52005PC0108

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 6.4.2005

KOM(2005) 108 končno

2005/0033 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

(predložena s strani Komisije) {SEK(2005) 447}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. KONTEKST PREDLOGA

- Razlogi in cilji predloga

V svojem Sporočilu o finančni perspektivi, sprejetim dne 14. julija 2004[1], je Komisija pozvala k ukrepanju na evropski ravni, da se na učinkovit in usklajen način zagotovi skupni odziv na izredne razmere različnega izvora. Ukrepanje bi zajemalo tako solidarnost kot hitro posredovanje z ukrepi, ki omogočajo takojšnji odziv in zagotavljanje pomoči pri odpravljanju posledic večjih nesreč. Cilj sedanjega predloga je razviti vidike celostnega pristopa Komisije, ki zadevajo solidarnost, da se zagotovi odziv na večje nesreče in nujne primere na področju javnega zdravja, neodvisno od njihove narave in izvora. Predlog se opira na sedanjem solidarnostnem skladu Evropske unije (EUSF)[2], pri čemer se njegovo področje uporabe razširja, njegov mehanizem delovanja pa izboljšuje. Vidik v zvezi s pripravo in zagotavljanjem takojšnjega odziva se razvija v okviru dodatnega predloga za „instrument za hitro ukrepanje in pripravljenost na velike nesreče“[3].

Člen 14 Uredbe o ustanovitvi sedanjega solidarnostnega sklada Evropske unije navaja, da je treba Uredbo pregledati najpozneje do 31. decembra 2006.

- Splošni kontekst

Izraz solidarnosti s tretjimi državami zaradi nesreč in izrednih razmer je obstajal mnogo let kot del zunanjih ukrepov EU. Leta 2002, po velikih poplavah v srednji Evropi, je bil vzpostavljen Solidarnostni sklad Evropske unije za odziv na takšne dogodke v EU in državah, ki so začele s pristopnimi pogajanji. Sedanji solidarnostni sklad pa je večinoma omejen na večje naravne nesreče. Državam, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč, je lahko odobrena finančna pomoč v višini 1 milijarde EUR letno.

Izredno težko ali celo nemogoče se je na ravni EU primerno odzvati na večje krizne razmere, ki niso naravnega izvora, kakor se je izkazalo pri industrijskih nesrečah, npr. razlitje nafte iz tankerja Prestige ali pri terorističnih dejanjih, kot na primer bombni napad v Madridu marca 2004. Prav tako trenutno ni mogoče zagotoviti pomoči iz Solidarnostnega sklada Evropske unije v primeru resnih kriznih razmer na področju javnega zdravja – npr. širjenja epidemije, kot je SARS v Evropi ali pri nesrečah vrste Černobil –, ki bi lahko presegle zmogljivosti odziva posamezne države.

Nadalje, prag za uporabo sredstev iz Solidarnostnega sklada – trenutno določen na neposredno škodo v višini več kakor 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2002 ali več kakor 0,6 % BND – je izredno visok. Zato je do sedaj več kot dve tretjini vseh vlog za pomoč iz Solidarnostnega sklada držav, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč, temeljilo na izjemi za tako imenovane „izredne regionalne nesreče“, s čimer je bil prvotni koncept solidarnostnega sklada postavljen na glavo. Precej ohlapne kakovostna merila za takšno izjemno uporabo sredstev iz Solidarnostnega sklada je v praksi tudi težko uporabiti, proračunski viri pod to postavko pa so omejeni na samo 75 milijonov EUR letno. Uporaba sredstev iz Sklada po glavnem merilu („večja nesreča“) mora biti v prihodnosti pravilo in ne izjema.

- Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog

Predlog temelji na sedanji uredbi o Solidarnostnem skladu Evropske unije, ki bo razveljavljena z začetkom veljavnosti nove uredbe, tj. s 1. januarjem 2007. Poleg celotne predelave pravnih aktov so glavne značilnosti in vsebinske razlike naslednje:

Geografsko območje uporabe ostaja nespremenjeno; omejeno je na države članice in države, ki se pogajajo o pristopu k EU. Tematsko področje uporabe pa je razširjeno in ne zajema le večjih kriznih razmer, ki so posledica naravnih nesreč, ampak vključuje tudi industrijske/tehnološke nesreče, ogrožanje javnega zdravja in teroristična dejanja.

Sklad ostaja omejen na „večje“ nesreče. Te so opredeljene po delno novem, dvojnem pristopu.

(1) Kakor do sedaj se celotna neposredna škoda, ki presega absolutni ali relativni prag, odvisno od tega, kateri je nižji, izračuna na podlagi materialne škode, povzročene z nesrečo, vključno s stroški intervencije. V praksi to ne bo zajemalo le naravnih nesreč, ampak tudi krizne razmere na področju javnega zdravja, industrijske nesreče in materialno škodo, ki je posledica terorističnih dejanj. Ti pragi pa so znižani s 3 milijard EUR oziroma 0,6 % BND zadevne države na 1 milijardo EUR oziroma 0,5 %. Nove prage je Komisija že predlagala leta 2002, ko je vzpostavila ta instrument. S temi spremenjenimi pragi se je možna upravičenost do pomoči za nesreče iz Sklada znatno povečala.

(2) Uvede se novo merilo, temelječe na politični presoji, ki Komisiji omogoča, da v ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah razglasi krizne razmere za „večje nesreče“, tudi če kvantitativna merila niso izpolnjena. To bo omogočilo uporabo sredstev iz Sklada za krizne razmere, pri katerih je materialna škoda, v času sprejemanja odločitev, še vedno omejena; to je možno predvsem pri terorističnih napadih ali večjih kriznih razmerah na področju javnega zdravja. Na ta način se lahko odobrijo sredstva za pomoč žrtvam terorističnih dejanj ali za plačilo nujnih ukrepov v primeru nepredvidljivih zdravstvenih kriz in se tako omogoči pomoč za refinanciranje stroškov zdravil, medicinskih izdelkov in medicinske opreme, uporabljenih v izrednih razmerah. To bo zlasti pomembno za pomoč pri zaščiti EU v primeru pandemij, zlasti pri uradno razglašenih pandemijah influence. Tri pandemije influence so v prejšnjem stoletju (v letih 1918, 1957 in 1968) povzročile smrt več milijonov ljudi in povzročile veliko škodo prizadetim državam. Učinkovita zaščita bo možna le, če bodo protivirusna zdravila in cepiva hitro in povsod dostopna. Sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije se bi lahko uporabila za pomoč pri refinanciranju stroškov teh zdravil.

Zaradi sprememb praga, ki bistveno razširja upravičenost do pomoči za nesreče, so izjeme za regionalne nesreče nepotrebne, ker vse nesreče, ki zahtevajo dejavno evropsko solidarnost, sedaj sodijo v običajno področje uporabe. Ta element mora zagotoviti, da bo ostal Solidarnostni sklad Evropske Unije instrument za večje nesreče, medtem ko se lahko na regionalne ali lokalne nesreče v skladu z načelom subsidiarnosti neposredno odzovejo zadevne države. Še en razlog za omejitev uporabe Sklada na najhujše primere so zamudni proračunski postopki, ki so s sprejemanjem sprememb proračuna potrebni za sprostitev Sklada. Pomoč Skupnosti za manjše nesreče je lahko na razpolago tudi iz drugih instrumentov Skupnosti. Vsekakor je za resnično nepričakovane in izjemne razmere z ustrezno razlago še vedno mogoča uporaba sredstev iz Sklada. Politična merila se uporabijo le v primerih, ki jih Komisija oceni za utemeljene, zlasti v primeru resne zdravstvene krize ali terorističnega dejanja.

Kot novost lahko Komisija v nekaterih okoliščinah takoj sprejme solidarnostne ukrepe z izplačilom nepovratnih sredstev takoj po tem, ko zadevna država zaprosi za pomoč. Takojšnje plačilo se obravnava kot predplačilo za pomoč, ki se odobri po zaključku ocenjevanja in proračunskega postopka. V primeru, da vloga za pomoč ni sprejeta, bi država prosilka Komisiji predplačilo vrnila.

Po sedanjem postopku bi bila uporaba sredstev iz Sklada možna le po oddaji vloge države, ki je upravičena do pomoči. Po oceni vlog Komisije in predložitvi predloga o znesku odobrene finančne pomoči organu za izvajanje proračuna, ta sprejme ustrezno dopolnitev proračuna. Komisija nato sprejme odločbo o nepovratnih sredstvih, čemur sledi sklenitev izvedbenega sporazuma, ki vodi k izplačilu nepovratnih sredstev. Uvedba določenih zaščitnih ukrepov/rokov bo omogočila hitrejše izplačilo nepovratnih sredstev.

Upravičeni ukrepi ostanejo omejeni na nujno javno ukrepanje. Razširjeni na plačilo odškodnine žrtvam terorističnih dejanj in zdravniško pomoč v primeru zdravstvenih kriz.

Uvedena je določba za sprostitev proračuna za tehnično pomoč, kar Komisiji omogoča plačilo izvedenskega mnenja za pomoč pri ocenjevanju vlog.

- Skladnost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog temelji na obstoječih instrumentih politike. Z razširitvijo področja uporabe sedanjega solidarnostnega sklada in skupaj z dopolnilnimi novimi predlogi za instrument za hitro ukrepanje in pripravljenost na velike nesreče bo zapolnjena vrzel v sedanji zakonodaji ter omogočeno izčrpno ukrepanje Skupnosti kot odziv na večje nesreče in krizne razmere. Skladnost z drugimi politikami Skupnosti, zlasti s kohezijsko politiko, je zagotovljena s številnimi zakonskimi določbami, ki med drugim izključujejo dvojno financiranje in zahtevajo spoštovanje pravil o javnem naročanju in načelo dobrega finančnega poslovanja.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI IN PRESOJA VLIVA

- Posvetovanje z zainteresiranimi strankami

Sklad je pravzaprav finančni mehanizem za izravnavo javnega proračuna za utrpelo škodo. Zato so države članice možne prosilke in posledično neposredne zadevne stranke. Maja 2004 je Komisija predstavila poročilo o izvrševanju Solidarnostnega sklada. O tem poročilu, ki obravnava pomembna, za nov predlog bistvena vprašanja, so ob različnih priložnostih potekale razprave med državami članicami v Svetu in tudi na posebnem srečanju, ki ga je organizirala skupina za proračun Sveta na Irskem. Stališča, ki sta jih izrazila Svet in Evropski parlament ob različnih priložnostih glede predloga Komisije za uporabo sredstev iz sedanjega solidarnostnega sklada, so pokazala pomembne rezultate, ki se odražajo v predlogu.

- Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj

Zunanje strokovno znanje in izkušnje niso bile potrebne.

- Presoja vpliva

Presoja vpliva utemeljuje razloge za nadomestitev obstoječe uredbe o Solidarnostnem skladu z novo, za predlagano politično izbiro in posledice te izbire. Presoja se zlasti nanaša na utemeljitev razširitve področja uporabe sedanjega solidarnostnega sklada in predlagane spremembe mejnih vrednosti za izpolnjevanje pogojev za pridobitev pomoči. Nova predlagana uredba se lahko primerja s „scenarijem brez sprememb“. Največja nevarnost v trenutnem stanju je dejstvo, da EU ne razpolaga z instrumentom, s katerim se bi lahko hitro odzvala na krizne razmere in pokazala solidarnost pri odpravljanju posledic drugih nesreč, ne samo naravnih. To zadeva zlasti posledice tehnoloških in industrijskih nesreč, ogrožanja javnega zdravja in terorističnih napadov. Glede na merila za izpolnjevanje pogojev za pridobitev pomoči iz sedanjega solidarnostnega sklada je bilo opaženo povečano število vlog za pomoč za manjše regionalne nesreče, kar kaže na nevarnost, da solidarnostna pomoč ni ciljno uporabljena, ampak je le dodatni izdatek brez vsakršne dodane vrednosti.

Glavni vplivi, ki se pričakujejo s predlogom v primerjavi s „scenarijem brez sprememb“, so boljša odzivnost na ravni EU na krizne razmere, ki so posledica drugih vrst nesreč, ne le naravnih. Solidarnostni ukrepi bi bili v prihodnosti možni tudi pri odpravljanju posledic drugih kriznih razmer, kot so industrijske/tehnološke nesreče, ogrožanje javnega zdravja in teroristična dejanja. Z osredotočenjem politike na dejansko večje nesreče in odpravo upravičenosti do pomoči v primeru regionalne nesreče je treba izboljšati usmeritev in učinkovitost solidarnostnih ukrepov.

Kot rezultat ocene posledic se predlaga izboljšanje odzivnosti EU na večje krizne razmere s sprejetjem nove uredbe o Solidarnostnem skladu. Nov instrument se mora opirati na sedanjem solidarnostnem skladu Evropske unije, vendar je treba razširiti njegovo področje uporabe in se osredotočiti na večje nesreče in krizne razmere.

Komisija je opravila presojo vpliva, ki je navedena v delovnem programu. Poročilo o tem je na voljo na spletni strani Komisije „InfoRegio“: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/solidar/solid_en.htm.

3. PRAVNI ELEMENT PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

S predlaganim ukrepom se nadaljujejo in razširjajo dejavnosti sedanjega solidarnostnega sklad z odobritvijo finančne pomoči državam članicam in državam, ki se pogajajo o pristopu k Evropski uniji, v primeru večjih nesreč ali kriznih razmer.

- Pravna podlaga

Ker predlog pokriva ukrepe tako držav članic kakor tudi držav kandidatk, zahteva dvojno pravno podlago, namreč tretji odstavek člena 159 in drugi odstavek člena 181a Pogodbe ES.

Člen 159 je bil uporabljen kot pravna podlaga za sedanji solidarnostni sklad glede držav članic. Medtem ko se je materialno področje uporabe razširilo, je temeljno načelo ostalo nespremenjeno. Člen 159 zato ostaja primerna pravna osnova. S členom 181 ES je Pogodba iz Nice uvedla posebni pravni predpis za gospodarsko in finančno sodelovanje s tretjimi državami, ki po mnenju Komisije predstavlja ustrezno pravno podlago za ukrepe financiranja predlaganega sklada glede na države kandidatke. Ker obstaja sedaj posebna pravna podlaga, jo je treba uporabiti namesto člena 308 ES, ki se je uporabljal prej.

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti velja, kolikor predlog ne sodi pod izključno pristojnost Skupnosti.

Države članice ne morejo zadostno doseči ciljev predloga zaradi naslednjih razlogov.

Medtem ko so obstoječi sporazumi o medsebojni pomoči med posameznimi državami v nekaterih primerih zelo učinkoviti pri zagotavljanju potrebne opreme ali intervencijskih ekip, zahteva tudi takšna vrsta nesreče, ki jo obravnava ta predlog, finančno solidarnost, za kar med državami članicami ni učinkovitega mehanizma. Možna finančna obremenitev je takšna, da jo posamezne države članice same ne morejo nositi, ampak jo je treba enakomerno porazdeliti med vse države članice. Države članice so to priznale z vzpostavitvijo sedanjega solidarnostnega sklada Evropske Unije leta 2002.

Ukrepi Skupnosti bodo bolje dosegli cilje predloga iz naslednjih razlogov.

Nov sklad je oblikovan izrecno za odobritev finančne pomoči državam članicam in upravičenim državam kandidatkam, da se lahko odzovejo na večje krizne razmere, ko njihove lastne zmogljivosti ne zadostujejo za ustrezen in učinkovit odziv na nesrečo. Sklad se lahko na zahtevo države in dopolnjuje upravne, fizične in finančne napore, ki jih izvaja država prosilka pri odzivanju na krizne razmere. Uporaba sredstev iz Sklada zahteva soglasje Evropskega parlamenta in Sveta, s čimer Skupnost in države članice izražajo finančno solidarnost kot celota, upoštevajoč sposobnost prizadete države, da se s svojimi lastnimi finančnimi sredstvi spopade z razmerami.

Zato je predlog v skladu z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov.

Obveznosti, naložene državi upravičenki, so omejene na absoluten minimum in odražajo nujnost razmer, zaradi katerih je pomoč odobrena. Izvrševanje nepovratnih sredstev je v celoti prepuščeno organom države upravičenke. Celoten znesek pomoči je odobren vnaprej. Razen sklepa izvedbenega sporazuma med državo upravičenko in Komisijo ni programskih obveznosti ali formaliziranih postopkov spremljanja ali poročanja. Vsekakor pa mora država upravičenka predložiti poročilo, ki upravičuje uporabo nepovratnih sredstev, skupaj s končno izjavo.

Upravna obremenitev Skupnosti, državnih, regionalnih in lokalnih organov je zato izredno omejena in ne prekorači okvire tega, kar je potrebno, da lahko Komisija izpolni svoje splošne obveznosti za izvrševanje proračuna Skupnosti.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: predlog nadomešča obstoječo uredbo in mora biti zato prav tako sprejet v obliki uredbe.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna, ker se lahko cilj doseže le s pravnim instrumentom, ki se uporablja neposredno.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog ostaja skladen z obstoječim solidarnostnim skladom z zagotavljanjem finančne pomoči za takojšnjo obnovo in pomoč po vložitvi vloge za pomoč države članice ali kandidatke. Komisija predlaga, da se Sklad vključi pod postavko 3 „ Državljanstvo, svoboda, varnost in pravosodje “ finančnega okvirja 2007–2013 kot eden od instrumentov, s katerimi se obravnavajo težave državljanov. Postopki ohranjajo sedanje dogovore za vključenost proračunskih organov v sproščanje sredstev, kakor tudi namensko vezavo sredstev za izrecno opredeljene solidarnostne ukrepe. Neporabljena proračunska sredstva ne bi mogla biti porabljena za druge namene ali za „prerazporeditev sredstev“, ki jih je predlagala Komisija.

Da bi se lahko hitreje kot po sedanjem solidarnostnem skladu odzvali na nesreče, je predviden mehanizem, s katerim se lahko pod določenimi pogoji in po vložitvi zahtevka za „takojšnjo solidarnost“ izplača predplačilo v višini 5 % ocenjenega zneska za upravičene ukrepe, in ne več kot 5 milijonov EUR. V tem primeru bi bilo treba razpoložljive odobrene pravice za prevzem obveznosti prenesti na ustrezno proračunsko postavko in jih po odobritvi vloge in začetku veljavnosti spremembe proračuna prenesti nazaj. To plačilo bi se obravnavalo kot predplačilo za pomoč, ki je odobrena po zaključku presoje in proračunskega postopka. V primeru, da vloga ni sprejeta, bi bilo treba Komisiji predplačilo vrniti.

Finančni okvir z 1 milijardo EUR (tekoče cene), ki je predviden za Sklad, prav tako sledi obstoječemu solidarnostnemu skladu. V vsakem primeru se znesek pomoči, ki se šteje za potreben, sprosti s spremembo proračuna. Kot je bila praksa do sedaj, bo 1. oktobra vsako leto na razpolago še najmanj ena četrtina letnega zneska za kritje potreb, ki bi se lahko pojavile do konca leta.

5. DODATNI PODATKI

- Poenostavitev

Predlog predvideva poenostavitev zakonodaje.

Solidarnostni ukrepi kot odziv na večje krizne razmere, neodvisno od njihovega izvora ali vzroka, so zajeti v enem samem instrumentu.

- Razveljavitev obstoječe zakonodaje

Sprejetje predloga bo vodilo do razveljavitve obstoječe zakonodaje.

- Klavzula o ponovnem pregledu/o reviziji/o časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o ponovnem pregledu.

Predlog vključuje klavzulo o reviziji.

2005/0033 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega odstavka člena 159 in drugega odstavka člena 181a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[6],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251[7],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V primeru večje nesreče ali kriznih razmer mora Skupnost izkazati svojo solidarnost z državami članicami in prebivalstvom v zadevnih regijah z zagotovitvijo finančne pomoči, da prispeva k čim hitrejši vzpostavitvi običajnih pogojev za življenje v prizadetih regijah ter k finančni odškodnini za žrtve terorističnih dejanj.

(2) Skupnost mora prav tako izkazati solidarnost z državami, ki se pogajajo o pristopu k Evropski uniji.

(3) Večje nesreče ali krizne razmere so lahko posledica naravnih, industrijskih in tehnoloških dogodkov, vključno z onesnaževanjem morja in radiološko nevarnostjo, ali nujnih primerov na področju javnega zdravja, zlasti uradno razglašenih pandemij influence, ali terorističnih dejanj. Obstoječi instrumenti ekonomske in socialne kohezije omogočajo financiranje preventivnih ukrepov in obnovo poškodovane infrastrukture. Solidarnostni sklad Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002[8], omogoča Skupnosti, da pomaga mobilizirati službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva in kratkoročno obnovo poškodovane ključne infrastrukture, da se tako omogoči ponovni zagon gospodarskih dejavnosti v prizadetih regijah. Vendar je ta sklad omejen pretežno na naravne nesreče. Treba je predvideti tudi možnost, da Skupnost poseže v kriznih razmerah, ki niso naravnega izvora.

(4) Cilj ukrepov je dopolniti prizadevanja zadevnih držav v primerih, ko so učinki nesreče ali kriznih razmer tako hudi, da te države z lastnimi sredstvi ne morejo same obvladati razmer. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev in se jih zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekorači okvirov, potrebnih za doseganje teh ciljev.

(5) V skladu z načelom subsidiarnosti je treba ukrepe iz te uredbe omejiti na večje nesreče. Te je treba opredeliti glede na področje. Vendar je treba do določene stopnje upoštevati tudi politično presojo, da se lahko odzove na dogodke, katerih posledice so še posebej resne, vendar pa zaradi svoje narave ne morejo biti ocenjene le na podlagi materialne škode, kot je zlasti primer večjih zdravstvenih kriz in terorističnih dejanj. Pozornost je treba nameniti posebnim razmeram v oddaljenih in osamljenih regijah, kot so otoške ter najbolj oddaljene regije.

(6) Večje nesreče, zlasti naravne nesreče, pogosto prizadenejo več kot eno državo. Če večja nesreča prizadene državo, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, je treba nepovratna sredstva odobriti tudi sosednji državi, ki jo je prizadela ista nesreča.

(7) Pomoč Skupnosti mora dopolnjevati prizadevanja zadevnih držav in biti uporabljena za kritje dela javnih izdatkov, namenjenih za bistvene nujne ukrepe, ki izhajajo iz večjih nesreč.

(8) V skladu z načelom subsidiarnosti se lahko pomoč Skupnosti odobri le po oddaji vloge države, ki jo je prizadela nesreča. Komisija mora zagotoviti pravično obravnavanje vlog, ki jih predložijo države.

(9) Države prosilke lahko potrebujejo takojšnjo finančno pomoč za kritje izdatkov, povezanih z najnujnejšimi intervencijami in reševalnimi akcijami. Če država prosilka tako zahteva, je treba takoj po prejetju vloge izplačati predplačilo sredstev, če so proračunska sredstva na razpolago.

(10) Potrebno je preudarno finančno poslovanje, da se zagotovi možnost ukrepanja Skupnosti, če se v istem letu zgodi več večjih nesreč.

(11) Primerno je omogočiti sprejemanje hitrih odločitev za čim hitrejšo dodelitev posebnih finančnih sredstev in njihovo uporabo. Upravni postopki morajo biti ustrezno prilagojeni in omejeni na nujno potrebni minimum. V ta namen so Evropski parlament, Svet in Komisija sklenili Medinstitucionalni sporazum o financiranju Solidarnostnega sklada Evropske unije[9].

(12) Mehanizmi plačil in uporaba nepovratnih sredstev po tej uredbi morajo ustrezati nujnosti razmer. Zato je treba določiti skrajni rok za porabo odobrene finančne pomoči.

(13) Za državo upravičenko pomoči je lahko zaželeno, da v okviru svojega posebnega ustavnega, institucionalnega, pravnega ali finančnega sistema vključi v sklepanje in uporabo izvedbenih sporazumov regionalne ali lokalne organe. Država upravičenka mora kljub temu ostati odgovorna za izvedbo pomoči, upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[10] (v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“).

(14) Ukrep, ki se financira v skladu s to uredbo, ne sme prejemati finančne pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Če je za ukrepe predvidena finančna pomoč iz instrumentov Skupnosti ali mednarodnih instrumentov za povračilo določene škode, se v skladu s to uredbo za isti namen ne sme prejeti pomoči.

(15) Ukrepanje Skupnosti ne sme razbremeniti odgovornosti tretjih oseb, ki so na podlagi načela „plača povzročitelj obremenitve“ v prvi vrsti odgovorne za škodo, ki so jo povzročile, ali odvrniti države članice ali Skupnost od preventivnih ukrepov.

(16) Pri izvajanju finančne pomoči Skupnosti je potrebna največja možna preglednost in ustrezno spremljanje uporabe sredstev.

(17) Predvideti je treba, da države upravičenke upravičijo uporabo kakršne koli prejete pomoči.

(18) V izjemnih primerih in glede na finančna sredstva, ki so v skladu s to uredbo na voljo za solidarnostne ukrepe v letu, ko se zgodi nesreča, je treba predvideti možnost dodatnih nepovratnih sredstev glede na razpoložljivost finančnih sredstev za naslednje leto.

(19) Treba je zagotoviti, da lahko pristojni organi Skupnosti izvedejo svoje obveznosti glede finančnega nadzora.

(20) Pomoč za izdatke, ki je bila naknadno izterjana od tretjih oseb ali pomoč, ki ni uporabljena v skladu s to uredbo in ki je presegala končno vrednost škode, je treba vrniti.

(21) Tehnično pomoč za solidarnostne ukrepe po tej uredbi je treba zagotoviti za izboljšanje sposobnosti Komisije za ocenjevanje prejetih vlog.

(22) Uredbo (ES) št. 2012/2002 je treba razveljaviti z dnem začetka uporabe te uredbe. Njene določbe pa se morajo še naprej uporabljati za vse vloge, ki so bile oddane pred tem datumom.

(23) Ta uredba se uporablja od dneva začetka uporabe finančne perspektive 2007–2013,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Solidarnostni sklad Evropske unije, v nadaljevanju besedila „Sklad“ je ustanovljen z namenom, da omogoči Skupnosti, da se odzove na večje nesreče, ki prizadenejo države članice ali države kandidatke, ki se z Evropsko unijo pogaja o pristopu, v nadaljevanju „države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč“.

2. Ta uredba določa pravila za ukrepe iz Sklada glede naslednjega:

(a) naravne nesreče;

(b) industrijske in tehnološke nesreče;

(c) nujni primeri na področju javnega zdravja;

(d) teroristična dejanja.

Člen 2

Večje nesreče

Za namene te uredbe se nesreča šteje za večjo nesrečo, če vsaj v eni državi, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, povzroči neposredno škodo, katere ocenjen znesek presega 1 milijardo EUR v letu 2007 ali 0,5 % bruto nacionalnega dohodka zadevne države.

Tudi če kvantitativna merila niso izpolnjena, lahko Komisija v ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah prizna, da se je na ozemlju države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, zgodila večja nesreča.

Člen 3

Solidarnostni ukrepi

1. Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, lahko Komisija v obliki nepovratnih sredstev odobri finančno pomoč iz Sklada, če se na območju zadevne države zgodi večja nesreča.

Na zahtevo države, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, in ki deli mejo z državo iz prvega pododstavka ter jo je prizadela ista večja nesreča, lahko Komisija tudi tej državi odobri pomoč iz Sklada.

2. Za posamezno nesrečo lahko država prejme samo enkratna nepovratna strelstva.

Člen 4

Upravičeni ukrepi

Finančna pomoč iz te uredbe se odobri le za ukrepe, v nadaljnjem besedilu „upravičeni ukrepi“, ki jih izvedejo organi oblasti zadevne države ali organi, ki delujejo v javnem interesu in ki pripadajo naslednjim kategorijam:

(a) bistveni nujni ukrepi za takojšnjo usposobitev infrastrukture in naprav na področju energetike, vode in odpadnih voda, telekomunikacij, prevoza, zdravja in izobraževanja;

(b) takojšnja zdravniška pomoč in ukrepi za zaščito prebivalstva pred neposredno nevarnostjo za zdravje, vključno s stroški cepiv, zdravil, zdravstvenih izdelkov, medicinske opreme in infrastrukture, uporabljene v nujnih primerih;

(c) zagotavljanje začasne nastanitve in financiranje reševalnih služb za zadovoljitev takojšnjih potreb prizadetega prebivalstva;

(d) bistveni nujni ukrepi za takojšnjo zagotovitev preventivne infrastrukture;

(e) ukrepi za takojšnjo zaščito kulturne in naravne dediščine;

(f) bistveni nujni ukrepi za takojšnjo ureditev prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli;

(g) zdravstvena, psihološka in socialna pomoč neposrednim žrtvam terorističnih dejanj in njihovim družinam.

Člen 5

Vloge za pomoč

1. Država, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, čim prej in najpozneje v desetih tednih po datumu nastanka prve škode, ki jo je povzročila nesreča, predloži Komisiji vlogo za pomoč iz Sklada in vse razpoložljive podatke, vsaj naslednje:

(a) o škodi, ki jo je povzročila nesreča, in posledicah za zadevno prebivalstvo in gospodarstvo;

(b) razčlenitev ocenjenih stroškov ukrepov iz kategorij, navedenih v členu 4, glede na primernost za zadevno nesrečo;

(c) o kakršnih koli drugih virih financiranja Skupnosti, ki bi lahko prispevali k nadomestitvi škode za nesrečo;

(d) o kakršnih koli drugih virih nacionalnega ali mednarodnega financiranja, vključno z javnim in zasebnim zavarovanjem, ki bi lahko prispevali k pokrivanju stroškov odpravljanja škode in zlasti stroškov upravičenih ukrepov.

Podatki, navedeni pod točko (a) prvega pododstavka vključujejo oceno zneska celotne neposredne škode, ki jo je povzročila nesreča.

2. Komisija na podlagi podatkov iz odstavka 1 in vseh dodatnih podatkov, ki jih je Komisija poiskala ali drugače pridobila, oceni, ali so izpolnjeni pogoji za odobritev finančne pomoči v skladu s to uredbo.

Če dodatne podatke za namene prvega pododstavka zagotovi zadevna država na lastno pobudo, jih mora Komisija prejeti v dveh mesecih od datuma oddaje vloge.

Če Komisija za namene prvega pododstavka od zadevne države zahteva dodatne podatke, jih mora prejeti v enem mesecu od datuma zahteve.

Člen 6

Predplačilo

1. Takoj po prejetju vloge iz člena 5(1) lahko Komisija, če so na razpolago proračunska sredstva, sprejme odločbo o odobritvi predplačila za najnujnejše upravičene ukrepe in nemudoma izplača predplačilo zadevni državi v enkratnem znesku.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če vloga vsebuje izrecno zahtevo za predplačilo.

2. Znesek predplačila, izplačanega v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, predstavlja 5 % celotnega zneska ocenjenih stroškov iz člena 5(1)(b), vendar ne sme preseči 5 milijonov EUR.

Člen 7

Določitev finančne pomoči

1. Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 5(2), čim prej določi ustrezen znesek finančne pomoči, ki se, kjer je to primerno, odobri v okviru razpoložljivih sredstev.

Znesek ne sme preseči 50 % celotnega zneska ocenjenih stroškov iz člena 5(1)(b).

2. Če je na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 5(2), Komisija sklenila, da pogoji za odobritev pomoči po tej uredbi niso izpolnjeni, o tem obvesti zadevno državo.

Vsako predplačilo, izplačano v skladu s členom 6(1), je treba Komisiji vrniti v treh mesecih od datuma obvestila.

Člen 8

Proračunski postopek

1. Če je Komisija sklenila, da se odobri finančna pomoč iz Sklada, mora proračunskemu organu predložiti predloge, potrebne za odobritev finančnih sredstev, ki ustrezajo znesku, določenem v skladu s členom 7(1).

Ti predlogi zajemajo naslednje:

(a) oceno, opravljeno v skladu s členom 5(2), skupaj s povzetkom podatkov, na katerih temelji ocena;

(b) dokaze o tem, da so pogoji iz člena 3(1) izpolnjeni;

(c) razloge, ki upravičujejo predlagane zneske.

2. Ko da proračunski organ na razpolago proračunska sredstva, Komisija sprejme odločbo o nepovratnih sredstvih in upošteva vsa predplačila, izplačana v skladu s členom 6(1).

Člen 9

Izplačilo in poraba nepovratnih sredstev

1. Po sprejetju odločbe o nepovratnih sredstvih Komisija državi prejemnici takoj po podpisu sporazuma iz člena 10(1) v enkratnem znesku izplača nepovratna sredstva.

2. Država prejemnica porabi nepovratna sredstva kakor tudi morebitne obresti v 18 mesecih od datuma prve škode za financiranje upravičenih ukrepov, izvedenih po tem datumu.

Člen 10

Izvrševanje nepovratnih sredstev

1. Komisija in država prejemnica skleneta v skladu s posebnimi ustavnimi, institucionalnimi, pravnimi ali finančnimi določbami te države in Skupnosti izvedbeni sporazum o odločbi o nepovratnih sredstvih.

Sporazum opredeljuje zlasti vrsto in kraj izvajanja ukrepov, ki se financirajo iz Sklada.

2. Komisija zagotovi, da so obveznosti iz izvedbenih sporazumov enake za vse države prejemnice.

3. Država prejemnica izbere posamezne ukrepe in izvrši nepovratna sredstva v skladu s to uredbo, odločbo o nepovratnih sredstvih in sporazumom.

Odgovornost se izvaja brez poseganja v odgovornost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti v skladu z določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, ki se uporabljajo za skupno ali decentralizirano upravljanje.

Člen 11

Financiranje ukrepov

1. Ukrepi, ki so delno ali v celoti financirani v skladu izvedbenega sporazuma, ne smejo biti financirani iz katerih koli drugih instrumentov Skupnosti ali mednarodnih instrumentov.

Država prejemnica zagotovi izpolnjevanje obveznosti iz prvega pododstavka.

2. Države prejemnice si prizadevajo za vsako možno povračilo škode od tretjih oseb.

Člen 12

Združljivost z drugimi instrumenti

Ukrepi, za katere je odobrena finančna pomoč iz Sklada, morajo biti združljivi z določbami Pogodbe in instrumenti, sprejetimi na njeni podlagi, s politikami in ukrepi Skupnosti ter instrumenti predpristopne pomoči.

Člen 13

Končno poročilo in zaključek

1. Najpozneje v šestih mesecih po zaključku obdobja, določenega v členu 9(2), država prejemnica Komisiji predloži poročilo o finančnem izvrševanju nepovratnih sredstev z utemeljitvijo izdatkov in navedbo morebitnih drugih virov financiranja, ki jih je prejela za zadevne ukrepe.

V poročilu so podrobno navedeni preventivni ukrepi, ki jih je država prejemnica uvedla ali predlagala, da bi omejila škodo in v največji možni meri preprečila ponovitev podobnih nesreč.

2. Najpozneje v šestih mesecih potem, ko je Komisija prejela vse zahtevane podatke v skladu z odstavkom 1, Komisija zaključi finančno pomoč iz Sklada.

Člen 14

Uporaba eura

V vlogah za pomoč, odločbah o nepovratnih sredstvih, izvedbenih sporazumih in poročilih iz te uredbe, kakor tudi v vseh drugih s tem povezanih dokumentih, so vsi zneski izraženi v eurih.

Člen 15

Finančni primanjkljaj

1. Če v času predložitve predloga po členu 8 preostala finančna sredstva, ki so za to leto razpoložljiva za Sklad, ne zadostujejo za kritje finančne pomoči, ki je po oceni potrebna, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz razpoložljivih sredstev Sklada za naslednje leto.

2. Zgornjo mejo celotnega letnega proračuna Sklada v letu, ko se zgodi nesreča, in v naslednjem letu je treba v vsakem primeru spoštovati.

Člen 16

Finančni nadzor organov Skupnosti

Država prejemnica zagotovi, da so vse odločbe o financiranju sprejete v skladu z izvedbenim sporazumom, predvidenim v členu 10, in vsemi sporazumi in pogodbami, sprejetimi na podlagi teh odločb o financiranju, podvržene pregledom Komisije preko Evropskega urada za boj proti prevaram (OLAF) in pregledom na kraju samem, ki jih v skladu z ustreznimi postopki izvedeta Komisija ali Računsko sodišče.

Člen 17

Izterjava

1. V primerih, ko je znesek celotne neposredno nastale škode najmanj 10 % pod ocenjenim zneskom, izraženim v skladu s členom 5(1)(a), lahko Komisija od države prejemnice zahteva povrnitev ustreznega zneska prejete finančne pomoči.

2. Če država prejemnica ni izpolnila obvez iz člena 10(3), lahko Komisija od države prejemnice zahteva povrnitev celotne ali dela prejete finančne pomoči.

3. Pred sprejetjem odločbe v skladu z odstavkom 1 ali 2 Komisija ustrezno preveri zadevo in zlasti določi državi prejemnici časovno obdobje, v katerem mora predložiti svoje pripombe.

4. Kakršen koli znesek, prejet neupravičeno in ki ga je treba izterjati, se povrne Komisiji. Za zneske, ki niso povrnjeni v skladu s finančno uredbo, se obračunajo zamudne obresti.

Člen 18

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1. Na pobudo Komisije se lahko Sklad v okviru zgornje meje 0,2 % finančnih sredstev, ki so na razpolago za to leto, uporabi za financiranje pripravljalnih ter spremljevalnih ukrepov, upravljalne ter tehnične podpore in nadzorovanja ter inšpekcijskih ukrepov, potrebnih za izvajanje te uredbe.

Ti ukrepi se izvajajo v skladu s členom 53(2) finančne uredbe in drugimi določbami te uredbe ter njenimi izvedbenimi pravili, ki se uporabljajo za to obliko izvrševanja proračuna.

Ti ukrepi vključujejo zlasti strokovna poročila, ki pomagajo Komisiji pri ocenjevanju vlog v skladu s členom 5(2).

2. Kjer je prispevek iz Sklada predviden za zagotovitev zunanjih storitev, Komisija sprejme odločitev za ukrepe iz prvega pododstavka odstavka 1.

Člen 19

Letno poročilo

Pred 1. julijem vsako leto, z začetkom veljavnosti od [leta, ki sledi letu oddaje vloge], Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ukrepih po tej uredbi, ki so bili izvedeni v preteklem letu. To poročilo vsebuje zlasti podatke v zvezi s predloženimi vlogami, o sprejeti odločbi o nepovratnih sredstvih in zaključku odobrene finančne pomoči.

Člen 20

Pregled

Evropski parlament in Svet na predlog Komisije pregledata to uredbo najpozneje do 31. decembra 2013.

Člen 21

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2012/2002 se s 1. januarjem 2007 razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 22

Prehodna določba

Uredba (ES) št. 2012/2002 se še naprej uporablja za vloge, ki jih je Komisija prejela do vključno 31. decembra 2006.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT

1. NAME OF THE PROPOSAL :

Proposal for a REGULATION of the European Parliament and of the Council establishing the European Union Solidarity Fund

2. ABM / ABB FRAMEWORK

Policy Area(s) concerned and associated Activity/Activities:

Citizenship, Freedom, Security and Justice

3. BUDGET LINES

3.1. Budget lines (operational lines and related technical and administrative assistance lines (ex- B.A lines)) including headings :

Three budget lines under heading 3

For Administrative Management: 13 01 04 04

For Member States: 13 06 01

For Candidate countries: 13 06 02

3.2. Duration of the action and of the financial impact:

Indeterminate, with the possibility of using up to EUR 1000 million per year in current prices to be made available on a case by case basis by the budgetary authority in the event of major disasters upon proposal from the Commission of an amending budget

Up to 0.2% of any grant paid under the EUSF may be used for Technical Assistance under 13 01 04 04.

Up to 5% of the estimated costs of eligible operation claimed in the application - but no more than EUR5 million in each case – may be granted as advance funding upon request of the affected Member State. In this case, available Commitment Appropriations would have to be transferred to either 13 06 01 or 13 06 02 and re-transferred once the application has been approved and the amending budget becomes effective. The Member State would have to repay the advance payment if the application is not approved.

3.3. Budgetary characteristics (add rows if necessary) :

Budget line | Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions from applicant countries | Heading in financial perspective |

13 01 04 04 | Non-comp | Non Diff | Yes | No | No | No 3 |

13 06 01 | Non-comp | Diff[11] | NO | NO | NO | No 3 |

13 06 02 | Non-comp | Diff | NO | NO | NO | No 3 |

4. SUMMARY OF RESOURCES

4.1. Financial Resources

4.1.1. Summary of commitment appropriations (CA) and payment appropriations (PA)

EUR million (to 3 decimal places)

Expenditure type | Section no. | Year n | n + 1 | n + 2 | n + 3 | n + 4 | n + 5 and later | Total |

Operational expenditure[12] |

Commitment Appropriations (CA) | 8.1 | a | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

Payment Appropriations (PA) | b | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

Administrative expenditure within reference amount[13] |

Technical & administrative assistance (NDA) | 8.2.4 | c | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

TOTAL REFERENCE AMOUNT |

Commitment Appropriations | a+c | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

Payment Appropriations | b+c | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

Administrative expenditure not included in reference amount[14] |

Human resources and associated expenditure (NDA) | 8.2.5 | d | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 |

Administrative costs, other than human resources and associated costs, not included in reference amount (NDA) | 8.2.6 | e |

Total indicative financial cost of intervention

TOTAL CA including cost of Human Resources | a+c+d+e | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

TOTAL PA including cost of Human Resources | b+c+d+e | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

Co-financing details

If the proposal involves co-financing by Member States, or other bodies (please specify which), an estimate of the level of this co-financing should be indicated in the table below (additional lines may be added if different bodies are foreseen for the provision of the co-financing):

EUR million (to 3 decimal places)

Co-financing body | Year n | n + 1 | n + 2 | n + 3 | n + 4 | n + 5 and later | Total |

…………………… | f |

TOTAL CA including co-financing | a+c+d+e+f |

4.1.2. Compatibility with Financial Programming

X The proposal is compatible with existing financial programming.

X The proposal will entail reprogramming of the relevant heading in the financial perspective.

X The proposal may require application of the provisions of the Interinstitutional Agreement[15] (i.e. flexibility instrument or revision of the financial perspective).

4.1.3. Financial impact on Revenue

X The proposal has no financial implications on revenue

( Proposal has financial impact – the effect on revenue is as follows:

NB: All details and observations relating to the method of calculating the effect on revenue should be shown in a separate annex.

EUR million (to one decimal place)

Prior to action [Year n-1] | Situation following action |

Total number of human resources | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 |

5. CHARACTERISTICS AND OBJECTIVES

Details of the context of the proposal are required in the Explanatory Memorandum. This section of the Legislative Financial Statement should include the following specific complementary information:

5.1. Need to be met in the short or long term

See Explanatory Memorandum

5.2. Value-added of Community involvement and coherence of the proposal with other financial instruments and possible synergy

See Explanatory Memorandum

5.3. Objectives, expected results and related indicators of the proposal in the context of the ABM framework

5.4. Method of Implementation (indicative)

Show below the method(s)[17] chosen for the implementation of the action.

Shared management with Member states

Decentralised management with third countries (candidate countries negotiating accession to the Union)

6. MONITORING AND EVALUATION

Monitoring and evaluation are limited to reflect the character of the instrument and in order not to impose undue burdens on national administrations in the event of a major disaster. However, monitoring visits around mid-term of the implementation of the grant are foreseen for selected cases.

ANTI-FRAUD MEASURES

The proposal foresees that control and audit measures are to be carried out by the beneficiary state on the basis of a risk analysis. The beneficiary State has to present a report to the Commission on the financial execution of the grant, together with a statement justifying the expenditure and indicating any other source of funding received for the operations concerned. The proposal foresees the possibility of audits by Community bodies in accordance with the Financial Regulation.

7. DETAILS OF RESOURCES

7.1. Objectives of the proposal in terms of their financial cost

Commitment appropriations in EUR million (to 3 decimal places)

7.2.2. Description of tasks deriving from the action

Assessment of applications, preparation of grant decisions, monitoring and closure of assistance

7.2.3. Sources of human resources (statutory)

Two statutory posts currently allocated to the management of the programme

7.2.4. Other Administrative expenditure included in reference amount (XX 01 04/05 – Expenditure on administrative management)

EUR million (to 3 decimal places)

Budget line (number and heading) 13 01 04 04, heading 3 | Year n | Year n+1 | Year n+2 | Year n+3 | Year n+4 | Year n+5 and later | TOTAL |

Other technical and administrative assistance | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

- intra muros |

- extra muros |

Total Technical and administrative assistance | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. | p.m. |

7.2.5. Financial cost of human resources and associated costs not included in the reference amount

EUR million (to 3 decimal places)

Type of human resources | Year n | Year n+1 | Year n+2 | Year n+3 | Year n+4 | Year n+5 and later |

Officials and temporary staff (XX 01 01) | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 |

Staff financed by Art XX 01 02 (auxiliary, END, contract staff, etc.) (specify budget line) |

Total cost of Human Resources and associated costs (NOT in reference amount) | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 | 0.216 |

Calculation– Officials and Temporary agents Reference should be made to Point 8.2.1, if applicable

2 statutory posts à EUR 108.000 p.a

Calculation– Staff financed under art. XX 01 02

Reference should be made to Point 8.2.1, if applicable

7.2.6. Other administrative expenditure not included in reference amount

EUR million (to 3 decimal places)

XX 01 02 11 02 – Meetings & Conferences |

XX 01 02 11 03 – Committees[23] |

XX 01 02 11 04 – Studies & consultations |

XX 01 02 11 05 - Information systems |

2 Total Other Management Expenditure (XX 01 02 11) |

3 Other expenditure of an administrative nature (specify including reference to budget line) |

Total Administrative expenditure, other than human resources and associated costs (NOT included in reference amount) |

Calculation - Other administrative expenditure not included in reference amount

[1] COM(2004)101.

[2] Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002, UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

[3] COM(2005) 113, 6.4.2005.

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL C […], […], str. […].

[7] UL C […], […], str. […].

[8] UL L 311, 14.11.2002, str.3.

[9] Še neobjavljeno.

[10] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[11] Differentiated appropriations.

[12] Expenditure that does not fall under Chapter xx 01 of the Title xx concerned.

[13] Expenditure within article xx 01 04 of Title xx.

[14] Expenditure within chapter xx 01 other than articles xx 01 04 or xx 01 05.

[15] See points 19 and 24 of the Interinstitutional agreement.

[16] Additional columns should be added if necessary i.e. if the duration of the action exceeds 6 years.

[17] If more than one method is indicated please provide additional details in the "Relevant comments" section of this point.

[18] As described under Section 5.3.

[19] Cost of which is NOT covered by the reference amount.

[20] Cost of which is NOT covered by the reference amount.

[21] Cost of which is included within the reference amount.

[22] Reference should be made to the specific legislative financial statement for the Executive Agency(ies) concerned.

[23] Specify the type of committee and the group to which it belongs.