Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2006/C 202/02)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

Vloga za registracijo po členu 5 in členu 17(2)

„POHOŘELICKÝ KAPR“

ES št.: CZ/PDO/005/0360/02.09.2004

ZOP ( X ) ZGO ( )

Ta povzetek je zgolj informativne narave. Vsi zainteresirani se lahko s celotno specifikacijo seznanijo pri nacionalnih organih, navedenih v oddelku 1, ali pri Evropski komisiji (1).

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.7. — Sveže ribe in proizvodi iz njih

4.   specifikacija (povzetek zahtev iz člena 4(2))

4.1   Ime: „Pohořelický kapr“

4.2   Opis: Pohořelický kapr odlikuje dobra rast in donos najmanj 58 %. Ta donos je dosežen zaradi zelo velike mesnatosti, dolgega trupa in majhne glave ribe. Živeče ribe so zelo vitalne, odporne, zdrave. Za gojenje tovrstnih krapov se uporabljajo medvrstni hibridi. Predelana riba ima zaradi mišičnega mesa trdno konsistenco in svež izgled; mišično meso je roza do rdeče barve; vonj sveže ribe in zlasti prijeten vonj ribe ustrezata zadevni ribji vrsti. Potrošna vrednost se kaže v kulinaričnih lastnostih proizvoda, ki vedno dosega gastronomsko vrednost več kot 92 točk na lestvici s stotimi točkami (sistem organoleptičnega ocenjevanja ribjega mesa).

Odrasla riba, ki je primerna za prodajo, se deli v naslednje razrede po teži: krapi 1. razreda s težo 1,50–2,50 kg in izbor krapov s težo 2,50–4,00 kg se lahko uvrstijo tudi v druge težnostne razrede. Do prodajnega mesta se ribo dostavi živo ali v predelanem stanju. Predelani proizvodi se na trgu ponudijo v hlajenem, zamrznjenem, mariniranem ali prekajenem stanju.

4.3   Geografsko območje: Okrožja Břeclav in Znojmo v regiji južna Moravska.

4.4   Dokazilo o poreklu: „Pohořelický kapr“ se goji v skladu z veljavnimi predpisi in smernicami podjetja, ki ima izvozno št. CZ 1008.

Zaradi posamičnega označevanja plemenskih rib z mikročipi in natančne poslovne dokumentacije (register staleža, register o drstenju ter vpis prodanih rib) ter registrov skladiščenja (registri drstišč, odvoz prodanih rib, dovoz in odvoz rib za predelovanje) se lahko poreklo vsake ribe z gotovostjo določi. Celoten proizvodni proces je pod stalnim veterinarskim nadzorom. Predelovalni obrat ima certificirani proizvodni sistem za analizo tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) in sistem BRC.

Eno od vrst ribe — Pohořelický lysec — gojijo le ribogojnice na opredeljenem geografskem območju.

4.5   Metoda pridobivanja: Uporablja se polintenzivni postopek gojenja, pri katerem je osnova za prehrano naravna ponudba v ribniku; le v določenih obdobjih leta se ribe krmijo v glavnem z žitaricami in le v omejenem obsegu z mešano krmo. Krmna žita izvirajo izključno iz krajevnih kmetijskih gospodarstev. Že pri več ribjih generacijah se izvaja zaprti proizvodni cikel, ki omogoča popolno neodvisnost proizvodnje za vse ribje kategorije. Dejanski proizvodni cikel traja glede na želeno velikost tržnih rib 3–4 leta. Razmnoževanje se izvaja z umetno oploditvijo pod določenimi pogoji. Samo prvo leto gojenja se po potrebi za krmljenje uporablja krmna mešanica v granulirani obliki certificiranih proizvajalcev ali žitarice v prahu. Ribam od drugega leta starosti dalje pa se daje žitarice lokalnih proizvajalcev. Predelava rib se izvaja po strogih veterinarsko higienskih standardih in smernicah EU (CZ 433). Predelane ribe se na trgu ponudijo sveže, hlajene, zamrznjene, marinirane ali prekajene.

Vsi postopki od gojenja do predelave rib se morajo odvijati v navedenem geografskem območju, zlasti zaradi lege ribogojnic, v katerih se izvaja gojenje (zmanjševanje časovnih razmakov med ribolovom in predelavo ter s tem zagotavljanje optimalne kakovosti proizvodov), omogočanja boljšega nadzora nad celotnim postopkom gojenja, prizadevanja za čim večjo učinkovitost z možnostjo, da se ravna neposredno glede na povpraševanje strank in dolgoletnih izkušenj lokalnega prebivalstva s predelavo rib.

4.6   Povezava: Korenine ribogojstva v Pohořelic in na območju lednicko-valtického segajo v 12. do 13. stoletje. Leta 1396 se v nekem pisnem dokumentu omenja delo na ribniku Meninski (imenovanega tudi Nesyt) po naročilu mejnega grofa Josta. Pravi razmah pa je ribogojstvo v Pohořelic doživelo konec 15. in v prvi polovici 16. stoletja po gradnji vodnega kanala, ki je napajal obstoječe in nastajajoče ribnike z vodo reke Jihlava. K največjim ribnikom štejejo ribniki Starý (okoli 1520), Lenovický (ali Novoveský, 1536) in Vrkoč (1552). Sledi daljše obdobje v znamenju stagnacije oziroma propada ribogojstva. Do velikega preobrata pride šele po koncu druge svetovne vojne leta 1945. Ribniki so se ponovno gradili in obnavljali in 1. 1. 1965 je bilo ustanovljeno državno podjetje, državno ribogojstvo Pohořelice s sedežem v istoimenskem območju. Podjetje in ribniki so se od novembra 1989 pa do 1. 1. 1991, ko je nastalo državno podjetje Státní rybářství Pohořelice, komaj kaj spremenili. Do spremembe je prišlo v okviru privatizacij; 1. 4. 1994 je nastala delniška družba Rybníkářství Pohořelice a.s.

Omejeno območje v okrožjih Břeclav in Znojmo nudi edinstvene podnebne pogoje za ribogojstvo — bazična, apnenčasta tla in dno ribnikov iz rodovitne črne zemlje z močno mineralizacijo voda. V povezavi s podnebnimi dejavniki (celoletne visoke povprečne temperature ozračja in voda, dolga vegetacijska doba) prispevajo odlični pogoji k ustvarjanju zadostnih predpogojev za kakovostno naravno hrano v ribnikih in s tem tudi za gojenje rib. Uporabljena vrsta krapa nima pomembnega vpliva na kakovost končnega proizvoda. Odločilen je skupek vseh lokalnih naravnih dejavnikov. Celoten proces gojenja od iker do gojenja in prehranjevanja poteka izključno na omejenem geografskem območju. Tudi predelava rib poteka na tem območju.

4.7   Nadzorni organ:

4.8   Označevanje: Označevanje „Pohořelický kapr“ poteka v izraziti pisavi na prednji strani embalaže.

4.9   Nacionalne zahteve: —

(1)  Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, Enota za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov, B-1049 Bruselj.