PRILOGA 1

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 2

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Slika 1

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je bil homologiran na Nizozemskem (E4) s homologacijsko številko 2439 in izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01. Kratki svetlobni pramen je zasnovan le za vožnjo po desni strani cestišča.

Številka 30 označuje, da je največja svetilnost dolgega svetlobnega pramena med 123 625 in 145 125 kandelami.

Opomba: Homologacijska številka in dodatni simboli se namestijo blizu kroga in nad ali pod črko „E“ ali levo ali desno od te črke. Števke v homologacijski številki morajo biti na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer.

V homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01, za kratki in dolgi svetlobni pramen ter je zasnovan:

Slika 3b

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01, ima svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, samo za kratki svetlobni pramen, je opremljen z lečo iz plastičnega materiala in je zasnovan:

Slika 6

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01, ima svetlobne vire, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za dolgi svetlobni pramen in je združen, kombiniran ali integriran s sprednjim žarometom za meglo.

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01:

Identifikacija žarometa za kratki svetlobni pramen, ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01, in vključuje lečo iz plastičnega materiala

Slika 10

Zgornja homologacijska oznaka označuje porazdeljeni sistem osvetlitve, pri katerem se uporablja svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, in ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01, za kratki in dolgi svetlobni pramen za vožnjo po levi in desni strani cestišča.

Primeri možnih poenostavljenih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke, nameščene na sprednjo stran vozila

Slika 11

(Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko in splošno namestitev svetlobno-signalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake.)

Vzorec A

Vzorec B

Vzorec C

Vzorec D

Opomba: Štirje zgornji primeri ustrezajo svetlobni napravi s homologacijsko oznako, ki vključuje:

Slika 12

Svetilka, integrirana ali združena z žarometom

Primer 1

Zgornji primer ustreza oznaki leče, ki je predvidena za uporabo na različnih tipih žarometov, in sicer:

ali:

na žarometu s kratkim svetlobnim pramenom za vožnjo po levi in desni strani cestišča ter dolgim svetlobnim pramenom z največjo svetilnostjo med 80 625 in 96 750 kandelami (kot kaže številka 20), ki je homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 8, kot je bil spremenjen s spremembami 04, in

na sprednji pozicijski svetilki, homologirani v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7,

ali

na žarometu s kratkim svetlobnim pramenom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, in dolgim svetlobnim pramenom z največjo svetilnostjo med 123 625 in 145 125 kandelami (kot kaže številka 30) za vožnjo po desni in levi strani cestišča, ki je homologiran na Nizozemskem v skladu z zahtevami iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01, in je integriran z enako sprednjo pozicijsko svetilko kot zgoraj,

ali

na katerem koli od zgoraj navedenih žarometov, homologiranih kot posamezna svetilka.

Ohišje žarometa mora biti označeno z edino veljavno homologacijsko številko, npr.:

Primer 2

Zgornji primer ustreza oznaki leče iz plastičnega materiala, ki je uporabljena za sklop dveh žarometov, homologiran na Nizozemskem (E4) s homologacijsko številko 81151, ki je sestavljen iz:

Slika 13

Moduli LED

Modul LED z zgornjo identifikacijsko kodo modula svetlobnega vira je homologiran skupaj s svetilko, homologirano v Italiji (E3) s homologacijsko številko 17325.

PRILOGA 3

KROGELNI KOORDINATNI MERILNI SISTEM IN MESTA PRESKUSNIH TOČK

Slika A

Krogelni koordinatni merilni sistem

Slika B

Kratki svetlobni pramen za vožnjo po desni strani cestišča

Mesta preskusnih točk za vožnjo po levi strani cestišča se zrcalijo prek črte VV.

Slika C

Preskusne točke dolgega svetlobnega pramena

PRILOGA 4

PRESKUSI STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA DELUJOČIH ŽAROMETOV

Preskus celotnih žarometov

Potem ko se v skladu s predpisi iz tega pravilnika izmerijo fotometrične vrednosti v točki za Imax za dolgi svetlobni pramen in v točkah HV, 50 R in B 50 L za kratki svetlobni pramen (ali HV, 50 L, B 50 R za žaromete, zasnovane za vožnjo po levi strani cestišča), se preskusi stabilnost fotometričnega delovanja celotnega delujočega žarometa. „Celotni žaromet“ pomeni celotno svetilko, vključno s predstikalnimi napravami ter bližnjimi deli karoserije in svetilkami, ki bi lahko vplivali na količino toplote, ki jo oddaja svetilka.

Preskusi se izvedejo:

Merilna oprema mora biti enakovredna opremi, ki se uporablja med homologacijskimi preskusi žarometov.

Preskusni vzorec deluje, ne da bi ga odstranili iz vpenjalne naprave, namenjene za preskus, ali spremenili njegovo lego v njej. Uporabi se svetlobni vir iz kategorije, določene za navedeni žaromet.

1.   PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA

Preskusi se izvedejo v suhem in mirnem okolju pri temperaturi okolja 23 ± 5 °C, pri čemer mora biti celoten žaromet pritrjen na nosilec tako, kakor bi bil nameščen na vozilu.

1.1   Čist žaromet

Žaromet je treba pustiti delovati 12 ur, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, in ga pregledati, kakor je predpisano v pododstavku 1.1.2.

1.1.1   Preskusni postopek

Žaromet naj deluje določen čas, in sicer:

1.1.1.2   Preskusna napetost

Napetost na priključnih sponkah preskusnega vzorca je:

1.1.2   Rezultati preskusa

1.1.2.1   Vizualni pregled:

Ko se žaromet stabilizira na temperaturi okolice, se leča žarometa in morebitna zunanja leča, očistita s čisto, vlažno bombažno krpo. Potem je treba opraviti vizualni pregled, pri katerem ne sme biti niti na leči žarometa niti na morebitni zunanji leči vidno kakršno koli zvitje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.

1.1.2.2   Fotometrični preskus:

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz tega pravilnika je treba fotometrične vrednosti preveriti v naslednjih točkah:

Lahko se opravi še eno usmerjanje zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa zaradi toplote (sprememba položaja meje svetlo-temno je obravnavana v odstavku 2. te priloge).

Razen za točko B50 L je dovoljeno 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preskusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka. Vrednost, izmerjena v točki B50 L, ne sme biti večja od fotometrične vrednosti, izmerjene pred preskusom, za več kot 170 cd.

1.2   Umazan žaromet

Žaromet, ki je bil preskušen v skladu z zahtevami iz pododstavka 1.1, mora po opravljeni pripravi v skladu s pododstavkom 1.2.1 eno uro delovati tako, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz pododstavka 1.1.2.

1.2.1   Priprava žarometa

1.2.1.1   Preskusna mešanica

1.2.1.2   Nanos preskusne mešanice na žaromet:

Preskusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno svetlečo površino žarometa in nato pustiti, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost svetilnosti ne pade na 15–20 odstotkov vrednosti, ki so bile izmerjene za vsako naslednjo točko pod pogoji, opisanimi v tej prilogi:

2.   PRESKUS SPREMEMBE NAVPIČNEGA POLOŽAJA MEJE SVETLO-TEMNO ZARADI VPLIVA TOPLOTE

Pri tem preskusu se preverja, ali navpični premik meje svetlo-temno zaradi vpliva toplote pri delujočem žarometu za kratki svetlobni pramen presega predpisane vrednosti.

Na žarometu, ki je bil preskušen v skladu z odstavkom 1., se opravi preskus, opisan v odstavku 2.1, ne da bi ga odstranili iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej.

Če je žaromet opremljen s premičnim reflektorjem, se pri tem preskusu upošteva samo položaj, ki je najbližji povprečnemu navpičnemu kotnemu premiku.

2.1   Preskus za žaromete za kratki svetlobni pramen

Preskus se izvede v suhem in mirnem okolju pri temperaturi okolja 23 ± 5 °C.

Z uporabo serijskega svetlobnega vira, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu in ki je bil staran vsaj 15 ur, mora žaromet delovati s kratkim svetlobnim pramenom, ne da bi ga vzeli iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej. (Za ta preskus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 1.1.1.2). Položaj vodoravnega dela meje svetlo-temno (med VV in navpično črto skozi točko B 50 L za vožnjo po desni strani cestišča ali točko B 50 R za vožnjo po levi strani cestišča) je treba preveriti po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) delovanja.

Meritev spremembe položaja meje svetlo-temno, opisano zgoraj, je treba izvesti s katero koli metodo, ki daje dovolj točne in ponovljive rezultate.

2.2   Rezultati preskusa

(1)  Če je preskušani žaromet združen in/ali integriran s signalnimi svetilkami, morajo biti te med preskusom ves čas vklopljene. Smerna svetilka mora biti vklopljena v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.

(2)  Če med utripanjem žarometa hkrati svetita dva ali več svetlobnih virov, se to ne šteje kot običajna hkratna uporaba svetlobnih virov.

(3)  NaCMC je natrijeva sol karboksimetilceluloze, ki se običajno označuje kot CMC. NaCMC, ki se uporabi v mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 °C substitucijsko stopnjo (DS) od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 cP.

(4)  Potrebna je količinska toleranca, da se dobi umazanija, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.

(5)  Točka 50 V je 375 mm pod HV na navpični črti VV na zaslonu, oddaljenem 25 m.

Dodatek

Pregled obratovalnih obdobij za preskus stabilnosti fotometričnega delovanja

Kratice

:

P: žaromet za kratki svetlobni pramen D: žaromet za dolgi svetlobni pramen (D1 + D2 pomeni dva dolga svetlobna pramena) F: žaromet za meglo

	Pomeni cikel 15-minutnega izklopa in 5-minutnega vklopa
	Pomeni cikel 9-minutnega izklopa in 1-minutnega vklopa
	Pomeni cikel 15-minutnega vklopa in 5-minutnega izklopa

Vsi naslednji združeni žarometi in sprednji žarometi za meglo z dodanimi oznakami so navedeni kot primeri in niso izčrpni.

PRILOGA 5

Zahteve za žaromete z lečami iz plastičnega materiala – preskušanje leč ali vzorcev materiala in celotnih žarometov

1.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

2.   PRESKUSI

2.1   Odpornost proti temperaturnim spremembam

2.1.1   Preskusi

Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in vlažnosti (RH = relativna vlažnost) opraviti preskuse po naslednjem programu:

Pred tem preskusom se vzorci najmanj štiri ure kondicionirajo pri 23 °C ± 5 °C in 60–75 % RH.

2.1.2   Fotometrične meritve

2.1.2.1   Metoda

Pred preskusom in po njem je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve.

Te meritve je treba opraviti z etalonsko žarnico v naslednjih točkah:

B 50 L in 50 R za kratki svetlobni pramen žarometa za kratki svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen (B 50 R in 50 L za žaromete, namenjene vožnji po levi strani cestišča);

Imax za dolgi svetlobni pramen.

2.1.2.2   Rezultati

Fotometrične vrednosti, izmerjene pri vsakem vzorcu pred in po preskusu, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kot deset odstotkov.

2.2   Odpornost proti okoljskim in kemičnim dejavnikom

2.2.1   Odpornost proti okoljskim dejavnikom

Trije novi vzorci (leče ali vzorci materiala) se izpostavijo sevanju vira s spektralno porazdelitvijo energije, ki je podobna porazdelitvi črnega telesa s temperaturo med 5 500 K in 6 000 K. Med virom in vzorci je treba namestiti ustrezne filtre, da se čim bolj oslabijo sevanja z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za obdobje, ki je določeno tako, da energija sevanja, ki jo sprejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. Znotraj preskusne naprave mora biti temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kot vzorci, 50 ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obrati/min–1.

Vzorci se napršijo z destilirano vodo s prevodnostjo, manjšo od 1 mS/m, pri temperaturi 23 ± 5 °C po naslednjem ciklu:

2.2.2   Odpornost proti kemičnim dejavnikom

Po preskusu, opisanem v odstavku 2.2.1, in meritvi, opisani v odstavku 2.2.3.1, je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku, opisanem v odstavku 2.2.2.2, z mešanico, določeno v odstavku 2.2.2.1.

2.2.2.1   Preskusna mešanica

Preskusna mešanica mora vsebovati 61,5 odstotka n-heptana, 12,5 odstotka toluena, 7,5 odstotka etiltetraklorida, 12,5 odstotka trikloretilena in 6 odstotkov ksilena (volumski odstotki).

2.2.2.2   Nanašanje preskusne mešanice

Kos bombažnega blaga (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 2.2.2.1 in v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s pritiskom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preskusno površino velikosti 14 × 14 mm.

Med temi 10 minutami se blago ponovno napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preskusni mešanici med celotnim trajanjem preskusa.

Med pritiskanjem namočenega blaga na vzorec se lahko pritisk, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok.

2.2.2.3   Čiščenje

Po nanašanju preskusne mešanice se morajo vzorci posušiti na zraku, nato pa oprati z raztopino iz odstavka 2.3 (odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 ± 5 °C.

Vzorci se nato temeljito sperejo z destilirano vodo pri 23 ± 5 °C, ki ne vsebuje več kot 0,2 odstotka nečistoč, in se obrišejo z mehko krpo.

2.2.3   Rezultati

2.2.3.1   Po preskusu odpornosti proti okoljskim dejavnikom ne sme biti na zunanji površini vzorcev nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij, srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe , ki se pri treh vzorcih izmeri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, pa ne sme biti večja od 0,020 (Δtm < 0,020).

2.2.3.2   Po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi lahko povzročilo spremenjeno razsipanje svetlobe, pri čemer srednja vrednost spremembe , ki se pri treh vzorcih izmeri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,020 (Δdm < 0,020).

2.2.4   Odpornost proti sevanju svetlobnega vira

Opravi se naslednji preskus:

2.3   Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom

2.3.1   Odpornost proti čistilom

Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 ± 5 °C in za pet minut potopi v mešanico s stalno temperaturo 23 ± 5 °C, sestavljeno iz 99 delov destilirane vode, ki ne vsebuje več kot 0,02 odstotka nečistoč, in enega dela alkilaril sulfonata.

Po končanem preskusu se vzorci posušijo pri temperaturi 50 ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.

2.3.2   Odpornost proti ogljikovodikom

Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti s kosom bombažnega blaga, prepojenega z mešanico iz 70 odstotkov n-heptana in 30 odstotkov toluena (volumski odstotki), ter jo nato pustiti, da se posuši na zraku.

2.3.3   Rezultati

Po zaporedno opravljenih obeh zgornjih preskusih srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe , ki se pri treh vzorcih izmeri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,010 (Δtm < 0,010).

2.4   Odpornost proti mehanskim poškodbam

2.4.1   Metoda preskušanja odpornosti proti mehanskim poškodbam

Zunanjo površino treh novih vzorcev (leč) je treba preskušati po metodi, opisani v Dodatku 3 k tej prilogi, s katero je treba doseči enakomerno mehansko poškodbo te površine.

2.4.2   Rezultati

Po tem preskusu je treba po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka 2.2.4 izmeriti spremembe:

Za srednjo vrednost pri treh vzorcih velja naslednje:

2.5   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)

2.5.1   Priprava vzorca

Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali iglo vreže mrežasti vzorec s kvadratki velikosti približno 2 mm × 2 mm. Pritisk na britvico ali iglo mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka.

2.5.2   Opis preskusa

Uporabiti je treba lepilni trak s silo oprijemanja 2 N/(cm širine) ± 20 %, ki je bila izmerjena v standardnih pogojih, določenih v Dodatku 4 k tej prilogi. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 2.5.1.

Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izravna s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Na tej stopnji je treba lepilni trak odtrgati z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ± 0,2 m/s.

2.5.3   Rezultati

Na mrežasti površini ne sme biti znatnih poškodb. Poškodbe na presečiščih med kvadrati ali na robovih vreznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 odstotkov površine z mrežastim vzorcem.

2.6   Preskušanje celotnega žarometa z lečo iz plastičnega materiala

2.6.1   Odpornost površine leče proti mehanskim poškodbam

2.6.1.1   Preskusi

Na leči vzorca žarometa št. 1 se opravi preskus, opisan v odstavku 2.4.1.

2.6.1.2   Rezultati

Po opravljenem preskusu rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na žarometu v skladu s tem pravilnikom, ne smejo biti:

2.6.2   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)

Na leči vzorca žarometa št. 2 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.5.

PRILOGA 6

REFERENČNO SREDIŠČE

Ta neobvezna oznaka referenčnega središča se postavi na lečo na presečišču z referenčno osjo kratkega svetlobnega pramena in tudi na leče dolgih svetlobnih pramenov, kadar ti prameni niso združeni, kombinirani ali integrirani s kratkim svetlobnim pramenom.

Slika zgoraj prikazuje oznako referenčnega središča, projicirano na ravnino, ki se v največji meri dotika leče okrog središča kroga. Črte, ki sestavljajo oznako, so lahko neprekinjene ali črtkane.

PRILOGA 7

OZNAKE ZA NAPETOST

PRILOGA 8

MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPKE NADZORA SKLADNOSTI PROIZVODNJE

1.   SPLOŠNO

2.   MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip žarometa imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost v zvezi s tipom zadevnega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.

2.1   Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične značilnosti in preverjanje spremembe navpičnega položaja meje svetlo-temno zaradi vpliva toplote.

2.2   Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.3   Vrsta vzorčenja

Vzorci žarometov se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarometov istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vendar lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4   Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Na vzorčnih žarometih se izvedejo fotometrične meritve v točkah, ki so določene v tem pravilniku, pri čemer se odčitajo samo točke Imax, HV (2), HL, HR (3) za dolgi svetlobni pramen in B 50 L (ali R) (1), HV, 50 V, 75 R (ali L) ter 25 L2 (ali R2) za kratki svetlobni pramen (glej sliko iz Priloge 3).

2.5   Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvajanje statistične študije rezultatov preskusa in za določanje meril, v soglasju s pristojnim organom, ki urejajo sprejemljivost njegovih proizvodov, da bi izpolnil zahteve za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 9.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 9 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.

(1)  Črke v oklepaju veljajo pri žarometih, namenjenih vožnji po levi strani cestišča.

(2)  Če je dolgi svetlobni pramen integriran s kratkim svetlobnim pramenom, je HV v primeru dolgega svetlobnega pramena ista merilna točka kot pri kratkem svetlobnem pramenu.

(3)  HL in HR: točki na „hh“, ki sta 2,5 stopinje levo oziroma desno od točke HV.

PRILOGA 9

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1.   SPLOŠNO

2.   PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štirje žarometi. Prvi vzorec dveh svetilk je označen kot A, drugi vzorec dveh svetilk je označen kot B.

2.1   Skladnost se ne izpodbija:

2.2   Skladnost se izpodbija:

2.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10., če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

3.   PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh žarometov, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh žarometov.

3.1   Skladnost se ne izpodbija

3.2   Skladnost se izpodbija:

3.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 11., če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:

4.   SPREMEMBA NAVPIČNEGA POLOŽAJA MEJE SVETLO-TEMNO

Za preverjanje spremembe navpičnega položaja meje svetlo-temno zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:

Slika 1

(1)  Črke v oklepaju veljajo pri žarometih, namenjenih vožnji po levi strani cestišča.

PRILOGA 10

PREVERJANJE MEJE „SVETLO-TEMNO“ ZA ŽAROMETE S KRATKIM SVETLOBNIM PRAMENOM Z INSTRUMENTI

1.   SPLOŠNO

Kadar se uporablja odstavek 6.2.2.4 tega pravilnika, se kakovost „meje svetlo-temno“ preskusi v skladu z zahtevami iz odstavka 2., pri čemer se z instrumenti izvede navpična in vodoravna nastavitev svetlobnega pramena v skladu z zahtevami iz odstavka 3.

Pred merjenjem kakovosti „meje svetlo-temno“ in postopkom usmeritve z instrumenti je treba opraviti predhodno vizualno usmeritev v skladu z odstavkoma 6.2.2.1 in 6.2.2.2 tega pravilnika.

2.   MERJENJE KAKOVOSTI „MEJE SVETLO-TEMNO“

Za določitev najmanjše ostrine se opravijo meritve z navpičnim skeniranjem prek vodoravnega dela „meje svetlo-temno“, pri čemer so kotni premiki 0,05° in se meritve opravijo na razdalji:

Razdalja merjenja, pri kateri se opravi preskus, se zabeleži pod točko 9 obrazca za sporočanje (glej Prilogo 1 k temu pravilniku).

Za določitev največje ostrine se meritve opravijo z navpičnim skeniranjem prek vodoravnega dela „meje svetlo-temno“, pri čemer so kotni premiki 0,05° ter se meritve opravijo le na razdalji 25 m in z detektorjem premera približno 30 mm.

Kakovost „meje svetlo-temno“ se šteje za sprejemljivo, če so zahteve iz odstavkov od 2.1 do 2.3 skladne z vsaj enim sklopom meritev.

2.1   Vidna ne sme biti več kot ena „meja svetlo-temno“ (1)

2.2   Ostrina „meje svetlo-temno“

Faktor ostrine G se določi z navpičnim skeniranjem prek vodoravnega dela „meje svetlo-temno“ pod kotom 2,5° od črte V-V, pri čemer je:

, pri čemer je β = navpičen položaj v stopinjah.

Vrednost G ne sme biti manjša od 0,13 (najmanjša ostrina) in ne večja od 0,40 (največja ostrina).

2.3   Linearnost

Del vodoravne „meje svetlo-temno“, ki se uporablja za navpično nastavitev, mora biti vodoraven med 1,5° in 3,5° od črte V-V (glej sliko 1).

3.   NAVPIČNA IN VODORAVNA NASTAVITEV

Če je „meja svetlo-temno“ v skladu z zahtevami glede kakovosti iz odstavka 2 te priloge, se lahko svetlobni pramen nastavi z instrumenti.

Slika 1

Merjenje kakovosti „meje svetlo-temno“

3.1   Navpična nastavitev

S premikom navzgor izpod črte B (glej sliko 2) se opravi navpično skeniranje prek vodoravnega dela „meje svetlo-temno“, pri čemer je kot 2,5° od črte V-V. Točka upognjenosti (pri čemer je d2 (log E) / dv2 = 0) se določi in postavi na črto B, ki je postavljena en odstotek pod črto H-H.

3.2   Vodoravna nastavitev

Vlagatelj določi eno od naslednjih metod vodoravne usmeritve:

(b)

Metoda „3 črt“ (glej sliko 3) Tri navpične črte se skenirajo od 2° D do 2° U pri 1° R, 2° R in 3° R po navpični usmeritvi žarometa. Zadevni največji gradienti „G“, določeni po formuli: pri čemer je β navpični položaj v stopinjah, ne smejo biti manjši od 0,08. Na podlagi točk upognjenosti na teh treh črtah se dobi ravna črta. Presečišče te črte in črte B, ki se dobi med navpičnim usmerjanjem, se postavi na črto V. Slika 3 Navpična in vodoravna nastavitev z instrumenti – metoda skeniranja treh črt Opomba: Razmerje je drugačno za navpične in vodoravne črte.

(1)  Ta odstavek je treba spremeniti, potem ko bo na voljo objektivna metoda preskušanja.

PRILOGA 11

ZAHTEVE ZA MODULE LED IN ŽAROMETE Z MODULI LED

1.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

2.   PROIZVODNJA

3.   PRESKUSNI POGOJI

3.1   Uporaba

3.2   Delovni pogoji

3.2.1   Delovni pogoji v zvezi z moduli LED

Vsi vzorci se preskušajo v pogojih iz odstavka 6.2.4.4 tega pravilnika. Moduli LED se preskušajo v žarometu, ki ga predloži proizvajalec, razen če je v tej prilogi določeno drugače.

3.2.2   Temperatura okolice

Pri meritvah električnih in fotometričnih značilnosti se žaromet uporablja v suhem in mirnem okolju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.

3.3   Staranje

Modul LED se pred začetkom preskusov iz tega pravilnika na zahtevo vlagatelja uporablja 15 ur in ohladi na temperaturo okolja.

4.   POSEBNE ZAHTEVE IN PRESKUSI

4.1   UV-sevanje

Ultravijolično sevanje modula LED z nizkim UV-sevanjem mora biti:

pri čemer je:

(Za opredelitve drugih simbolov glej odstavek 4.1.1 Priloge 9 k Pravilniku št. 112.)

Ta vrednost se izračuna v presledkih enega nanometra. Ultravijolično sevanje se ponderira glede na vrednosti iz tabele UV:

Tabela UV

Vrednosti v skladu s „Smernicami IRPA/INIRC o mejnih vrednostih izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju“. Izbrane valovne dolžine (v nanometrih) so reprezentativne; vnesti je treba druge vrednosti.