SL

Bruselj, 8.11.2007

COM(2007) 694 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Evropska pobuda i2010 o e-vključenosti


„Biti del informacijske družbe“



[SEC(2007) 1469]
[SEC(2007) 1470]

1.Povzetek

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so za mnoge ljudi v Evropi postale ključnega pomena. Aktivna uporaba IKT za posameznike pogosto pomeni boljše možnosti za zaposlitev, dostop do informacij ali socialne stike. IKT omogočajo večje izboljšave na področju socialnih storitev, zdravstva ali izobraževanja, veliko prispevajo k rasti produktivnosti ter odpirajo mnoge poslovne priložnosti.

E-vključenost se nanaša na ukrepe za ustvarjanje vključujoče informacijske družbe, informacijske družbe za vse. Cilj je, da se vsaki osebi, ki to želi, omogoči popolna udeležba v informacijski družbi, ne glede na individualno ali socialno zapostavljenost. E-vključenost je nujna za socialno pravičnost, saj zagotavlja enakovreden položaj v družbi znanja. Potrebna je tudi iz ekonomskih razlogov, da bo mogoče v polni meri izkoristiti potencial informacijske družbe za rast produktivnosti ter zmanjšati stroške socialne in ekonomske izključenosti. Nenazadnje vključujoča informacijska družba tudi odpira velike tržne priložnosti za sektor IKT.

E-vključenost je ključni predpogoj za ekonomski in družbeni napredek pobude i2010, informacijska družba za rast in delovna mesta 1 , s tem pa tudi za lizbonsko agendo. Odprava vrzeli pri širokopasovnem internetu in dostopu do interneta ali izboljšanje digitalne pismenosti dejansko pomenita nova delovna mesta in storitve. Glede na prve ocene bi lahko prednosti e-vključenosti v EU v petih letih dosegle ekvivalent 35 do 85 milijard EUR.

Pobuda i2010 je poudarila pomen e-vključenosti, države članice, Evropska komisija, industrija in nevladne organizacije, ki predstavljajo uporabnike, pa so sprejeli več ukrepov za spodbujanje e-vključenosti. Mejnik je pomenila „Ministrska deklaracija iz Rige“ iz leta 2006 o IKT za vključujočo informacijsko družbo 2 , ki je določila konkretne cilje glede uporabe in razpoložljivosti interneta, digitalne pismenosti ter dostopnosti IKT do leta 2010.

Vendar je napredek kljub vsem tem koristnim pobudam še vedno premajhen in večine ciljev iz Rige ni mogoče doseči. Še naprej predstavljajo problem razdrobljena prizadevanja in premajhno sodelovanje.

Glede na pomen IKT predstavlja dejstvo, da se dostop do njih in njihova uporaba ne povečujeta, pomembno obliko socialne in ekonomske izključenosti. Trdovratni digitalni prepadi vplivajo na kohezijo in blaginjo.

Zato bo potrebnega še veliko dela, da bi dosegli e-vključenost in uresničili cilje iz Rige. Ukrepi na ravni EU so upravičeni, da se zagotovijo enake pravice v informacijski družbi, skladnost notranjega trga in uskladitveni ukrepi na področju e-vključenosti.

Najprej je treba povečati prepoznavnost e-vključenosti ter raven zavezanosti politike in zainteresiranih strani. Zatem je treba vzpostaviti stimulativne pogoje (cenovno ugodne in dostopne tehnologije ter znanja za uporabo IKT), po potrebi s podporo zakonodaje. Poleg tega morajo biti prizadevanja zainteresiranih strani, da zagotavljajo učinkovite in vključujoče storitve, podprte z IKT, usmerjena h konkretnim prednostnim nalogam in večji skladnosti.

Zato to sporočilo predlaga evropsko pobudo o e-vključenosti 3 , ki obsega: 

A) kampanjo e-vključenost – „E-vključenost; bodite njen del!“ za povečanje ozaveščenosti in združevanje prizadevanj v letu 2008, ki se bo zaključila z ministrsko konferenco, kjer se bo prikazal konkreten napredek in se bodo okrepile zaveze, ter

B) strateški okvir ukrepov za izvajanje Ministrske deklaracije iz Rige, in sicer z:

1. omogočanjem dostopa do informacijske družbe za vse z odpravljanjem vrzeli pri širokopasovnem internetu, dostopu do interneta in digitalni pismenosti;

2. pospeševanjem aktivne udeležbe skupin, ki jim grozi izključenost, in izboljšanjem kakovosti življenja;

3. integracija ukrepov na področju e-vključenosti, da bi dosegli čim trajnejši učinek.

2.Ozadje: sedanje stanje in prihodnji izzivi

Ministrska deklaracija iz Rige iz leta 2006 je določila cilje, ki jih je treba doseči do leta 2010. Če se bodo nadaljevali sedanji trendi, bo večino teh ciljev zelo težko doseči na ravni EU, čeprav so znotraj Evrope velike razlike in nekatere regije dobro uspevajo. Socialne razlike pri uporabi IKT ostajajo, v nekaterih primerih pa se celo večajo.

Vse pomembnejše zainteresirane strani – posamezni uporabniki, industrija IKT, ponudniki storitev, javni organi – se še vedno soočajo s celo vrsto ovir za napredek.

2.1.Uporabniki in neuporabniki: mnogi nimajo aktivne vloge v informacijski družbi

Uporaba IKT, zlasti mobilne telefonije in internetnih storitev, se je hitro razširila na številne skupine prebivalstva. V zadnjih letih so se zmanjšale razlike v povezavi s spolom, starostjo ter med nezaposlenimi in zaposlenimi. Vendar ostajajo strukturne razlike in v prihodnosti nas čaka še veliko izzivov. Predvsem:

·IKT so mnogim omogočile velik napredek. Vendar je zaradi tržnih in drugih ovir še vedno premalo dostopnih IKT.

·Ostajajo razlike na področju digitalnih znanj. S širjenjem uporabe IKT in storitev, podprtih z IKT, so nekateri ljudje v vedno večjem zaostanku, zlasti tisti, ki niso del delovne sile ali imajo nizko izobrazbo. Oviro pomeni tudi dejstvo, da je malo vsebin na voljo v jezikih, ki jih razumejo potencialni uporabniki.

·Obstajajo tudi razlike med šolami kar zadeva širokopasovne povezave, dostopnost računalnikov in znanj IKT, ki ji imajo učitelji, MSP pa različno izkoriščajo prednosti IKT.

·Čeprav se internet širi, ga okrog 50 % evropskega prebivalstva še vedno ne uporablja redno. Neuporabniki so predvsem nižje izobraženi, ekonomsko neaktivni ali starejši ljudje.

·Tudi uporabniki lahko povečajo svoja prizadevanja: v Evropi so njihovi interesi še vedno relativno razdrobljeni in slabo zastopani v primerjavi z ZDA.

Cilj e-vključenosti: odprava vrzeli na področju razpoložljivosti, dostopnosti, cenovne ugodnosti in digitalnih znanj.

2.2.Industrija IKT in ponudniki storitev: vključujoče rešitve IKT ostajajo nezadostne in razdrobljene

Številni akterji v industriji si močno prizadevajo za izboljšanje e‑vključenosti, na primer z izboljšanjem e‑dostopnosti ali usposabljanji 4 . Vendar je na področju IKT še vedno premalo rešitev, ki so cenovno ugodne in prilagojene posebnim individualnim potrebam. Posebni problemi, kjer bi morali industrija in ponudniki storitev igrati večjo vlogo, so:

·V nekaterih delih Evrope še vedno ni širokopasovnih povezav, obstaja razkorak med mestnimi in podeželskimi območji, poleg tega pa so med cenami širokopasovnih storitev velike razlike.

·V mnogih državah je e‑dostopnost še vedno premajhna, npr. kar zadeva spletne strani, digitalno televizijo, telefonski dostop do služb za nujne primere ali javne informacijske terminale, pojavljajo pa se tudi nove ovire. To je pogosto rezultat strukturnih pomanjkljivosti trga in pomanjkanja skupnih pristopov na notranjem trgu, ki predstavljajo resne ovire za industrijo. Tehnologije in storitve za množični trg pogosto niso uporabne za vse. E‑dostopnost kot posel, vreden več milijard eurov, je tako neizkoriščena (invalidi po ocenah predstavljajo 15 % prebivalstva EU).

·Na splošno je položaj v zvezi z e‑dostopnostjo boljši v državah, kjer je to področje strožje urejeno, kar pa ne predstavlja ovire za popolnoma konkurenčen trg IKT. Nasprotno, zaradi pravnih zahtev v zvezi z e‑dostopnostjo so se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za družbe, nastajajo pa tudi nove poslovne priložnosti.

Cilj e‑vključenosti: spodbujanje in omogočanje vključujočih IKT kot delujočega in uspešnega posla.

2.3.Javni organi: ukrep politike ni dovolj usklajen in učinkovit

Mnogi javni organi na vseh ravneh izvajajo pobude, ki dajejo prednost e‑vključenosti. Te obsegajo vse od pravno zagotovljene pravice dostopa do IKT in njihove dostopnosti pa do finančne podpore za ukrepe e‑vključenosti. EU je zelo aktivna tudi prek svojih programov politik na področju informacijske družbe, varstva podatkov, socialne vključenosti in zaposlovanja, javnih naročil, raziskav, izobraževanja, kulture in standardizacije. E‑vključenost je eden izmed temeljev pobude i2010, iz katere izhajajo konkretni ukrepi politike 5 . Ministrska deklaracija iz Rige iz leta 2006 je z opredelitvijo prednostnih nalog in zavezo določenim ciljem pripravila okvir za celovito politiko. Vendar je pred nami še veliko dela:

·Ozaveščenost, dokazi o učinku in razumevanje povezave med uporabo IKT s socialno in ekonomsko udeleženostjo so še vedno premajhni 6 .

·Vprašanja glede e‑vključenosti še vedno niso običajna v socialnih, ekonomskih in tehnoloških programih politik, strateški pristopi za sodelovanje zainteresiranih strani za doseganje skupnih ciljev pa so še vedno pomanjkljivi ali pa sploh ne obstajajo.

·Dejavnosti so pogosto razdrobljene, javni ukrepi pa niso dovolj usklajeni s prizadevanji civilne družbe in podjetij. Vzrok za to je delno tudi večplastnost e‑vključenosti, pri kateri je lahko udeleženih več ministrstev.

·Manjkajo učinkoviti pravni okviri za strogo zaščito pravic uporabnikov ob nevarnosti izključenosti na notranjem trgu. To je zlasti opazno pri e‑dostopnosti; zakonodaja v Evropi je razdrobljena in ima omejen učinek. Zadevne določbe EU se izvajajo nekonsistentno ali se sploh ne izvajajo, v glavnem zaradi njihove nezavezujoče narave, nacionalni pristopi pa se lahko občutno razlikujejo 7 . To ovira skupne značilnosti e‑dostopnosti v škodo mnogih uporabnikov in industrije IKT, ki se sooča z razdrobljenimi trgi in različnimi zahtevami.

Cilj e‑vključenosti: usklajene in učinkovite politike in zakonodaja na področju e‑vključenosti.

3.Odgovor na izzive: evropska pobuda o e‑vključenosti

Z reševanjem problemov, opredeljenih v prejšnjem oddelku, bo mogoč oprijemljiv napredek v smeri ciljev i2010 glede e‑vključenosti in tistim iz Rige. Namen evropske pobude o e‑vključenosti je zato v prvi vrsti povečati zavedanje glede nujnosti in glede pomembnosti prispevka, ki ga ima lahko e‑vključenost na kakovost življenja, gospodarsko rast in delovna mesta ter okrepiti glavne zaveze iz Rige. Pobuda ne nalaga upravnega ali finančnega bremena na ravni EU.

Drugič, evropska pobuda o e‑vključenosti zagotavlja okvir za ukrepe, ki temelji na obstoječih dejavnostih in išče sinergije med njimi, zapolnjuje vrzeli ter v končni fazi stremi k boljšemu učinku e‑vključenosti prek skladnega niza ukrepov na treh področjih:

·vzpostavitev pogojev, da bodo lahko vsi udeleženi v informacijski družbi

·pospeševanje aktivnega sodelovanja skupin, ki jim grozi izključenost, in izboljšanje kakovosti življenja;

·integracija ukrepov na področju e-vključenosti, da bi dosegli čim trajnejši učinek.

3.1.Vzpostavitev pogojev, da bodo lahko vsi udeleženi v informacijski družbi

Predpogoji za udeležbo v informacijski družbi so razpoložljivost cenovno ugodnih in dostopnih IKT ter sposobnost posameznikov, da jih uporabljajo. Veliko ljudi še vedno nima možnosti, da bi v polni meri izkoristili možnosti IKT, ker ti predpogoji niso izpolnjeni. Nekateri nimajo fizičnega dostopa do proizvodov in storitev IKT, zlasti širokopasovnega interneta, drugi pa si uporabe IKT ne morejo privoščiti. Poleg tega je za to, da bi v polni meri izkoristili prednosti informacijske družbe, ključnega pomena, da se zagotovi dostop do širokopasovnega interneta z zadostno hitrostjo. V nekaj letih bo za storitve, kot je telemedicina, ki so velikega pomena za mnoge ljudi, ki jim grozi izključenost, zlasti za naraščajočo populacijo starejših ljudi, potrebna hitrost vsaj 20 Mbit/s. Treba je tudi povečati zavedanje glede tveganj pri obdelavi osebnih podatkov prek mrež IKT in uporabnike seznaniti, s čim se soočajo, npr. krajo identitete, diskriminatornim profiliranjem ali stalnim nadzorom 8 . 

Za mnoge invalide so ovire e‑dostopnosti še vedno velik problem. Sporočilo o e‑dostopnosti iz leta 2005 9 je napovedalo nadaljnje ukrepe v letu 2007, vključno z novo zakonodajo, če bi bilo to potrebno. Ankete na evropski ravni in javno posvetovanje za pripravo tega sporočila kažejo na to, da je napredek še vedno premajhen. Čeprav je več držav sprejelo ukrepe, vključno z zakonodajo, imajo včasih omejen učinek, saj se ne izvajajo pravilno. Zato je treba določiti jasna pravila in mehanizme na ravni EU, kot je nedavno pozval Evropski ekonomsko-socialni odbor 10 . Poleg tega je treba to storiti takoj, preden različni nacionalni ukrepi še bolj razdrobijo trg in preden nove tehnologije, kot je digitalna televizija, osvojijo množični trg. Pravni ukrepi in neregulativna podpora (pilotni projekti, raziskave, promocija) morajo biti povezani. Prav tako si je treba še naprej prizadevati za mednarodno sodelovanje na področju e‑dostopnosti.

Nenazadnje je treba upoštevati tudi dejstvo, da veliko ljudi, ki jim grozi izključenost, še vedno nima potrebnih digitalnih znanj.

3.2.Pospeševanje aktivnega sodelovanja ciljnih skupin, ki jim grozi izključenost, in izboljšanje kakovosti življenja

Treba je vzpostaviti stimulativne pogoje, vendar to samo po sebi še ni dovolj. Treba je tudi spodbujati učinkovito uporabo storitev, podprtih z IKT, in zagotavljati priložnosti za izboljšanje sposobnosti prek izobraževanja in usposabljanja. Ukrepi na področju e‑vključenosti morajo biti osredotočeni na ljudi, ki jim grozi izključenost, in na ljudi, ki IKT ne uporabljajo in zaradi tega zamujajo potencialne koristi za svojo kakovost življenja. Deklaracija iz Rige je določila več ciljnih skupin, vključno s starejšimi ljudmi, invalidi in kulturnimi manjšinami. V povezavi s tem so pomembni učni pripomočki na internetu za izobraževanje za posebne potrebe.

3.3.Integracija ukrepov na področju e-vključenosti, da bi dosegli čim trajnejši učinek

Za popoln in dolgotrajen učinek je treba uskladiti programe politik na ravni EU in nacionalni ravni, integrirati e‑vključenost v zadevne politike in bolje uskladiti ukrepe. Prostovoljni dogovori v industriji, ki se nanašajo na e‑vključenost, morajo imeti polno podporo evropskih in nacionalnih organov. Organizacije uporabnikov morajo okrepiti svojo e‑vključenost.

4.Sklepi

V evropskem ekonomskem in socialnem programu je treba jasno poudariti vlogo informacijske družbe pri ekonomski in socialni udeleženosti. To sporočilo, ki prispeva k lizbonski agendi, temelji na i2010 ter izhaja iz Ministrske deklaracije iz Rige o e‑vključenosti, predstavlja celovito strategijo e‑vključenosti za odstranitev ovir v sami informacijski družbi, maksimiranje prispevka IKT k ekonomski in socialni vključenosti ter spodbujanje poslovnih priložnosti v tem kontekstu.

Komisija zdaj Evropski parlament, države članice, regije in zainteresirane strani poziva, da od besed preidejo k dejanjem in ob podpori ukrepov politike, opredeljenih v tem sporočilu, uresničijo e‑vključenost. Ta skupna prizadevanja bodo prispevala k poslovnim priložnostim ter k doseganju dostopne in vključujoče informacijske družbe, v kateri bo lahko vsak izmed nas sodeloval pod enakimi pogoji.

(1)    COM(2005) 229.

(2)    Ministrska konferenca v Rigi, „IKT za vključujočo družbo“ (11.–13.6.2006).

(3)    Na podlagi povratnih informacij skupine i2010 na visoki ravni in podskupine i2010 za e-vključenost, posvetovanj z zainteresiranimi stranmi, spletnim javnim posvetovanjem, študijami in oceno učinka.

(4)    Glej na primer dokument EICTA „Moving Towards a Fully Inclusive Digital Europe“ (Na poti k popolnoma vključujoči digitalni Evropi).

(5)    Zlasti na področju e‑dostopnosti (COM(2005) 425), širokopasovne vrzeli (COM(2006) 129), vključujoče e‑uprave (COM(2006) 173), IKT in staranja (COM(2007) 332) ter e-znanj (COM(2007) 496).

(6)    Vendar akcijski načrt o invalidnosti (COM(2003) 650) vse od svojega pričetka obravnava IKT.

(7)    Glej poročila skupine INCOM-COCOM o pravnih določbah EU glede e‑dostopnosti in študijo „Measuring e‑Accessibility in Europe“ (Ocena e‑dostopnosti v Evropi).

(8)    Ta vprašanja so obravnavana v sporočilu o tehnologijah za boljše varovanje zasebnosti (COM(2007) 228).

(9)    COM(2005) 425.

(10)    Mnenje EESC o bodoči zakonodaji na področju e‑vključenosti (TEN/295, 30. maj 2007).

(11)    COM(2006) 675 konč.

(12)    Priporočilo Sveta in Parlamenta 2006/962/ES.

(13)    COM(2007) 332.

(14)    Nezakonodajna resolucija o zaupanju potrošnikov v digitalnem okolju (INI/2006/2048).