PRILOGA I

VIRI

PRILOGA II

PODPORNI POVZETKI PRIPOROČIL ZA PODTEME 1–5 DEVETEGA CIKLA MLADINSKEGA DIALOGA EU:

Faza izvajanja devetega cikla mladinskega dialoga EU je temeljila na petih podtemah, ki so jih udeleženci mladinske konference EU izbrali januarja 2022 v Strasbourgu v Franciji. Analize faze izvajanja so bile opravljene februarja in marca 2023 ter so zagotovile vpoglede in konkretizacijo na dveh glavnih področjih poročanja o izvajanju, in sicer glede vrste izvedbenih dejavnosti ter učinkov, opredeljenih na podlagi izvedbenih dejavnosti v okviru devetega cikla mladinskega dialoga EU. Poročilo o fazi izvajanja (1) je bilo podlaga za razprave na mladinski konferenci EU marca 2023 v Växjöju na Švedskem.

Ta priloga vsebuje povzetke priporočil za podteme 1–5 zadevnega cikla, ki so jih pripravili udeleženci konference.

1.   Obveščanje in izobraževanje

„Cilj našega priporočila je zagotoviti zanesljive in vključujoče informacije o trajnostnosti in podnebnih spremembah. Take uporabniku prijazne informacije, ki so dostopne ljudem različnih starosti/v različnih obdobjih življenja, nam pomagajo doseči bolj zeleno Evropo. Informacije o teh temah moramo vključiti v vse vrste učnih vsebin, tako neformalne kot formalne. Pomembno se je učiti skupaj in drug od drugega ter pri tem upoštevati različne vidike, kot so različne kulture in socialno-ekonomsko ozadje. Zato bi bilo treba upoštevati podnebno pravičnost. Ni pravično, da bi mlade obremenjevali s posledicami politik, ki jih sami niso sprejeli. Vse generacije moramo dejavno vključiti v izobraževanje o podnebnih spremembah in potrebnih rešitvah.

Mladi za smiselno ukrepanje potrebujejo spretnosti, znanje in platforme. Pomembno je izkoristiti potencial neformalnega izobraževanja in priznati praktične koristi. Predvidevamo izvajanje z interdisciplinarnim pristopom ter izkoriščamo potencial in znanje mladinskih organizacij in informacijskih storitev za mlade, ki so že na voljo. Izobraževalcem je treba zagotoviti sredstva za ustrezno usposabljanje in zmogljivosti za opravljanje njihove vloge. Ker je to živ proces, ga je treba nenehno evalvirati, spremljati in izboljševati.“

2.   Ukrepanje in opolnomočenje

„V postopkih odločanja, ki močno vplivajo na prihodnost mladih, se slednjih vedno znova ne upošteva in so iz njih izključeni. Da bi rešili to vprašanje, pozivamo k izboljšanju lokalnih participativnih mehanizmov od spodaj navzgor z opolnomočenjem mladih, zlasti tistih z manj priložnostmi.

Čeprav ti [svetovalni odbori] v nekaterih državah, kot so Finska, Estonija in Švedska, trenutno obstajajo, priznavamo potrebo po vseevropskem okviru za vzpostavitev učinkovitejših modelov za uspešnejše procese soodločanja med lokalnimi mladimi in nosilci odločanja. Ta pristop mora biti trajnosten in presečen, da se zagotovita kontinuiteta procesov ter inkluzija mladih z različnimi ozadji in izkušnjami. Presečni pristop pomeni, da je lahko oseba hkrati žrtev več oblik diskriminacije in marginalizacije.

Ti odbori se oblikujejo z demokratičnimi procesi, ki jih vodijo mladi in v katerih mladi izberejo svoje predstavnike. Natančen proces in njegova logistika lahko odražata zadevni lokalni kontekst. Člani odborov bodo dali glas lokalnim mladim pred procesi oblikovanja politik na lokalni ravni, po njih in med njimi.

Bistveno je, da države članice dajo prednost inkluziji in zastopanju mladih v postopkih odločanja. Z vzpostavitvijo neodvisnih svetovalnih odborov na lokalni ravni in krepitvijo vloge mladih, zlasti tistih z manj priložnostmi, lahko ustvarimo boljšo prihodnost za vse.“

3.   Upravljanje

„Posvetovanja v okviru devetega cikla mladinskega dialoga EU so pokazala visoko stopnjo nezaupanja med mladimi do učinkovitosti mehanizmov za oblikovanje politik v zvezi z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi politikami. Kljub željam in prizadevanjem za vključitev mladih v te procese oblikovanja politik mladi poročajo, da njihovo sodelovanje verjetno ne bo prineslo političnih sprememb.

Namen tega priporočila je zagotoviti, da so mladi vključeni v celoten proces oblikovanja politik, da se sliši njihov glas, hkrati pa spremlja in jim zagotavlja nadaljnje ukrepanje in povratne informacije v zvezi z ukrepi, ki jih sprejmejo oblikovalci politik po participativnih aktivnostih, ter javno poroča o doseženih spremembah ali utemelji, zakaj v določenih rokih ni sprememb. To bo pripomoglo k večji preglednosti in odgovornosti na vseh ravneh oblikovanja politik.

Priporočilo prispeva k opolnomočenju mladinskih organov, vključno z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi mladinskimi sveti, krepitvi mladinskega dialoga EU in uvedbi orodij za oceno učinka, kot so ocene učinka z vidika mladih. To omogoča bolje usmerjene politike, ki so učinkovite, si prizadevajo za zmanjšanje razlik v neenakosti ter podpirajo sedanje in prihodnje generacije.“

4.   Mobilnost in solidarnost

„V okviru evropskega leta spretnosti 2023 je bila poudarjena nujna potreba po spodbujanju razmišljanja o preusposabljanju in izpopolnjevanju delovne sile, kar bi prispevalo k trajnostni rasti ter privedlo do dobro opremljenega sektorja formalnega izobraževanja in konkurenčnega trga dela. Zato močno spodbujamo participacijo evropskih mladih v prostovoljstvu in učni mobilnosti kot aktivnem procesu učenja za nadaljnji razvoj spretnosti. Hkrati prihaja do vse večjega nesporazuma ne le med mladimi, temveč tudi s strani oblikovalcev politik, formalnih izobraževalnih ustanov in trga dela, zaradi česar ni mogoče priznati vrednosti, ki jo imajo te izkušnje, ali kompetenc, ki jih evropski mladi lahko razvijejo iz njih.

Mobilnost večini mladih ni dostopna zaradi pomanjkanja informacij, jezikovnih ovir, nezadostnih finančnih sredstev in drugih osebnih dolžnosti. Zato so potrebne mladim prijazne in dostopne informacije iz zaupanja vrednega vira ter splošna kampanja za ozaveščanje, da bi vsi mladi v Evropi prepoznali te priložnosti, s čimer bi okrepili bolj vključujočo družbo v skladu s ciljem mladih #3.

Evropska komisija bi morala začeti postopek, v katerem bi države članice pritegnila k posvetovanjem za pripravo nacionalnih akcijskih načrtov v dvoletnem časovnem okviru, pri čemer bi se morala osredotočiti na povečanje dostopnosti prostovoljstva in učne mobilnosti za mlade, zlasti tiste z omejenimi priložnostmi. Poleg tega bi morale države članice v svojih akcijskih načrtih oblikovati okvir za priznavanje kompetenc in spretnosti, pridobljenih med kratkoročnim in dolgoročnim prostovoljstvom in učno mobilnostjo, pri čemer bi morale te izkušnje priznati kot koristne za njihovo delo in učne načrte.“

5.   Dostop do infrastrukture

„Kljub popustom, ki obstajajo za prevoz, ta zaradi regionalnih razlik in zaradi svoje starosti in/ali nezadostnosti še vedno ovira vsakdanje življenje številnih mladih, zlasti na podeželju. Prevoz vpliva na študij, delo in vsakdanje življenje mladih. Razpoložljivost, cenovna dostopnost in dostopnost na splošno so ključnega pomena za napredek naših sistemov javnega prevoza. Če mladi uporabljajo javni prevoz, se s tem zmanjša preseljevanje s podeželja v mesta. To pomaga ohranjati podeželsko prebivalstvo z zmanjševanjem zastojev in spodbujanjem mladih, da ostanejo, hkrati pa spodbuja trajnostne stanovanjske rešitve na podeželskih in mestnih območjih.

Cilj pobude ‚podnebna vozovnica za mlade‘ je uvedba preprostega sistema za ponujanje dostopnega, cenovno ugodnega in razpoložljivega javnega prevoza mladim na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Verjamemo v celostni pristop k socialni in okoljski trajnostnosti. Prizadevamo si tudi, da bi mladim omogočili pogostejšo izbiro trajnostnih možnosti prevoza in da bi države članice dolgoročno zgradile bolj trajnostno infrastrukturo ter okrepile mobilnost in solidarnost med državami članicami.

Podnebna vozovnica za mlade je pilotna pobuda za vzpostavitev enotne digitalne platforme na treh ravneh: regionalni, nacionalni in mednarodni. Prvi dve bi bili neobvezni, Evropska komisija pa bi ju podprla le v državah članicah, ki to želijo. Mednarodna raven bi bila predmet harmonizacije na ravni EU. Platforma se bo prilagajala nacionalnim cenam in bo služila kot forum za predstavitev najboljših praks. Kar zadeva trajnostni javni prevoz, želimo, da bi mladi uspevali in ne le preživeli.“

(1)  Bárta O., Moxon D. (2023). EUYD9 Implementation Phase Report (Poročilo o fazi izvajanja devetega cikla evropskega mladinskega dialoga). DOI: 10.5281/zenodo.7696299.