52005DC0324

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 3.8.2005

KOM(2005) 324 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Zunanji ukrepi v okviru tematskih programov v skladu s prihodnjo finančno perspektivo 2007–2013

1. UVOD

Komisija je v okviru naslednje finančne perspektive 2007–2013 predlagala poenostavljeno strukturo za dodeljevanje zunanje pomoči Skupnosti, usmerjeno v doseganje usklajenosti in doslednosti ter večjega in boljšega učinka razpoložljivih sredstev. Namesto obstoječega razpona geografskih in tematskih instrumentov, ki so bili priložnostno razviti skozi čas, je bilo za prihodnost predlaganih 6 instrumentov. Trije od njih so oblikovani kot horizontalni instrumenti, ki naj bi odgovorili posebnim potrebam (instrument človekoljubne pomoči, instrument stabilnosti, instrument za makrofinančno pomoč), trije pa so oblikovani z opredeljeno geografsko pokritostjo za izvajanje določenih politik (instrument za predpristopno pomoč (IPP), instrument evropskega sosedstva in partnerstva (IESP) ter instrument razvojnega sodelovanja in gospodarskega sodelovanja (IRSGS). Za štiri od šestih instrumentov je Komisija 29. septembra 2004 sprejela nove zakonske predloge; za dva druga (makrofinančna pomoč in človekoljubna pomoč) se meni, da sta obstoječi pravni podlagi v svoji sedanji obliki primerni. V smislu Finančne uredbe bo teh šest uredb zagotovilo „osnovne akte“ za ustrezna proračunska sredstva v skladu s Postavko 4 „EU kot svetovni akter“ prihodnje finančne perspektive.

Prihodnost tematskih programov s svetovno geografsko pokritostjo precej skrbijo Evropski parlament in Svet, a tudi evropske nevladne organizacije, ki običajno izvajajo pomemben del teh programov v skladu s „sporazumi o pomoči“ s Komisijo. V odgovor na te skrbi je predsednik Barroso 12. aprila obvestil Parlament, da bo Komisija v ta namen predložila svoje predloge v obliki tega sporočila. Pri pripravljanju svojih predlogov se je Komisija posvetovala s civilno družbo in po možnosti že upoštevala njena mnenja in pridržke.

Predlagana poenostavitev ima zares pomemben vpliv na način, kako se bo tematske programe opredelilo in upravljalo v prihodnosti.Znatno število obstoječih posebnih tematskih uredb, kot so te za „Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice“[1] ali o „pomoči za boj proti boleznim revščine v državah v razvoju“[2], bo vključeno v te nove uredbe o upravičenosti, ki bodo zagotovile pravno podlago za prihodnje tematske programe. Komisija bo opredelila tematske programe, ki zadevajo geografsko pokritost treh na politiki temelječih instrumentov (IRSGS, IPP, IESP), in sprejela strateške dokumente, ki bodo vsebovali večletna okvirna finančna sredstva. Poleg tega IRSGS predpisuje izredne določbe za globalne pobude in za podporo določbam glede svetovnega javnega dobra, da bi se imelo jasno in enotno pravno podlago za prispevke Skupnosti. To lahko pomeni, da bi bile v izjemnih okoliščinah do programov upravičene tudi že razvite države. Trije horizontalni instrumenti določajo mehanizme, ki naj bi prinesli odgovore na posebne razmere, in se zato izvajajo s pomočjo posebnih strategij in v primerih dolgoročnega sodelovanja v okviru večletnega načrtovanja. Splošno vzeto, ob priznavanju dodane vrednosti tematskih programov nova arhitektura instrumentov za zunanje ukrepanje prinaša priložnost za ponovni razmislek o področju uporabe in vsebine tematskih programov vključno z ustreznimi proračunskimi sredstvi in priložnost, da se nanje prenese koncept poenostavitve ob njihovi krepitvi in racionalizaciji z namenom izboljšanja njihove učinkovitosti in uspešnosti. Ta dokument določa predlog Komisije v zvezi z merili za tematske programe, področje uporabe in utemeljitev predvidenih programov ter kritične vidike postopkov upravljanja, predvidenih za njihovo načrtovanje, pripravo proračuna in sprejetje. To upošteva izkušnje, pridobljene pri vrednotenju (glej Prilogo). Celotna vsebina vsakega tematskega programa vključno z ustreznimi strategijami in natančno opredelitvijo bo predmet naslednjih podrobnih predlogov Komisije.

2. PREDLOG ZA TEMATSKE PROGRAME V SKLADU Z NASLEDNJO FINANčNO PERSPEKTIVO

2.1. Koncepti in področje uporabe

Za namen tega sporočila se uporabljajo naslednje opredelitve:

Tematski program zaobsega posebno področje dejavnosti, ki je v interesu skupine partnerskih držav in ni geografsko določeno, ali dejavnosti sodelovanja, ki se nanašajo na različne regije ali skupine partnerskih držav, ali na mednarodno dejavnost, ki ni geografsko določena, vključno z večstranskimi in globalnimi pobudami[3], da bi se pospešilo notranje politike Unije na tujem.

Pomembno načelo, ki je osnova koncepta tematskih programov, je „subsidiarnost“. Geografski programi so privilegiran instrument za sodelovanje s tretjimi državami. Vendar v nekaterih okoliščinah programi, ki imajo geografski značaj (državni, meddržavni in regionalni), niso najboljši instrumenti pomoči na določenem področju. To je trenutek, ko nastopijo tematski programi, ki morajo biti usklajeni z geografskimi programi in jim prinesejo dodatno vrednost.

Okvir za načrt državne strategije, dogovorjen med Komisijo in Svetom novembra 2000, poudarja, da naj bi bili geografski programi „celoviti“ in načrt državne in regionalne strategije vsekakor pravo orodje za zagotavljanje primerne politike in mešanice instrumentov v zvezi s tretjimi državami in s tem doprinesli k usklajenosti politik Skupnosti.To pomeni, da morajo državne in regionalne strategije upoštevati vpliv ustreznih notranjih politik EU. Poleg tega se medsektorska vprašanja, kot so vprašanja enakosti spolov ali okoljska vprašanja, celovito obravnavajo tako v geografskih kot v tematskih programih. V okviru poenostavitve instrumentov za zunanje ukrepe je Komisija ponovno poudarila svojo zavezo tem načelom.[4]

Načeloma se državne in regionalne strategije izvajajo s finančnimi sredstvi, dodeljenimi nacionalnim in regionalnim programom. Slednji naj bi odražali dvostranske ali regionalne prednostne naloge za sodelovanje v luči razvojnih strategij partnerskih držav in dopolnilnih pomoči drugih donatorjev. Kot del mešanice politike in instrumentov se programi sodelovanja, financirani v okviru nacionalnih in regionalnih programov, dopolnijo s tematskimi programi.

Programi, ki izvajajo politike Skupnosti, usmerjene na posebno regijo v okviru skupne teme, se bodo šteli za „regionalne programe“. Zato se bodo nekateri obstoječi programi nadaljevali prej v geografskem kot tematskem okviru in se v tem sporočilu ne bodo obravnavali.[5]

2.2. Merila opredelitve

Tematski programi, ki temeljijo na zgoraj navedenih konceptih, bodo opredeljeni na osnovi svoje posebne dodane vrednosti in svoje skladnosti z načelom subsidiarnosti , določenim zgoraj. Naslednja merila, ki se medsebojno ne izključujejo, bodo pomagala opredeliti tematske programe in vrste dejavnosti, ki jih lahko zajemajo. Tematski programi se lahko uvedejo, če

1. cilji politik EU ne morejo biti doseženi preko državnih in regionalnih programov in program izvaja posredniška nevladna organizacija ali se ta izvaja preko nevladnih organizacij ali drugih vrst nevladnih akterjev in mednarodnih organizacij ali večstranskih mehanizmov, tj.

2. globalnih pobud na področju trajnostnega razvoja ali v pomoč svetovnemu javnemu dobru (ali v boju proti svetovnemu javnemu „zlu“)

3. dejavnosti v državah članicah EU in državah kandidatkah (npr. sofinanciranje ozaveščenosti javnosti preko NVO)

in/ali

4. program v partnerskih državah in regijah pripelje k ukrepom, ki so dodatni in skladni z ukrepi, financiranimi v skladu z državnimi in regionalnimi programi, kjer ti obstajajo. V navedenih primerih je bolj učinkovito (tj. pričakovani rezultati tematskih ukrepov so večji od tistih, doseženih preko državnih ali regionalnih programov) ali bolj uspešno (upravljavski stroški so nižji) uporabiti tematske programe, tj.

5. ukrep je večregionalen in/ali medsektorski (vključno s pilotskimi ukrepi ter pobudami)

6. s partnersko vlado/partnerskimi vladami ni sporazuma o ukrepu

7. ukrep se odziva na enostransko politično prednostno nalogo ali mednarodno obveznost ali zavezo ES

8. ne obstajajo DSN in NOP ali pa so bili ustavljeni.

2.3. Predlagani tematski programi

Pri pripravi tematskih programov predlaga Komisija v skladu z naslednjo finančno perspektivo bolj učinkovit in smotrn okvir za njihovo oblikovanje in upravljanje, da bi se izognilo nepotrebni razdrobitvi in izboljšalo opredelitev prednostnih nalog. To zahteva, da so predlagani programi notranje skladni in celoviti.

Poleg ukrepov za izvajanje zunanjih politik se zunanji vidiki notranjih politik tudi zajamejo z novimi uredbami[6]. Kjer je ustrezno, so bili upoštevani v tem okviru.[7]

Tematski programi se predlagajo na področjih, določenih spodaj. Njihova splošna osnova je opisana, podrobna sporočila, ki naj bi bila predstavljena v zvezi z vsakim tematskim programov, pa bodo določila končne predloge Komisije.

9. Demokracija in človekove pravice

Komisija namerava predlagati tematski program za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po vsem svetu, ki bi nadomestil sedanjo Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice. Ob upoštevanju posebnih ciljev Pogodb[8] bi tematski program spodbujal temeljne vrednote Evropske unije in njenih zunanjih odnosov z usmerjanjem finančne podpore dejavnostim, ki naj bi pospeševale in zaščitile človekove pravice in temeljne svoboščine ter razvijale demokracijo in demokratične procese. Zajemal bi svetovno, regionalno in posamezni državi namenjeno finančno podporo za ukrepe, ki jih prvenstveno izvajajo nevladni akterji, ki izhajajo iz civilne družbe, ter regionalne in mednarodne organizacije. Program bi podpiral visoko politično opaznost EU na področju človekovih pravic in demokratizacije, zlasti pri globalnih vprašanjih, kot so mednarodni kazensko-sodni sistem in Mednarodno kazensko sodišče, odprava smrtne kazni, boj proti mučenju in rasizmu, razlikovanju glede manjšin in avtohtonih prebivalcev ter demokratizacija in opazovanje volitev. Dodeljevanje finančne podpore preko tematskega programa bi bilo neodvisno od odobritve organov države upravičenke in obstoja državnega ali nacionalnega programa.

10. Človekoljubni in socialni razvoj

Komisija namerava predlagati enoten tematski program za človekoljubni in socialni razvoj, ki bi temeljil na skladni in celoviti strategiji, da bi se podprlo dosego razvojnih političnih ciljev v zvezi s človekoljubnim in socialnim razvojem in izpolnilo mednarodne zaveze ES na tem področju.

Tematski program bi lahko obravnaval ustrezne vidike zdravja, AIDS-a, demografije, izobraževanja in usposabljanja, enakosti spolov, spodobnega dela[9], socialne kohezije in kulture ter spodbujal povezane mednarodne agende, ki temeljijo na Deklaraciji o ciljih novega tisočletja, agendah iz Kaira, Pekinga in Kopenhagna, Pobudi izobraževanje za vse idr. Zajemal bi pristop ES k strateškemu partnerstvu z ustreznimi agencijami in ustanovami ZN, mednarodnemu partnerstvu in svetovnim skladom ter pobudam, posvečenim spodbujanju in izvajanju teh agend in tudi delu z mednarodnimi ali regionalnimi mrežami civilne družbe, dejavnih na zajetih področjih.

11. Okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov vključno z energijo

Komisija namerava predlagati enoten tematski program na področju okolja in naravnih virov. Ta bi obravnaval okoljsko razsežnost razvoja in pomagal spodbuditi okoljsko in energetsko politiko Evropske skupnosti v tujini.

Tematska strategija lahko:

- zagotovi podporo svetovnim pobudam in pobudam EU in tudi mednarodnim organizacijam (vključno z NVO), ki so usmerjene k okoljski razsežnosti trajnostnega razvoja, okoljskemu svetovnemu javnemu dobru in k trajnostnemu upravljanju z naravnimi viri, ki lahko med drugim vključujejo ustrezne vidike podnebnih sprememb, okoljske izzive za zdravje, ravnanje s kemikalijami in odpadki, biološko raznovrstnost, gozdove, upravljanje zemljišč, morske vire, sladko vodo in trajnostne načine porabe in proizvodnje in tudi krepitev mednarodne okoljske uprave, spremljanja in vrednotenja;

- podpre prizadevanja in okrepi zmogljivost za razvoj državnih vlad in civilne družbe, da bi vključili okoljsko razsežnost v razvojno sodelovanje in izpolnili svoje obveznosti in zaveze v skladu s svetovnimi ali regionalnimi okoljskimi sporazumi, pobudami ali procesi ter okrepili svojo udeležbo v njih; podpre krepitev upravljanja z naravnimi viri v državah v razvoju;

- zagotovi operativno podporo – preko prostovoljnih prispevkov – večstranskim okoljskim sporazumom in za druge mednarodne okoljske pobude, procese in organizacije (vključno z NVO);

- spodbuja okoljsko politiko ES v tujini med drugim vključno s podpiranjem javnih in/ali zasebnih pobud in prispevanjem k njim.

Poseben sklop delovanja je predviden za „ energijo za trajnostni razvoj“, ki naj bi zagotovil ustrezno povezavo s prihodnjim programom Inteligentna energija – evropski program II, dopolnil ukrepe glede trajnostne energije v gornjih elementih ter bil skladen z drugimi elementi tematskega programa. Splošen cilj tega sklopa naj bi bil boj proti revščini. Lahko podpre dostop do trajnostnih, visokokakovostnih, zanesljivih in cenovno dostopnih energetskih storitev v državah v razvoju tako, da pomaga vključiti trajnostno energijo v razvojne strategije, da krepi upravne in ureditvene zmogljivosti, da uvede ustrezne finančne določbe z namenom pritegnitve naložb in da spodbuja regionalno sodelovanje s ciljem vzpostavitve medsebojno povezane infrastrukture.

12. Nevladni akterji razvoja

Komisija namerava predlagati tematski progam s ciljem zagotavljanja podpore organizacijam civilne družbe in drugim nevladnim akterjem, dejavnim v razvoju, s poreklom v EU ali partnerskih državah. Podpora lokalnim organom v partnerskih državah se tudi lahko obravnava v tem okviru. Natančneje, ta program bi lahko imel trojen cilj, tako da bi skušal podpreti (i) prispevke nevladnih akterjev pri razvojnem procesu, tako na ravni partnerske države kot na regionalni ravni, vključno s sredstvi za izgradnjo zaupanja, s pospeševanjem zagovarjanja, mreženja in zmožnosti za dialog, olajševanja večje udeležbe na osnovni ravni prebivalstva ter spodbujanja razvojnih sinergij med državo in nevladnimi akterji; (ii) boljše razumevanje, partnerstvo in solidarnost med evropskimi državljani in civilnimi družbami v državah v razvoju s spodbujanjem dviganja zavesti in informiranja o razvojnih vprašanjih med državljani EU in držav kandidatk; (iii) sodelovanje in koordinacijo med civilnodružbenimi mrežami ter temi mrežami in ustanovami EU.

13. Varnost preskrbe s hrano

Komisija predvideva tematski program, ki bi lahko i) podprl dobavo mednarodnih javnih dobrin in s tem neposredno prispeval k varnosti preskrbe s hrano (npr. kmetijske raziskave), financiranje svetovnih programov (npr. sistemi zgodnjega opozarjanja), ii) obravnaval negotove razmere glede hrane v državah ali regijah, kjer vlada brezvladje ali pa vlada ne nadzoruje delov države, ali ni delujočega državnega strateškega okvira, ter iii) spodbudil inovativne politike in strategije na področju varnosti preskrbe s hrano.

14. Sodelovanje z industrializiranimi državami

Ta tematski program bi zajemal sodelovanje z izbranim številom tistih držav, ki so opredeljene kot že razvite države za namen instrumenta razvojnega sodelovanja in gospodarskega sodelovanja (IRSGS) in bi zagotovil poseben in smotrn odgovor na potrebe za sodelovanje in bi še nadalje sodeloval s temi zelo pomembnimi političnimi in trgovinskimi partnericami tako v dvostranskem kot v večstranskem okviru. Dejavnosti sodelovanja bi bile namenjene podpori ciljev, določenih v različnih dvostranskih instrumentih (sporazumih, političnih izjavah, akcijskih načrtih), ki urejajo odnose med Evropsko skupnostjo in partnerskimi državami, s splošnim ciljem ustvarjanja ugodnejšega okolja za vodenje in nadaljnji razvoj teh odnosov. Bolj določni cilji sodelovanja bi zajemali predvsem: krepitev povezav med socialno-ekonomskimi akterji v EU in partnerskih državah; povečanje razumevanja in vpliva EU v partnerskih državah; in širitev ter poglabljanje partnerstev in skupnih projektov na različnih področjih.

15. Selitve in azil

Evropska unija že več let razvija koncept partnerstva s tretjimi državami na področju selitev s poudarkom na potrebi po sprejetju celovitega pristopa k selitvam v povezavi z zadevnimi državami in regijami. Da bi se ta koncept realiziral, je bil leta 2004 uveden program Aeneas za sodelovanje s tretjimi državami na področjih selitev in azila. Njegov cilj je zagotavljanje posebne dodatne finančne in tehnične pomoči tretjim državam v podporo njihovim prizadevanjem pri obravnavanju vseh vidikov migracijskih vprašanj.

Program Aeneas naj bi se nadaljeval kot tematski program, oblikovan za krepitev vključevanja vprašanj v zvezi s selitvami in azilom v zunanje odnose Skupnosti kot notranje prednostne medsektorske naloge EU. Ta instrument bi tudi zagotovil horizontalni okvir Skupnosti, ki bi pomagal okrepiti sodelovanje med akterji EU, tretjimi državami in mednarodnimi akterji, ki jih zadeva pojav selitev, da bi se spodbudilo večje razumevanje izzivov in prispevalo k iskanju uravnoteženih obojestransko zadovoljivih rešitev.

3. VKLJUčEVANJE EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN CIVILNE DRUžBE

Komisija priznava potrebo po politični razpravi z Evropskim parlamentom in Svetom in njunem usmerjanju v zvezi s strateško usmeritvijo tematskih programov, predhodnih letnemu proračunskemu procesu. Zato Komisija predlaga, da bi, preden bi pripravila in sprejela tematske strategije, začela razprave z Evropskim parlamentom in Svetom o področju uporabe, ciljih in političnih prednostnih nalogah vsakega od tematskih programov, na osnovi uradnega obvestila ustanovama. Pri pripravi tematskih strategij bo upoštevala politično voljo Evropskega parlamenta in Sveta, kakršno bosta izrazila v sklepih in resolucijah.

Komisija bo zagotovila prikaz celotne vsote sredstev, predvidenih za vsak tematski program v okviru zadevnih instrumentov v skladu s postavko 4 (zunanji ukrepi) finančne perspektive na osnovi večletnega finančnega okvira, predloženega Evropskemu parlamentu in Svetu leta n-2, pred začetkom proračunskega procesa za leto n. To bi Parlamentu in Svetu omogočilo, da bi se izrekla o strateških izbirah in prednostnih nalogah, preden bi Komisija pripravila predhodni predlog proračuna. Komisija se bo praviloma posvetovala s civilno družbo in, kjer je to ustrezno, z mednarodnimi akterji, preden bo pripravila predloge, ki jih bo dala Evropskemu parlamentu in Svetu.

4. UPRAVLJALNI VIDIKI

4.1. Načrtovanje

Tematski programi, določeni v prejšnjem poglavju, so notranje usklajeni v smislu, da opredeljujejo področja s širokimi skupnimi imenovalci, ki se odzivajo na posebne politike in cilje Skupnosti. Zato bo vzporedno z načrtovanjem geografsko dodeljenih sredstev dodelitev finančnih sredstev vsakemu tematskemu programu načrtovana na osnovi strateškega dokumenta.

Sledeč področju uporabe in merilom opredelitve, določenim v poglavju 3, tematski programi ne smejo nadomestiti, ampak dopolniti ukrepe iz geografskih programov. Njihova posebna dodana vrednost se mora torej določiti v strategijah. Kjer tematski program vodi do ukrepov v tretjih državah, leži pomemben izziv v povezovanju državnih tematskih projektov in strategij ter prednostnih nalog, določenih v državnih in regionalnih strategijah, kjer te obstajajo. Državne in regionalne strategije naj bi z uvedbo mešanice politik določile možnosti za dodajanje vrednosti nacionalnim in regionalnim programom[10] z uporabo tematskih programov. Tematske strategije pa naj bi – kjer vodijo do dodatnih ukrepov k nacionalnim ali regionalnim programom – določile države in regije posebnega pomena za doseganje nameravanih ciljev in upoštevale državne in regionalne strategije, kjer te obstajajo.

Tematske strategije bodo določile cilje, pričakovane rezultate, kazalnike učinkovitosti in prednostna področja za pomoči Skupnosti in tudi njihovo dopolnjevanje, dodano vrednost in sinergijo, z ukrepi drugih mednarodnih akterjev. Komisija bo uporabila standardiziran okvir za tematske strategije, podoben tistemu za načrt državne strategije, in usklajen postopek sprejetja sledeč trem glavnim fazam, kot so priprava, nadzorovanje kakovosti in uradna odobritev.

4.2. Izvajanje s pomočjo novih instrumentov za zunanje ukrepe

Zgoraj določeni tematski programi se ujemajo z geografsko pokritostjo treh instrumentov z opredeljenim geografskim področjem uporabe. Vendar kar zadeva instrument za predpristopno pomoč (IPP), se dodatni ukrepi v okviru tematskih programov običajno ne zahtevajo, saj predpristopne strategije v okviru nacionalnih in/ali večdržavnih programov že zajemajo vse vidike acquis communautaire (36 poglavij pogajalskega procesa) in vse politike Skupnosti vključno z udeležbo držav upravičenk v programih Skupnosti.

Poseben primer je tematski program za demokracijo in človekove pravice, ki naj bi se izvajal s pomočjo instrumentov na podlagi politik in instrumenta stabilnosti. Tematski program „sodelovanje z industrializiranimi državami“ se bo izvajal le s pomočjo IRSGS. Vsi drugi tematski programi naj bi se izvajali le s pomočjo instrumenta evropske politike sosedstva in partnerstva in instrumenta razvojnega sodelovanja (IESP) in gospodarskega sodelovanja (IRSGS).

Poudariti je treba dva vidika:

- Dodelitev sredstev iz okvira, o katerem je za različne instrumente soodločal proračunski organ

Vsakemu od instrumentov, IRSGS in IESP, bo dodeljen finančni okvir, o katerem se je soodločilo med obema zakonodajnima vejama. To pomeni, da morajo biti finančna sredstva, namenjena tematskim programom, jasno dodeljena obema instrumentoma. Vendar bodo globalne pobude in programi za zagotavljanje svetovnih javnih dobrin dodeljeni le IRSGS.

Za tematske programe, ki prečijo različne instrumente, bodo sredstva dodeljena in posebej določena iz zadevnih okvirov kot del večletnega finančnega okvira.

- Izvajanje na osnovi različnih uredb (IESP, IRSGS ter IPP in instrument stabilnosti za vprašanja demokracije in človekovih pravic).

Uredba, ki ureja sodelovanje z določeno regijo, bo tudi urejala ukrepe v okviru tematskih programov v zadevni regiji. Ukrepe na področjih svetovnega javnega dobra in globalnih pobud naj bi urejal IRSGS. Izvedbeni določbi, ki ju je Komisija predlagala v okviru IEPS in IRSGS, sta več ali manj enaki ali popolnoma usklajeni glede izvajanja tematskih programov.

5. SKLEPI

Komisija priznava potrebo po tematskih programih in njihovo uporabnost na področju zunanjega sodelovanja. S krepitvijo in racionalizacijo tematskih programov, kar vodi do zmanjšanja njihovega števila za približno polovico, želi zagotoviti učinkovito in uspešno izvajanje prihodnjih programov sodelovanja v skladu s politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Pri pripravi tematskih programov bo Komisija polno vključevala Evropski parlament in Svet in se posvetovala s civilno družbo.

ANNEX: LESSONS LEARNED FROM EVALUATIONS

The Commission has evaluated most of the thematic regulations under the current Financial Perspectives. Moreover, a significant number of country strategy evaluations have been undertaken in recent years, which throw light upon the link between country programmes and thematic programmes. Certain general findings and lessons to be drawn from these studies need to be taken into account in the concept and definition of future thematic programmes, particularly where they are implemented at country level. On one hand, the evaluations show that thematic programmes have had a positive impact:

- Thematic programmes have proven useful for implementing Community actions in cases when the government of the partner countries blocks them under the geographic programmes, which is notably the case in sensitive areas such as human rights, democracy or support to civil society.

- They have been assessed as useful to initiate actions, often with innovative approaches, with pre-selected partners.

- Actions are often more easily accepted by partner countries when funding is “additional”.

- Thematic programmes have proven useful to intervene in fragile states and difficult partnerships, particularly in supporting programmes implemented by non-state actors.

On the other hand, the thematic programmes and budget lines have demonstrated certain weaknesses. They are currently large in numbers and fragmented. The narrowly defined thematic focus, once determined by legislative act, limits the flexibility to adapt to new needs. The parallel implementation of numerous thematic programmes and the country programme poses managerial challenges and loss of efficiency[11]. Interventions in third countries funded under thematic programmes create by their nature problems of coherence with country and regional strategies[12]. Thematic interventions need to be consistent with the country analysis and should respond or relate to country strategies[13]. Consequently, they should also be part of the complementarity assessment made in the context of country strategies. The substance of thematic programmes should be integrated into the policy dialogue with partner governments.

Correspondence list of current and future thematic programmes

(The content and substance of thematic programmes may not necessarily correspond exactly to current programmes.)

Heading 4 in 2000 – 2006 | Heading 4 in 2007 – 2013 |

Democracy and the rule of law and respecting human rights and fundamental freedoms (Reg. No. 975/1999 and 976/1999) Poverty diseases (Reg No. 1568/2003 plus 550/97 on AIDS/HIV) Reproductive and sexual health and rights in developing countries (Reg. No. 1567/2003 plus 1484/97 population policies and programmes in developing countries) Gender equality in development cooperation (Reg. 806/2004) Integration of environmental dimension in development process (Reg. No. 2493/2000) Conservation and sustainable management of tropical forests and other forests in developing countries (Reg. No 2494/2000) Some international funding currently included in DG ENV budget Intelligent Energy (COOPENER) Decentralised cooperation (Reg. No. 1659/98 plus amendments) Co-financing operations with NGOs (Reg. No 1658/1998) Food aid policy and food aid management, special operations in support of food security (Reg. No. 1292/1996) Cooperation and commercial relations between the EU and the industrialised countries (Reg. No. 382/2001) Rehabilitation and reconstruction operations in developing countries (Reg. No. 2258/1996) Aid to up-rooted people in Asia and Latin America (Reg. No. 2130/2001) Assistance to third countries in the area of migration and asylum (Reg. 491/2004) | [pic] [pic] [pic] [pic] [pic] [pic] [pic] [pic] | 1. Democracy and human rights 2. Human and social development 3. Environment and sustainable management of natural resources 4. Civil society and decentralised cooperation 5. Food security 6. Cooperation with industrialised countries 7. Programmes transferred to geographic programmes (regional programmes) 8. Migration and asylum |

[1] ES št. 975/1999, 29.4.1999

[2] ES št. 1568/2003, 15.7.1999

[3] Za namen tega sporočila so „globalne pobude“ opredeljene kot politične pobude na področju trajnostnega razvoja ali kot oskrba globalnega javnega dobra, potrjene in podprte s strani mednarodne skupnosti in izvajane s pomočjo večstranskih mehanizmov vključno s svetovnimi skladi.

[4] Sporočilo Komisije o finančni perspektivi z dne 14. julija 2004, COM(2004)487 končno.

[5] To še zlasti velja za program pomoči dobaviteljem banan iz AKP, ki se bo iztekel leta 2008; za kakršno koli pomoč državam AKP, ki proizvajajo sladkor; za pomoč osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove v Aziji; idr.

[6] Sporočilo Komisije o instrumentih za zunanjo pomoč z dne 29. 9. 2004, COM(2004) 626 konč. Glej tudi SEC(2004) 1203/2 z dne 29. septembra 2004.

[7] Programi na področju obdavčevanja in carine (Programa Customs/Fiscalis), izobraževanja in usposabljanja ter (TEMPUS Plus) bodo zajeti v okviru geografskih programov. V primeru programa TEMPUS Plus bosta IEPS in IRSGS uvedla eno večletno dodelitev po instrumentu v ustreznih večdržavnih ali regionalnih programih. Za države, upravičene do instrumenta predpristopne pomoči (IPP) se bo tako dolgo, dokler bodo sodelovale v programu TEMPUS Plus, izvajal mehanizem na osnovi posamezne države, ki bo zagotavljal predvidljiv proračunski okvir.

[8] Členi 11(1) PEU, 177(2), 181a(1) PES.

[9] pojem „spodobno delo“ je opredelila ILO. Zajema zaposlovanje, socialno varnost, temeljne pravice pri delu, vključno s poglavitnimi delovnimi standardi, socialnim dialogom in enakostjo spolov.

[10] V okviru IESP in IRSGS so to „nacionalni in regionalni indikativni programi“.

[11] Example: “About fifty budget lines, of which around thirty that function and are regulated differently were mobilised to finance almost 400 identified projects”. Evaluation of the EC Country Strategy for Honduras, February 2004.

[12] Breakdown of the legal bases: if the European initiative for democracy and human rights is excluded, these various thematic regulations concern crisis situations (refugees, humanitarian aid) or post-crisis situations (rehabilitation) within the framework of which actions in favour of human rights are one component of the aid. However, if this falls exactly within the objective of mainstreaming, it is particularly difficult within these circumstances to precisely identify which projects – and which budgets – are implemented in favour of human rights.

[13] Example: “Secure further coherence between all the EC instruments and budget lines deployed in Bangladesh. …develop procedures to ensure that…deployment of the budget lines concerned is coherent with the Country Strategy, and pursues country specific objectives. ”. Recommendation 5 of the Evaluation of the EC Country Strategy for Bangladesh, November 2003