20.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/68

1.1

EESO je dosledno podpiral ukrepe za razvoj pomorskega prometa na kratkih razdaljah zaradi njegovega potenciala za rast in ustvarjanje delovnih mest in kot alternativo drugim, okolju manj prijaznim načinom prometa, ker lahko s tem pripomore k zmanjšanju zastojev na cestah, nesreč, hrupa in onesnaževanja zraka.

1.2

V svojem mnenju o programu, ki je bilo predstavljeno leta 2003, je EESO poudaril, da je treba zagotoviti pomen vloge kontaktnih točk kot mostu s tem sektorjem ter omogočiti vključitev v intermodalni logistični sistem. EESO poziva države članice in socialne partnerje k močnejšemu prizadevanju za oblikovanje mrež kontaktnih točk.

1.3

Komisija in države članice morajo nujno prevzeti odgovornost za ustvarjanje pogojev, ki bodo vodili v razvoj različnih načinov prometa, ne le z zagotavljanjem infrastrukture za omogočanje intermodalnosti, ampak tudi z zapolnitvijo vrzeli, ki jo je pustila nesposobnost tega sektorja za soočenje s pomanjkanjem pravega dodatnega sodelovanja za gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost.

1.4

EESO opaža napredek, dosežen z ukrepi, predlaganimi v programu 2003 za spodbujanje pomorskega prometa na kratkih razdaljah, in poziva k čimprejšnji izvedbi drugih načrtovanih ukrepov, zlasti k odstranitvi ugotovljenih ovir. Vzpostavitev kontaktnih točk in razširitev področja uporabe, da bo obsegalo spodbujanje celinske večmodalnosti in sorodne logistike, bi lahko pripomoglo k doseganju želenih rezultatov.

1.5

EESO meni, da bi moralo sporočilo omeniti ustanovitev skupnega pomorskega prostora EU, korak, ki bi lahko odločilno prispeval k pomembni vlogi pomorskega prevoza na kratkih razdaljah v prevozu blaga znotraj Skupnosti. Povsem logično bi bilo, da se pomorski promet med pristanišči EU obravnava kot domači promet namesto mednarodni, z očitnimi koristmi v smislu enostavnejših carinskih postopkov.

2.1

Evropska komisija je leta 2003 sprejela program za spodbujanje pomorskega prometa na kratkih razdaljah (1) kot odgovor na vabilo sveta prometnih ministrov Komisiji in državam članicam, z namenom, da se zagotovi tako njegovo rast kot tudi uspešno vključitev v obstoječe intermodalne prometne verige.

2.2

Ta program je sestavljalo 14 ukrepov, od tega 5 zakonodajnih, 4 tehnični in 5 operativnih, ki so nadalje razdeljeni na praktične ukrepe in opremljeni z roki.

2.3

V mnenju, ki je bilo takrat sprejeto (2), je EESO opozoril na potrebo po „doslednem upoštevanju rokov, ki jih je predlagala Komisija“, in poudaril, da se „pomorski promet na kratkih razdaljah ne more razviti v intermodalnost, če ne bodo odpravljena določena ozka grla“.

3.1

Sporočilo Komisije je pregled stanja izvajanja ukrepov, določenih v programu iz leta 2003, ocena doseženega napredka teh ukrepov do sedaj ter predlog poti naprej.

—

direktiva o določenih formalnostih poročanja za ladje (IMO-FAL  (3) ), prenos direktive v nacionalno zakonodajo je skoraj končan;

—

subvencijski program Marco Polo (vključuje pomorske avtoceste kot svojstven nov ukrep, opredelitev je dokončana; prve pomorske avtoceste bodo odprte leta 2010) je dokončan do polovice;

—

predlog Komisije za direktivo o intermodalnih nakladalnih enotah še ni dokončno sprejet;

—

Direktiva 2005/33/ES uvaja izboljšanje okoljskega delovanja, zlasti na področju SOx, NOx in trdnih delcev.

—

priročnik o carinskih postopkih za pomorski promet na kratkih razdaljah je dokončan;

—

prepoznavanje in odpravljanje ovir za uspešnejši pomorski promet na kratkih razdaljah v prihodnosti (na primer odstranitev upravnih ovir) je dokončano do polovice;

—

približevanje nacionalnih uporab in računalniško vodenje carinskih postopkov Skupnosti (novi računalniški tranzitni sistem (NCTS)) delujeta od leta 2003; ukrep je dokončan do polovice;

—

raziskave in tehnološki razvoj: tematska mreža za pomorski promet na kratkih razdaljah – REALISE je konec leta 2005 končala svoje delo. Ukrep je dokončan do polovice.

—

administrativne točke „vse na enem mestu“: več kot do polovice dokončano;

—

kontaktne točke za pomorski promet na kratkih razdaljah so nacionalne pomorske uprave, ki se posvetujejo s Komisijo; dokončano več kot do polovice;

—

središča za spodbujanje pomorskega prevoza na kratkih razdaljah ponujajo nevtralne in nepristranske nasvete o uporabi pomorskega prometa na kratkih razdaljah. Ukrep je dokončan več kot do polovice. Nadaljevalo se bo širjenje geografskega obsega središč, da se zagotovi vsaj njihova finančna varnost;

—

izboljšanje podobe pomorskega prometa na kratkih razdaljah (na primer s pomočjo evropske mreže za pomorski promet na kratkih razdaljah); dokončano več kot do polovice;

—

statistični podatki: prvi instrument, ki bo omogočil skladno primerjanje načinov prometa, že preizkuša Eurostat; trenutno razpoložljivo matriko za pretvorbo bo treba še dodatno izpopolniti.

3.5

Komisija ugotavlja, da so bili predlagani ukrepi pravi, vendar meni, da so v nekaterih primerih potrebni novi cilji z novimi roki. Pri drugih si prizadeva, da bi bili cilji ali natančnejši ali razširjeni. Navaja tudi, da morajo biti pristanišča Skupnosti bolje vključena v logistično verigo.

4.1

EESO je dosledno podpiral ukrepe za razvoj pomorskega prometa na kratkih razdaljah zaradi njegovega potenciala za rast in ustvarjanje delovnih mest in kot alternativo drugim, okolju manj prijaznim načinom prevoza, ker bi pripomogel k zmanjšanju zastojev na cestah, nesreč, hrupa in onesnaževanja zraka.

4.2

Zaporedni programi in ukrepi za spodbujanje pomorskega prometa na kratkih razdaljah so dali pomembne rezultate, ki se kažejo v povprečni letni rasti 3,2 % od leta 2000 (8,8 % za prevoz tovora v zabojnikih) in v odstranitvi velikega števila ovir, za katere je bilo ugotovljeno, da ovirajo boljši razvoj sektorja: od začetnih 161 takšnih ozkih grl jih je ostalo le 35. Ta številka domnevno zajema tiste, ki jih je najtežje odstraniti, kar pomeni, da se je treba te poti trdno držati.

4.3

Svet je na seji 11. decembra 2006 sprejel vrsto sklepov v zvezi s sporočilom Komisije, skupaj s priporočili o zakonodajnem okviru, krepitvi razvoja in spodbujanju pomorskega prometa na kratkih razdaljah ter sodelovanja med državami članicami in Komisijo in na splošno o podpiranju ukrepov, predlaganih v vmesnem pregledu.

4.4

Pri ocenjevanju rezultatov programa približno tri leta po sprejetju Komisija meni, da je „več kot do polovice dokončan“, čeprav ugotavlja, da je treba pomorski promet na kratkih razdaljah bolje vključiti v „logistično oskrbovalno verigo“. Po drugi strani ugotavlja, da bi velik delež predlaganih ukrepov vendar že moral biti dokončan. Primer take zamude je ukrep št. 14 v zvezi s statističnimi podatki, ki je bil predlagan v sporočilu že leta 1992. Prvi instrument zdaj preizkuša Eurostat.

4.5

V svojem mnenju (4) o programu, ki je bilo predstavljeno leta 2003, je EESO poudaril, da je treba zagotoviti pomen vloge kontaktnih točk kot mostu s tem sektorjem ter omogočiti vključitev v intermodalni logistični sistem. EESO poziva države članice k močnejšemu prizadevanju in socialne partnerje k oblikovanju mrež kontaktnih točk.

4.6

Ni jasno, ali „večmodalna … oskrbovalna veriga“ dejansko obstaja, čeprav Komisija uporablja ta izraz: skupek različnih logističnih sistemov in intermodalnih mrež ne moremo šteti za večmodalno verigo kot tako. Pomanjkanje usklajenosti in sodelovanja med različnimi prevoznimi segmenti je jasno glavna ovira za vzpostavitev in oblikovanje celovite in trajnostne prometne politike Skupnosti.

4.7

Komisija in države članice morajo nujno prevzeti odgovornost za ustvarjanje pogojev, ki bodo vodili v razvoj različnih načinov prometa, ne le z zagotavljanjem infrastrukture za omogočanje intermodalnosti, ampak tudi z zapolnitvijo vrzeli, ki jo je pustila nesposobnost tega sektorja za soočenje s pomanjkanjem pravega dodatnega sodelovanja za gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost.

5.1.1

Od predlaganih ukrepov le uvedba novih evropskih intermodalnih nakladalnih enot še ni bila izpeljana. Številni gospodarski akterji so izrazili resen dvom glede predloga. Menili so, da mora sprejetje novih modelov za nakladalne enote potekati na mednarodni ravni, ne le zgolj na evropski. Tudi EESO je izrazil nekatere od teh dvomov in želi ustrezne odgovore. Komisija je nedavno ponovno začela razpravo o tem predlogu in videti je, da bi lahko bila prilagoditev, s katero se namerava zagotoviti, da uvedba novega modela zabojnika ne bo nujno povzročila sprememb obstoječih modelov, rešitev za nekatere izražene dvome.

5.1.2

Program Marco Polo mora biti tudi v prihodnosti pomemben del financiranja in oblikovanja novih in obstoječih poti. Vključitev pomorskih avtocest kot posebnega novega ukrepa bi lahko pomagala to doseči. Vendar pa ostaja določena negotovost v zvezi s konceptom pomorskih avtocest. Medtem ko je treba podpreti idejo za neomejeno uporabo v zvezi s TEN-T, mora biti njihova uvedba pregledna in ne sme povzročati izkrivljanja konkurence.

5.1.3

Prizadevanja gospodarstva na področju okoljskega delovanja dajejo pozitivne rezultate. Vendar so potrebne nadaljnje izboljšave delovanja, ne glede na primerjave z drugimi načini prometa. Naložbe v raziskave in razvoj bolj čistega goriva in motorjev je treba pospešiti in aktivno spodbujati. Zakonodajo Skupnosti na tem področju je treba revidirati v skladu z možnimi razvoji. Vlagati je treba tudi v posodobitev nekaterih delov ladjevja Skupnosti.

5.1.4

EESO ne razume, zakaj sporočilo ne omenja uvedbe skupnega evropskega pomorskega prostora, za razliko od drugih dokumentov, kot so zelena knjiga o prihodnji pomorski politiki, vmesni pregled bele knjige iz leta 2001 in sporočilo o logistični podpori blaga. To bi namreč lahko odločilno prispevalo k pomembni vlogi pomorskega prometa na kratkih razdaljah v prevozu blaga znotraj Skupnosti. Povsem logično bi bilo, da se pomorski promet med pristanišči EU obravnava kot domači promet namesto mednarodni, z očitnimi koristmi v smislu enostavnejših carinskih postopkov.

5.2.1

EESO opaža napredek, dosežen s predlaganimi tehničnimi ukrepi, in poziva Komisijo in države članice, da pospešijo njihovo izvajanje. Zlasti pomembno je, da kontaktne skupine med različnimi upravami nadaljujejo z delom, da bi našle skupne rešitve za odstranitev preostalih ovir.

5.3.1

Eden od glavnih sklepov Komisije v zvezi z uporabo ukrepov je, da je treba razširiti področje delovanja središč za spodbujanje pomorskega prometa na kratkih razdaljah, da bo zajelo tudi podporo celinske večmodalnosti in sorodne logistike. Izredno pomembno je pospešiti sodelovanje različnih logističnih segmentov s spodbujanjem sodelovanja med njimi samimi.

5.3.2

Tako bi tudi kontaktne skupine lahko pomagale poiskati lokalne oziroma regionalne rešitve za odstranitev ovir za boljše delovanje pomorskega prometa na kratkih razdaljah. Treba je spodbujati tudi sodelovanje socialnih partnerjev in foruma pomorske industrije (MIF).

5.3.3

Pomemben element je zagotovitev zanesljivih, usklajenih in natančnih podatkov. Kot je omenjeno zgoraj, je bila ta potreba že izražena v sporočilu iz leta 1992. EESO se zaveda nedavno doseženega napredka in poziva Komisijo ter države članice, da temu vprašanju namenijo več pozornosti.