera.

4.4

EESO kljub temu želi podati več posebnih ugotovitev in priporočil glede posameznih poglavij sporočila Komisije.

5.   Posebne ugotovitve

5.1   Gospodarski okvir in izzivi za evropski pristaniški sistem

5.1.1

EESO se seznanja z ugotovitvijo Komisije, da je promet kontejnerskega tovora zdaj omejen na peščico pristanišč v severozahodni Evropi. Vendar bi bilo treba priznati tudi razvojno težnjo, da je na evropskem kontejnerskem trgu udeleženih vse več pristanišč in da promet kontejnerskega tovora ne poteka več zgolj prek nekaterih maloštevilnih pristanišč. Največjo rast kontejnerskega tovora so imela leta 2006 večinoma majhna in srednje velika pristanišča na različnih obalah Evrope. Pristanišča, ki so med seboj zelo oddaljena, si tako vse bolj konkurirajo (4). Ta tržni razvoj lahko pristaniška politika EU podpira tako, da zagotovi, da lahko vsa evropska pristanišča trajnostno izkoristijo vse svoje možnosti.

5.1.2

EESO poleg seznama izzivov, ki ga je pripravila Komisija, poudarja še izziva globalizacije in konsolidacije, značilna za evropski pristaniški in pomorski sektor. Ta pojav je posebno zaznaven na kontejnerskem trgu, pojavlja pa se tudi na drugih trgih, kot so trgi ro-ro („roll on roll off“) ter splošnih in razsutih tovorov. Evropska morska pristanišča sodelujejo z mednarodnimi ladjarskimi skupinami in nastale so velike skupine upravljavcev terminalov, ki zdaj opravljajo storitve v več evropskih pristaniščih. Pristaniške oblasti morajo zato ob upoštevanju ustreznih evropskih politik po eni strani skrbeti za izpolnjevanje obveznosti mednarodnih podjetij, po drugi pa za skladnost z razvojnimi cilji pristanišča.

5.2   Učinkovitost pristanišč in povezave z zaledjem

5.2.1

EESO soglaša s Komisijo, da bi bilo treba kot prvo možnost za soočanje z rastočo potrebo po pristaniških zmogljivostih uporabiti obstoječe pristaniške infrastrukture in obstoječe dostopne poti. EESO se tudi strinja, da bi bilo treba pred načrtovanjem gradnje vsake nove infrastrukture opraviti temeljito analizo družbenih koristi in stroškov. To načrtovanje bi moralo upoštevati gospodarske, družbene in okoljske vidike, ker ti tvorijo stebre lizbonske strategije EU.

5.2.2

Kot že omenjeno, tržni razvoj že poteka v smeri bolj raznolikega evropskega pristaniškega sistema. Treba bi bilo spodbujati načelo „od spodaj navzgor“, tako da bi predloge za projekte po možnosti izbiral upravljavski organ pristanišča v sodelovanju z regionalnimi ali nacionalnimi oblastmi. To pa seveda ne vpliva na dejstvo, da bo EU še naprej opredeljevala cilje in določala smernice na tem področju.

5.2.3

Komisija pa lahko uporabi vmesni pregled transevropskega prometnega omrežja leta 2010, da pomaga odpraviti ozka grla v zvezi s povezavami pristanišč z zaledjem. Vendar bi to moralo potekati na podlagi objektivnih meril.

5.2.4

EESO od Evropske komisije ponovno zahteva, naj v okviru splošnih instrumentov prometne politike okrepi prizadevanja za odpravo preostalih ozkih grl pri povezavah z zaledjem, predvsem v celinski plovbi in železniškem tovornem prevozu. Predvsem železnica ostaja resna ovira za optimalno storilnost pristanišč in njihovo vključevanje v logistične verige. EESO v zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije za razvoj železniškega omrežja, usmerjenega k tovornemu prometu, in poziva države članice, naj namenijo prednost izvedbi pomembnih čezmejnih projektov železniške infrastrukture za povezavo s pristanišči; vendar ne na račun železniškega potniškega prometa.

5.3   Povečanje zmogljivosti ob upoštevanju okolja

5.3.1

EESO izrecno pozdravlja pobudo Komisije za objavo smernic za uporabo okoljske zakonodaje EU za razvoj pristanišč. To bo pomemben korak k odpravi nekaterih nejasnosti, ki jih je povzročila zakonodaja EU, npr. direktivi o pticah in o habitatih ter okvirna direktiva o vodi. Zaradi nujnosti te problematike EESO priporoča, da se smernice objavijo pred koncem leta 2008.

5.3.2

EESO tudi poziva Komisijo, naj prouči dodatne ukrepe za okrepitev pravnega statusa projektov za razvoj pristanišč in poenostavitev veljavne zakonodaje; predlogi so podrobneje predstavljeni v mnenju na lastno pobudo EESO (5).

5.3.3

EESO ugotavlja, da je potrebno primerno ravnanje z onesnaženimi sedimenti. Nadalje priporoča, naj bi v zakonodajnih predlogih, ki bodo vplivali na gospodarjenje z vodami in sedimenti in ki so še v postopku, kot npr. direktiva o odpadkih in „hčerinska“ direktiva o določitvi okvira za ukrepe na področju vodne politike, (6) priznali, da neonesnaženih sedimentov ne bi smeli uvrščati med odpadke in da z njimi ni treba ravnati kot z onesnaženimi sedimenti, ker dejavnosti v zvezi s poglabljanjem dna in odstranjevanjem neosnesnaženih sedimentov ne povzročajo dodajanja škodljivih snovi v vode.

5.3.4

In končno: EESO soglaša s predlogi Komisije glede nameščanja naprav za zajemanje ladijskih odpadkov v pristaniščih in zmanjševanja škodljivih emisij v ozračje. Glede uporabe ekonomskih spodbud Odbor najbolj priporoča, da se jih prepusti presoji upravljavskega organa pristanišča, saj takšni ukrepi vplivajo na finančno strukturo pristanišča, ki pa se od enega do drugega pristanišča v Evropi zelo razlikuje.

5.4   Posodabljanje

5.4.1

EESO pozdravlja namero Komisije, da v letu 2008 predloži zakonodajni predlog o vzpostavitvi skupnega evropskega pomorskega prostora brez ovir in opozarja na posebne ugotovitve, ki jih že podal v več mnenjih (7).

5.4.2

EESO ponavlja zahtevo, da mora EU doseči nadaljnji napredek pri posodobitvi carine in zagotoviti ustrezno usklajevanje politik v zvezi s carino, pomorsko varnostjo, varnostjo, javnim zdravjem in kakovostjo okolja ter preprečiti, da bi vlade neupravičeno prenesle odgovornost na pristanišča.

5.4.3

EESO podpira razvoj sistema „vse na enem mestu“(„One-Stop-Shop“) in širjenje pobud e-maritime (elektronski sistemi za pomorstvo), e-customs (e-carina) in e-freight (računalniško podprt tovorni promet). Obenem pa meni, da bi morale biti rešitve na podlagi informacijsko-komunikacijskih tehnologij gospodarne, tudi za manjša in srednje velika pristanišča.

5.4.4

Glede izboljšanja storilnosti EESO podpira predlog Komisije, da se do konca leta 2009 razvije nabor splošnih evropskih kazalnikov, pod pogojem, da ti upoštevajo poslovno občutljive podatke. Te kazalnike je po vzoru kazalnikov, ki obstajajo na področju letalskega prevoza, obalne plovbe in kombiniranega železniškega prevoza, treba razviti v skladu z elementi, pomembnimi za pristaniški sektor, kot so npr. zmogljivost pristaniških naprav in objektov, sodelovanje med pristanišči in povezovanje z dejavnostmi v zaledju.

5.5   Enaki pogoji – jasnost za investitorje, izvajalce in uporabnike

5.5.1

EESO podpira stališče Evropske komisije o vlogi pristaniških oblasti in raznolikosti sistemov za upravljanje pristanišč v Evropi. Še zlasti izraža zadovoljstvo ob priznanju Evropske komisije, da pristaniške oblasti lahko bolje opravljajo pomembne naloge, če so dovolj neodvisne, posebej če so popolnoma finančno neodvisne.

5.5.2

EESO pozdravlja tudi napoved Komisije, da bo v letu 2008 sprejela smernice o državnih pomočeh. Glede tega EESO opozarja na temeljna načela o uporabi javnih sredstev v pristaniščih, ki jih je predložil v svojem mnenju na lastno pobudo z dne 26. aprila 2007.

5.5.3

EESC nadalje izraža zadovoljstvo, da je Komisija upoštevala njegovo priporočilo o razširitvi določb o preglednosti iz Direktive 2006/111/ES na vsa trgovska pristanišča, ne glede na njihov letni promet.

5.5.4

V mnenju na lastno pobudo je EESO priporočil pripravo smernic za uporabo izbirnih postopkov, kot so razpisi in drugi sprejemljivi instrumenti, pogojev za izdajo koncesij in sporazumov o najemu zemljišč s poznejšim nakupom (lizingu) ter smernic o pravnem statusu tistih pristaniških storitev, ki veljajo za javne in so npr. namenjene splošni varnosti v pristaniščih.

5.5.5

Komisija je to priporočilo upoštevala in je v svojem sporočilu o pristaniški politiki predvidela smernice za uporabo koncesij in tehnično-navtičnih storitev. EESO meni, da je razlaga Komisije glede določb pogodbe in sodne prakse na obeh področjih na splošno koristna in jasna. Vendar pa EESO poudarja skupno značilnost tehnično-navtičnih storitev, ki je v tem, da so povezane z varnostjo plovbe, kar bi moralo upravičiti to, da se jih uvrsti med storitve splošnega gospodarskega pomena.

5.5.6

Preudarna politika na področju koncesij bi morala zagotavljati konkurenco znotraj pristanišča ter optimalno storilnost in zavzetost upravljavcev terminala. EESO priporoča, naj Komisija svoje smernice o koncesijah redno preverja, da bi ugotovila, ali dejansko ustrezajo ciljem učinkovitega upravljanja in vsebujejo dovolj skupnih elementov za zagotavljanje enakih pogojev za vse pristaniške oblasti. To je še prav posebnega pomena zaradi že omenjene konsolidacije na trgu ravnanja s tovorom.

5.5.7

EESO pozdravlja predlog Komisije, da podpre širjenje najboljših praks glede preglednosti pristaniških pristojbin. EESO je trdno prepričan, da bi bilo treba pristaniške pristojbine določati na lokalni ravni pristanišča, da bi kar najbolj ustrezale zahtevam uporabnikov pristanišč in splošnim interesom pristanišča.

5.5.8

In končno EESO izraža zadovoljstvo, da je Komisija upoštevala njegovo priporočilo, naj obravnava primere nepoštene konkurence pristanišč v sosednih tretjih državah. V okviru svoje pristopne in zunanje politike bi morala Komisija sprejemati tudi več ukrepov za odpravo politično usmerjenih izkrivljanj, kot so turški embargo, uperjen proti ladjam pod ciprsko zastavo in ladjam, ki plovejo iz ciprskih pristanišč, turško-grški spori v Egejskem morju in problemi v zvezi z mejnim nadzorom med baltskimi državami in Rusijo.

5.6   Vzpostavitev strukturiranega dialoga med pristanišči in mesti

5.6.1

EESO pozdravlja cilj Komisije, da spodbudi in izboljša sodelovanje med mesti in njihovimi pristanišči. Vključevanje pristanišč v mesta in mestno življenje, ki ga spremlja močna zavest, interes in celo ponos državljanov v odnosu do pristaniških dejavnosti, je nujno za trajnostni razvoj pristanišč. V tem pogledu EESO še posebej podpira sinergije s turizmom, rekreacijo, dediščino in kulturo nasploh.

5.6.2

EESO poudarja, da je premalo zanesljivih podatkov o neposrednem in posrednem zaposlovanju v evropskih pristaniščih in o dodani vrednosti, ki jo ustvarjajo. Vtis ima, da npr. podatki o zaposlovanju, ki jih navaja sporočilo Komisije, še zdaleč ne odražajo trenutnega položaja. EESO zato Komisijo poziva, naj pripravi posebno študijo o tem vprašanju.

5.6.3

EESO podpira namero Komisije, da oceni učinke varnostnih ukrepov na dostopnost pristanišč in da zagotovi smernice glede možnosti uskladitve obeh vidikov.

5.7   Delo v pristaniščih

5.7.1

EESO je poudaril pomen spodbujanja dobrih in varnih delovnih razmer ter korektnega delovnega okolja in konstruktivnih delovnih odnosov v pristaniščih. Z zadovoljstvom ugotavlja, da Komisija v svojem sporočilu o pristaniški politiki namenja tej temi precejšnjo pozornost.

5.7.2

EESO poudarja, da je učinkovitost obratovanja pristanišč odvisna tako od zanesljivosti kot od varnosti – elementov, pri katerih je kljub tehnološkemu napredku zelo odločilen človeški dejavnik. To pojasnjuje potrebo po kvalificirani in dobro izurjeni delovni sili v pristaniščih, na kopnem in na ladjah. EESO je priporočil, naj socialni partnerji pri razvoju in ohranjanju teh pogojev prevzamejo ključno vlogo in naj Komisija na evropski ravni podpira njihov prispevek s spodbujanjem socialnega dialoga.

5.7.3

EESO zato izraža zadovoljstvo, da je Komisija sklenila spodbuditi evropske socialne partnerje k ustanovitvi evropskega odbora za sektorski socialni dialog v pristaniščih v smislu Sklepa Komisije 98/500/ES.

5.7.4

EESO podpira namero Komisije, da opredeli okvirne določbe o usposabljanju pristaniških delavcev, ki bi jih priznavali vsi, vendar najprej predlaga primerjavo različnih obstoječih sistemov za poklicne kvalifikacije pristaniških delavcev. To bi bilo smotrno opraviti v okviru evropskega socialnega dialoga.

5.7.5

EESO soglaša s Komisijo, da je treba izvajanje predpisov o varnosti in zdravju delavcev v pristaniščih, pa naj gre za predpise Skupnosti ali predpise Mednarodne organizacije dela, pozorno spremljati in izboljšati statistiko o nesrečah pri delu. Vendar EESO poziva tudi, da je treba v ustreznih forumih na vseh ravneh sprejeti pobude za zagotovitev nadaljnjega izboljšanja varnosti in varstva zdravja.

V Bruslju, 9. julija 2008

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Dimitris DIMITRIADIS


(1)  UL C 407, 28.12.1998.

(2)  Mnenje EESO o predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do trga pristaniških storitev (COM(2001) 35 konč.), UL C 48 z dne 21.2.2002, str.122, in mnenje EESO o predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do trga pristaniških storitev (COM(2004) 654 konč.), UL C 294 z dne 25.11.2005, str. 25.

(3)  UL C 168, 20.7.2007, str. 57.

(4)  Z dolgoročnega stališča je povprečni tržni delež evropskih pristanišč velikostnega reda Hamburga ali Le Havra pri kontejnerskem tovoru upadel z 61 % v letu 1975 na 48 % v letu 2003, medtem ko se je tržni delež pristanišč v velikostnem redu sredozemskih pristanišč podvojil: z 18 % v letu 1975 na 36 % v letu 2006. Poleg tega se je koncentracija pristanišč za kontejnerski pomorski promet (merjena na podlagi Ginijevega koeficienta) od leta 1990 stalno zmanjševala, kar je znamenje za to, da je zdaj veliko več dostopnih točk do evropskega trga. Pristanišča, ki so leta 2006 lahko dosegla (sorazmerno) največje povečanje deleža na kontejnerskem trgu, so bila večidel manjša in srednje velika pristanišča na različnih območjih Evrope, in sicer Amsterdam, Sines, Rauma, Constanța, Kotka, Tallinn, Bremerhaven, Zeebrugge in Gdansk (vir: Institute of Transport and Maritime Management Antwerp (ITMMA) – Univerza v Antwerpnu). To je npr. močno v nasprotju z Združenimi državami Amerike, kjer se je koncentracija pristanišč v enakem razdobju drastično povečala (vir: Notteboom, T. (2007), Market report on the European seaport industry; to tržno poročilo se opira na podatke Eurostata in posameznih pristanišč).

(5)  Glej točko 4 mnenja na lastno pobudo EESO o evropski politiki o morskih pristaniščih, UL C 168, 20.7.2007, str. 57.

(6)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih (COM(2005) 667 konč.) in predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in spremembi Direktive 2000/60/ES (COM(2006) 397 konč.).

(7)  Mnenje EESO o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja, COM(2006) 275 konč., UL C 168, 20.7.2007, str. 50.

Mnenje EESO o evropski politiki o morskih pristaniščih (mnenje na lastno pobudo), UL C 168, 20.7.2007, str. 57.

Mnenje EESO o pomorskih avtocestah v logistični verigi (raziskovalno mnenje), UL C 151, 17.6.2008, str. 20 .

Mnenje EESO o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Vmesni pregled programa za spodbujanje pomorskega prevoza na kratkih razdaljah, (COM(2003) 155 konč., COM(2006) 380 konč.), UL C 168, 20.7.2007, str. 68.


Top