18.6.2013

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/55

---

Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika bi bilo treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 53 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo vozil kategorije L3 glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 13 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 28. oktober 2011

Dodatka 14 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 15. julij 2013

VSEBINA

PRAVILNIK

1.	Področje uporabe

2.	Opredelitev pojmov

3.	Vloga za podelitev homologacije

4.	Homologacija

5.	Splošne zahteve

6.	Posebne zahteve

7.	Spremembe tipa vozila ali vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozilo

8.	Skladnost proizvodnje

9.	Kazni za neskladnost proizvodnje

10.	Dokončna prekinitev proizvodnje

11.	Prehodne določbe

12.	Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni prekinitvi proizvodnje tipa vozila kategorije L3 glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v skladu s Pravilnikom št. 53

Priloga 2 –

Namestitev homologacijskih oznak

Priloga 3 –

Površine svetilk, referenčne osi, referenčna središča in koti geometrijske vidnosti

Priloga 4 –

Vidnost rdečih svetilk od spredaj in vidnost belih svetilk od zadaj

Priloga 5 –

Nadzor skladnosti proizvodnje

Priloga 6 –

Razlaga „vodoravnega naklona“, „kota nagiba“ in kota „δ“

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za vozila kategorije L3  (1) glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1	„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na število svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav ter način njihove vgradnje;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil, ki se med seboj ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih kot so: 2.2.1 mere in zunanja oblika vozila; 2.2.2 število in razporeditev naprav; 2.2.3 tudi niso „vozila drugega tipa“: 2.2.3.1 vozila, ki se razlikujejo v značilnostih iz odstavkov 2.2.1 in 2.2.2, vendar ne tako, da bi to pomenilo spremembo vrste, števila, položaja in geometrijske vidnosti svetilk, predpisanih za zadevni tip vozila; in 2.2.3.2 vozila, na katerih so vgrajene ali, če vgradnja ni obvezna, niso vgrajene svetilke, homologirane v skladu z enim od pravilnikov, priloženih k Sporazumu iz leta 1958, ali svetilke, ki so odobrene v državi, v kateri so vozila registrirana;

2.3	„prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila;

2.4	„neobremenjeno vozilo“ pomeni vozilo brez voznika ali potnikov in tovora, vendar s polnim rezervoarjem goriva in običajnim kompletom orodja;

2.5

„žaromet ali svetilka“ pomeni napravo, načrtovano za osvetlitev ceste ali oddajanje svetlobnega signala drugim udeležencem v prometu. Za svetilke se štejejo tudi svetilka zadnje registrske tablice in odsevniki; 2.5.1 „enakovredne svetilke“ pomeni svetilke, ki imajo enako funkcijo in so odobrene v državi, v kateri je vozilo registrirano; takšne svetilke imajo lahko drugačne značilnosti od svetilk, s katerimi je vozilo opremljeno v času homologacije, če izpolnjujejo zahteve tega pravilnika; 2.5.2 „samostojne svetilke“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami, ločenimi svetlobnimi viri in ločenimi ohišji; 2.5.3 „združene svetilke“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami in ločenimi svetlobnimi viri, vendar skupnim ohišjem; 2.5.4 „kombinirane“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami, vendar s skupnim svetlobnim virom in skupnim ohišjem; 2.5.5 „integrirane“ pomeni naprave z ločenimi svetlobnimi viri ali enim svetlobnim virom, ki deluje na različne načine (na primer optične, mehanske ali električne razlike), v celoti ali delno skupnimi svetlečimi površinami in skupnim ohišjem; 2.5.6 „žaromet z dolgim svetlobnim pramenom“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča daleč pred vozilom; 2.5.7 „žaromet s kratkim svetlobnim pramenom“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča pred vozilom brez zaslepitve, ki bi po nepotrebnem motila nasproti prihajajoče voznike in druge udeležence v prometu; 2.5.7.1 „glavni kratki svetlobni pramen“ pomeni kratki svetlobni pramen, proizveden brez uporabe infrardečih (IR) oddajnikov in/ali dodatnih svetlobnih virov, za osvetlitev ovinka; 2.5.8 „smerna svetilka“ pomeni svetilko, ki jo voznik uporabi za nakazovanje drugim udeležencem v prometu, da namerava spremeniti smer v levo ali desno. Smerna svetilka ali smerne svetilke se lahko uporabljajo tudi v skladu z določbami Pravilnika št. 97; 2.5.9 „zavorna svetilka“ pomeni svetilko, ki jo voznik uporabi, da drugim udeležencem v prometu za vozilom nakaže uporabo delovnih zavor; 2.5.10 „svetlobna naprava zadnje registrske tablice“ pomeni napravo, ki se uporablja za osvetlitev mesta, namenjenega za zadnjo registrsko tablico; takšna naprava je lahko sestavljena iz več optičnih sestavnih delov; 2.5.11 „prednja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko za označevanje prisotnosti vozila od spredaj; 2.5.12 „zadnja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko za označevanje prisotnosti vozila od zadaj; 2.5.13 „odsevnik“ pomeni napravo za označevanje prisotnosti vozila z odsevom svetlobe iz svetlobnega vira, ki ni povezan z vozilom, pri čemer je opazovalec blizu tega vira. V tem pravilniku se odbojne registrske tablice ne štejejo za odsevnike; 2.5.14 „varnostne utripalke“ pomeni hkratno delovanje vseh smernih svetilk na vozilu, ki označuje, da vozilo začasno pomeni posebno nevarnost za druge udeležence v prometu; 2.5.15 „žaromet za meglo“ pomeni žaromet, ki se uporablja za izboljšanje osvetlitve ceste v megli, snegu, nalivu ali oblaku prahu; 2.5.16 „zadnja svetilka za meglo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila od zadaj v gosti megli; 2.5.17 „svetilka za dnevno vožnjo“ pomeni svetilko, usmerjeno naprej, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila med vožnjo podnevi;

2.6	„površina sevanja“„svetlobne naprave“, „svetlobno-signalne naprave“ ali odsevnika pomeni celotno ali delno zunanjo površino prosojnega materiala, kot jo proizvajalec naprave navede na risbi v vlogi za podelitev homologacije; glejte Prilogo 3;

2.7

„svetleča površina“ (glejte Prilogo 3); 2.7.1 „svetleča površina svetlobne naprave“ (odstavki 2.5.6., 2.5.7. in 2.5.15) pomeni pravokotno projekcijo celotne odprtine reflektorja, pri sprednjih žarometih z elipsoidnim reflektorjem pa „projekcijske leče“ na prečno ravnino. Če svetlobna naprava nima reflektorja, se uporablja opredelitev iz odstavka 2.7.2. Če se površina sevanja svetilke razteza le čez del odprtine reflektorja, se upošteva le projekcija tega dela. Pri žarometu s kratkim svetlobnim pramenom je svetleča površina omejena z navidezno sledjo meje svetlo-temno na lečo. Če sta reflektor in leča medsebojno nastavljiva, je treba uporabiti srednjo nastavitev. Kadar skupaj delujeta katera koli kombinacija žarometa z glavnim kratkim svetlobnim pramenom in dodatnih svetilnih enot ali svetlobnih virov za osvetlitev ovinka, posamezne svetleče površine skupaj pomenijo svetlečo površino; 2.7.2 „svetleča površina signalne naprave, ki ni odsevnik“ (odstavki 2.5.8, 2.5.9, 2.5.11, 2.5.12, 2.5.14 in 2.5.16) pomeni pravokotno projekcijo svetilke v ravnini, ki poteka pravokotno na njeno referenčno os in se dotika zunanje površine sevanja svetilke, pri čemer to projekcijo omejujejo robovi zaslonov v tej ravnini in vsak od njih zmanjša svetilnost na 98 % celotne svetilnosti v smeri referenčne osi. Za določitev spodnjih, zgornjih in stranskih meja svetleče površine se uporabljajo samo zasloni z vodoravnimi ali navpičnimi robovi; 2.7.3 „svetleča površina odsevnika“ (odstavek 2.5.13) pomeni pravokotno projekcijo odsevnika v ravnini, ki poteka pravokotno na njegovo referenčno os ter je omejena z ravninami, ki potekajo ob najbolj oddaljenih delih optičnega sistema odsevnika in so vzporedne s to osjo. Za določitev spodnjih, zgornjih in stranskih robov naprave se upoštevajo le vodoravne in navpične ravnine;

2.8

„vidna svetleča površina“ za določeno smer opazovanja pomeni, na zahtevo proizvajalca ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika, pravokotno projekcijo:   meje svetleče površine, projicirane na zunanjo površino leče (a–b),   ali površine sevanja (c–d),   v ravnini, ki je pravokotna na smer opazovanja in se dotika skrajne zunanje točke leče (glejte Prilogo 3 k temu pravilniku);

2.9	„referenčna os“ pomeni značilno os svetilke, ki jo določi proizvajalec (svetilke) ter se uporablja kot referenčna smer (H = 0°, V = 0°) za kote pri fotometričnih meritvah in vgradnjo svetilke v vozilo;

2.10	„referenčno središče“ pomeni presečišče referenčne osi z zunanjo površino sevanja; določi ga proizvajalec svetilke;

2.11

„koti geometrijske vidnosti“ pomeni kote, ki določajo območje najmanjšega prostorskega kota, v katerem mora biti vidna svetleča površina svetilke. To območje prostorskega kota je določeno s krogelnimi izseki, katerih središče sovpada z referenčnim središčem svetilke, ekvator pa je vzporeden s tlemi. Ti izseki so določeni glede na referenčno os. Vodoravni koti β ustrezajo zemljepisni dolžini, navpični koti α pa zemljepisni širini. Znotraj kotov geometrijske vidnosti ne sme biti nobenih ovir za širjenje svetlobe s katerega koli dela vidne svetleče površine svetilke, gledano iz neskončnosti. Če se meritve opravijo bliže svetilki, mora biti smer opazovanja vzporedna, da se doseže enaka točnost. Ovire znotraj kotov geometrijske vidnosti se ne upoštevajo, če so se pojavile že med postopkom homologacije svetilke. Če se z vgradnjo svetilke kateri koli del vidne svetleče površine svetilke zakrije s katerim koli dodatnim sestavnim delom vozila, se predloži dokaz, da tisti del svetilke, ki ga ovire ne zakrivajo, še vedno izpolnjuje fotometrične vrednosti, predpisane za homologacijo naprave kot optične enote (glejte Prilogo 3 k temu pravilniku). Kadar pa je mogoče navpični kot geometrijske vidnosti pod vodoravno ravnino zmanjšati na 5° (svetilka je vsaj 750 mm nad tlemi), se lahko fotometrično območje meritev vgrajene optične enote zmanjša na 5° pod vodoravno ravnino;

2.12

„skrajni zunanji rob“ na vsaki strani vozila pomeni ravnino, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in se dotika njenega skrajnega stranskega roba, pri tem se ne upoštevajo štrleči deli: 2.12.1 vzvratnih ogledal, 2.12.2 smernih svetilk, 2.12.3 prednjih ali zadnjih pozicijskih svetilk in odsevnikov;

2.13	„skupna širina“ pomeni razdaljo med navpičnima ravninama iz odstavka 2.12;

2.14

„posamična svetilka“ pomeni: (a) napravo ali del naprave z eno svetlobno ali svetlobno-signalno funkcijo, enim ali več svetlobnimi viri in eno vidno svetlečo površino v smeri referenčne osi, ki je lahko neprekinjena površina ali sestavljena iz dveh ali več samostojnih delov, ali (b) kateri koli sklop dveh samostojnih svetilk, enakih ali različnih, z isto funkcijo, ki sta homologirani kot svetilki tipa „D“ in vgrajeni tako, da projekcije njunih vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi zavzemajo najmanj 60 odstotkov najmanjšega štirikotnika, ki je očrtan projekcijam navedenih vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi;

2.15	„razdalja med dvema svetilkama“, ki sta obrnjeni v isto smer, pomeni najkrajšo razdaljo med dvema vidnima svetlečima površinama v smeri referenčne osi. Če razdalja med svetilkama očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov vidnih svetlečih površin ni treba določiti;

2.16	„opozorilna naprava za delovanje“ pomeni vidni ali zvočni signal (ali kateri koli enakovreden signal), ki prikazuje, da je bila naprava vklopljena in deluje ali ne deluje pravilno;

2.17	„opozorilna naprava za sklenjen tokokrog“ pomeni vidni signal (ali kateri koli enakovreden signal), ki prikazuje, da je bila naprava vklopljena, vendar ne prikazuje, ali deluje pravilno ali ne;

2.18	„neobvezna svetilka“ pomeni svetilko, katere vgradnja je prepuščena presoji proizvajalca;

2.19	„tla“ pomeni površino, na kateri stoji vozilo in ki mora biti vodoravna;

2.20	„naprava“ pomeni sestavni del ali sklop sestavnih delov, ki se uporabljajo za opravljanje ene ali več funkcij;

2.21	„barva svetlobe, ki jo oddaja naprava“. Za ta pravilnik se uporabljajo opredelitve pojmov glede barve oddajane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vloge za podelitev homologacije tipa;

2.22	„največja skupna dovoljena masa vozila“ ali „največja dovoljena masa“ pomeni največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila, ki jo navede proizvajalec;

2.23	„obremenitev“ pomeni obremenitev, s katero se doseže največja skupna dovoljena masa vozila, opredeljena v odstavku 2.22;

2.24	„vodoravni naklon“ pomeni kot, ki nastane med obliko svetlobnega pramena, kadar je motorno kolo postavljeno tako, kot je navedeno v odstavku 5.4, in obliko svetlobnega pramena, kadar je motorno kolo nagnjeno (glejte risbo v Prilogi 6);

2.25	„sistem za nastavitev vodoravnega naklona (HIAS)“ pomeni napravo, s katero se vodoravni naklon žarometa nastavi proti ničli;

2.26	„kot nagiba“ pomeni: kot, ki nastane med navpičnico in navpično srednjo vzdolžno ravnino motornega kolesa, kadar se motorno kolo vrti okrog svoje vzdolžne osi (glejte risbo v Prilogi 6);

2.27	„signal HIAS“ pomeni vsak kontrolni signal ali vsak dodatni vhodni krmilni signal v sistem ali izhodni krmilni signal iz sistema v motorno kolo;

2.28	„signalni generator HIAS“ je naprava, ki proizvaja enega ali več signalov HIAS za preskuse sistema;

2.29	„preskusni kot HIAS“ pomeni kot δ, ki nastane med mejno črto svetlo-temno žarometa in črto HH (pri žarometu z asimetričnim pramenom se uporablja vodoravni del meje svetlo-temno) (glejte risbo v Prilogi 6);

2.30	„osvetlitev ovinka“ pomeni svetlobno funkcijo, ki zagotavlja povečano osvetlitev v ovinkih.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1	Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav predloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi morajo biti priloženi trije izvodi dokumentov, navedenih v nadaljevanju, in naslednji podatki: 3.2.1 opis tipa vozila glede na točke iz odstavkov 2.2.1 do 2.2.3, navede se pravilno označen tip vozila; 3.2.2 seznam naprav, ki po mnenju proizvajalca tvorijo svetlobno in svetlobno-signalno opremo; seznam lahko vključuje več vrst naprav za vsako funkcijo; vsak tip se ustrezno označi (nacionalna ali mednarodna homologacijska oznaka, če je tip homologiran, ime proizvajalca itd.); poleg tega pa lahko seznam za vsako funkcijo vključuje tudi dodatno oznako „ali enakovredne naprave“; 3.2.3 pregledna risba vgradnje celotne svetlobne in svetlobno-signalne opreme, ki prikazuje razporeditev različnih naprav na vozilu; ter 3.2.4 če je potrebno zaradi preveritve skladnosti s predpisi tega pravilnika, pregledna risba ali risbe vsake posamezne svetilke, ki prikazujejo svetlečo površino iz odstavka 2.7.1, površino sevanja iz odstavka 2.6, referenčno os iz odstavka 2.9 in referenčno središče iz odstavka 2.10. Ta informacija ni potrebna za svetilko zadnje registrske tablice (odstavek 2.5.10); 3.2.5 vloga vključuje izjavo o metodi, uporabljeni za opredelitev vidne svetleče površine (odstavek 2.8).

3.3	Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predloži neobremenjeno vozilo z vgrajeno celotno svetlobno in svetlobno-signalno opremo iz odstavka 3.2.2, ki predstavlja vzorčni tip vozila, ki se homologira.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1	Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve Pravilnika glede vseh naprav, navedenih na seznamu, se podeli homologacija tega tipa vozila.

4.2

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (trenutno 01 za Pravilnik s spremembami 01) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila ali istemu tipu vozila, predloženemu z opremo, ki ni navedena na seznamu iz odstavka 3.2.2, v skladu z določbami odstavka 7 tega pravilnika.

4.3	Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončni prekinitvi proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsako vozilo, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, se na vidno in zlahka dostopno mesto, opredeljeno na homologacijskem obrazcu, pritrdi mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz: 4.4.1 kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (2); 4.4.2 številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim v skladu z enim ali več drugimi pravilniki, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 vstavijo številke Pravilnika in homologacije ter dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku.

4.6	Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7	Homologacijska oznaka se namesti v bližino podatkovne tablice vozila, ki jo je namestil proizvajalec, ali nanjo.

4.8	Primeri homologacijskih oznak so prikazani v Prilogi 2 k temu pravilniku.

5.   SPLOŠNE ZAHTEVE

5.1   Svetlobne in svetlobno-signalne naprave so vgrajene tako, da pri običajnih pogojih uporabe ter kljub tresljajem, ki so jim morda izpostavljene, ohranijo značilnosti, določene v tem pravilniku, in da vozilo izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

Zlasti ne sme biti omogočeno nenamerno spreminjanje nastavitve svetilk.

5.2   Žarometi morajo biti vgrajeni tako, da je pravilna nastavitev njihove usmeritve preprosta.

5.3   Pri vseh svetlobno-signalnih napravah je referenčna os svetilke, ko je ta vgrajena v vozilo, vzporedna z ravnino stika med vozilom in cestiščem; poleg tega je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila pri bočnih odsevnikih in vzporedna s to ravnino pri vseh svetlobno-signalnih napravah. V vsaki smeri je dovoljeno odstopanje ± 3°. Upoštevane morajo biti tudi zahteve za vgradnjo, če jih je proizvajalec določil.

5.4   Kadar ni posebnih navodil, se višina in usmeritev svetilk preverita, ko neobremenjeno vozilo stoji na ravni vodoravni površini, pri čemer je njegova vzdolžna srednja ravnina navpična, krmilo pa v položaju, ki ustreza premikanju naravnost naprej. Tlak v pnevmatikah mora biti enak tlaku, ki ga predpiše proizvajalec za posamezne pogoje obremenitve, zahtevane v tem pravilniku.

5.5   Kadar ni posebnih navodil:

5.5.1

posamične svetilke ali odsevniki se namestijo tako, da njihovo referenčno središče leži v vzdolžni srednji ravnini vozila;

5.5.2

svetilke v paru, ki imajo isto funkcijo: 5.5.2.1 morajo biti nameščene simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino; 5.5.2.2 morajo biti med seboj simetrične glede na vzdolžno srednjo ravnino; 5.5.2.3 morajo imeti iste kolorimetrične značilnosti; in 5.5.2.4 morajo imeti enake nazivne fotometrične značilnosti; 5.5.2.5 se morajo hkrati prižigati in ugašati.

5.6   Združene, kombinirane ali integrirane svetilke

5.6.1

Svetilke so lahko združene, kombinirane ali integrirane, če so izpolnjene vse zahteve v zvezi z barvo, razporeditvijo, usmeritvijo, geometrijsko vidnostjo, električno vezavo in morebitne druge zahteve. 5.6.1.1 Fotometrične in kolorimetrične zahteve za svetilko morajo biti izpolnjene, ko so vse druge funkcije, s katerimi je ta svetilka združena, kombinirana ali integrirana, izklopljene. Kadar pa je sprednja ali zadnja pozicijska svetilka integrirana z eno ali več drugimi funkcijami, ki se lahko skupaj vklopijo, morajo biti zahteve glede barve vsake od teh drugih funkcij izpolnjene, ko so integrirane funkcije in sprednje ali zadnje pozicijske svetilke vklopljene. 5.6.1.2 Zavornih svetilk in smernih svetilk ni dovoljeno integrirati. 5.6.1.3 Kadar pa so združene zavorne svetilke in smerne svetilke, nobena vodoravna ali navpična ravna črta, ki poteka skozi projekcije vidnih svetlečih površin teh funkcij v ravnini, ki je pravokotna na referenčno os, ne sme sekati več kot dveh mejnih črt, ki ločujeta sosednje površine različnih barv.

5.6.2

Kadar je vidna svetleča površina posamične svetilke sestavljena iz dveh ali več samostojnih delov, mora izpolnjevati naslednje zahteve: 5.6.2.1 Skupna površina projekcije samostojnih delov na ravnini, ki se dotika zunanje površine prosojnega materiala in je pravokotna na referenčno os, mora zavzemati najmanj 60 odstotkov najmanjšega štirikotnika, ki je očrtan navedeni projekciji, ali pa razdalja med dvema sosednjima/tangencialnima samostojnima deloma ne sme presegati 15 mm, merjeno pravokotno na referenčno os.

5.7   Največja oddaljenost od tal se meri od najvišje točke vidne svetleče površine, najmanjša oddaljenost pa od najnižje točke vidne svetleče površine v smeri referenčne osi. Pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom se najmanjša oddaljenost od tal meri od najnižje točke učinkovite odprtine optičnega sistema (npr. reflektorja, leče, projekcijske leče) ne glede na njegovo uporabo.

Če (največja in najmanjša) oddaljenost od tal očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.

Pri razdalji med svetilkami se razporeditev glede na širino določi od notranjih robov vidne svetleče površine v smeri referenčne osi.

Kadar razporeditev glede na širino očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.

5.8   Kadar ni posebnih navodil, ne sme utripati nobena druga svetilka, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk.

5.9   Nobena rdeča svetloba ne sme biti vidna od spredaj in nobena bela svetloba ne sme biti vidna od zadaj. Skladnost s to zahtevo se preverja, kot je prikazano v nadaljevanju (glejte risbo v Prilogi 4):

5.9.1

vidnost rdeče svetlobe od spredaj; rdeča svetilka ne sme biti neposredno vidna za opazovalca, ki se giblje na območju 1 v prečni ravnini 25 m pred skrajno sprednjo točko vozila;

5.9.2

vidnost bele svetlobe od zadaj: bela svetilka ne sme biti neposredno vidna za opazovalca, ki se giblje na območju 2 v prečni ravnini 25 m za skrajno zadnjo točko vozila;

5.9.3

območji opazovanja 1 in 2 sta omejeni z ustreznimi ravninami: 5.9.3.1 po višini z vodoravnima ravninama, ki sta 1 m oziroma 2,2 m nad tlemi; 5.9.3.2 po širini z navpičnima ravninama, ki spredaj oziroma zadaj oklepata kot 15° navzven od vzdolžne srednje ravnine vozila in potekata skozi točko ali točke stika navpičnih ravnin, vzporednih z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki omejujeta skupno širino vozila; če je točk stika več, skrajna sprednja točka velja za sprednjo ravnino in skrajna zadnja za zadnjo ravnino.

5.10   Električna vezava je taka, da je sprednjo pozicijsko svetilko, oziroma če ta ni vgrajena, žaromet s kratkim svetlobnim pramenom ter zadnjo pozicijsko svetilko in svetlobno napravo zadnje registrske tablice mogoče vklopiti oziroma izklopiti le sočasno, če ni določeno drugače.

5.11   Če ni posebnih navodil, mora biti električna vezava takšna, da žarometa z dolgim svetlobnim pramenom, žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in žarometa za meglo ni mogoče vklopiti, če niso vklopljeni tudi žarometi in svetilke iz točke 5.10. Te zahteve ni treba izpolniti pri žarometu z dolgim svetlobnim pramenom in žarometu s kratkim svetlobnim pramenom, kadar se za svetlobno opozarjanje uporablja vklapljanje žarometa s kratkim svetlobnim pramenom v kratkih presledkih ali vklapljanje žarometa z dolgim svetlobnim pramenom v presledkih ali izmenično vklapljanje žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in žarometa z dolgim svetlobnim pramenom v kratkih presledkih.

5.11.1

Če je vgrajena svetilka za dnevno vožnjo, se mora samodejno vklopiti, ko motor deluje. Če je vklopljen žaromet, se svetilka za dnevno vožnjo ne sme vklopiti, ko motor deluje. Če svetilka za dnevno vožnjo ni vgrajena, se mora žaromet samodejno vklopiti, ko motor deluje.

5.12   Opozorilne svetilke

5.12.1

Vsaka opozorilna svetilka mora biti jasno vidna vozniku v normalnem voznem položaju.

5.12.2

Kadar ta pravilnik določa opozorilno napravo za „sklenjen tokokrog“, jo lahko nadomesti opozorilna naprava za „delovanje“.

5.13   Barve svetlobe

Barve svetlobe iz tega pravilnika so:

žaromet z dolgim svetlobnim pramenom	:	bela
žaromet s kratkim svetlobnim pramenom	:	bela
smerna svetilka	:	oranžna
zavorna svetilka	:	rdeča
svetilka zadnje registrske tablice	:	bela
prednja pozicijska svetilka	:	bela ali oranžna
zadnja pozicijska svetilka	:	rdeča
zadnji odsevnik, netrikotni	:	rdeča
bočni odsevnik, netrikotni	:	oranžna spredaj oranžna ali rdeča zadaj
varnostne utripalke vozila	:	oranžna
žaromet za meglo	:	bela ali selektivno rumena
zadnja svetilka za meglo	:	rdeča

5.14   Vsako vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, mora biti opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami:

5.14.1

žaromet z dolgim svetlobnim pramenom (odstavek 6.1);

5.14.2

žaromet s kratkim svetlobnim pramenom (odstavek 6.2);

5.14.3

smerne svetilke (odstavek 6.3);

5.14.4

zavorna svetilka (odstavek 6.4);

5.14.5

svetlobna naprava zadnje registrske tablice (odstavek 6.5);

5.14.6

prednja pozicijska svetilka (odstavek 6.6);

5.14.7

zadnja pozicijska svetilka (odstavek 6.7);

5.14.8

zadnji odsevnik, netrikotni (odstavek 6.8);

5.14.9

bočni odsevniki, netrikotni (odstavek 6.12);

5.15   Vozilo je lahko dodatno opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami:

5.15.1

varnostne utripalke vozila (odstavek 6.9);

5.15.2

svetilke za meglo; 5.15.2.1 sprednje (odstavek 6.10); 5.15.2.2 zadnje (odstavek 6.11);

5.15.3

svetilka za dnevno vožnjo (odstavek 6.13).

5.16   Vse svetlobne in svetlobno-signalne naprave iz odstavkov 5.14 in 5.15 se vgradijo v skladu z ustreznimi zahtevami iz odstavka 6 tega pravilnika.

5.17   Vgradnja katerih koli drugih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, razen naprav iz odstavkov 5.14 in 5.15, je za namene homologacije tipa prepovedana.

5.18   Svetlobne in svetlobno-signalne naprave, iz odstavkov 5.14 in 5.15, homologirane za štirikolesna vozila kategorij M1 in N1, se lahko vgradijo tudi na motorna kolesa.

6.   POSEBNE ZAHTEVE

6.1   ŽAROMET Z DOLGIM SVETLOBNIM PRAMENOM

6.1.1   Število:

6.1.1.1   Za motorna kolesa s prostornino valja ≤ 125 cm3

eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:

(a)	razredom B, C, D ali E Pravilnika št. 113;

(b)	Pravilnikom št. 112;

(c)	Pravilnikom št. 1;

(d)	Pravilnikom št. 8;

(e)	Pravilnikom št. 20;

(f)	Pravilnikom št. 57;

(g)	Pravilnikom št. 72;

(h)	Pravilnikom št. 98.

6.1.1.2   Za motorna kolesa s prostornino valja > 125 cm3

eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:

(a)	razredom B, D ali E Pravilnika št. 113;

(b)	Pravilnikom št. 112;

(c)	Pravilnikom št. 1;

(d)	Pravilnikom št. 8;

(e)	Pravilnikom št. 20;

(f)	Pravilnikom št. 72;

(g)	Pravilnikom št. 98;

dva žarometa homologiranega tipa v skladu s:

(h)	razredom C Pravilnika št. 113.

6.1.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.1.3   Razporeditev

6.1.3.1   Širina

6.1.3.1.1

Neodvisni žaromet z dolgim svetlobnim pramenom je lahko vgrajen nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej: če sta ti svetilki druga nad drugo, mora biti referenčno središče žarometa z dolgim svetlobnim pramenom na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta vgrajeni druga zraven druge, mora biti njuno referenčno središče simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.1.3.1.2

Žaromet z dolgim svetlobnim pramenom, ki je integriran s kakim drugim sprednjim žarometom ali svetilko, mora biti vgrajen tako, da leži njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo opremljeno tudi z neodvisnim glavnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom ali glavnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom, ki je poleg žarometa z dolgim svetlobnim pramenom integriran tudi s sprednjo pozicijsko svetilko, morata njuni referenčni središči ležati simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.1.3.1.3

Dva žarometa z dolgim svetlobnim pramenom, od katerih je eden ali sta oba integrirana s kakim drugim žarometom ali svetilko, morata biti vgrajena tako, da njuni referenčni središči ležita simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.1.3.2   Dolžina: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

6.1.3.3   Razdalja med robom svetleče površine katerega koli neodvisnega žarometa z dolgim svetlobnim pramenom in robom svetleče površine glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom nikakor ne sme presegati 200 mm. Razdalja med robom svetleče površine katerega koli neodvisnega žarometa z dolgim svetlobnim pramenom in tlemi mora znašati od 500 mm do 1 300 mm.

6.1.3.4   Pri dveh žarometih z dolgim svetlobnim pramenom: razdalja med svetlečima površinama obeh žarometov z dolgim svetlobnim pramenom ne sme presegati 200 mm.

6.1.4   Geometrijska vidnost

Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo na območjih, za katera se zdi, da niso osvetljena v obravnavani smeri opazovanja, se zagotovi na stožčastem prostoru, določenem s črtami, ki izhajajo iz oboda svetleče površine in z referenčno osjo žarometa oklepajo kot najmanj 5°.

6.1.5   Usmeritev

6.1.5.1   Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skupaj s kotom zasuka krmila.

6.1.5.2   Za žaromet z dolgim svetlobnim pramenom se lahko vgradi sistem HIAS.

6.1.6   Električna vezava

Žarometi s kratkim svetlobnim pramenom lahko ostanejo vključeni skupaj z žarometi z dolgim svetlobnim pramenom.

6.1.7   Opozorilne naprave

6.1.7.1   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“.

Obvezna; neutripajoča modra opozorilna svetilka.

6.1.7.2   Opozorilna naprava za „napako sistema HIAS“.

Obvezna; utripajoča oranžna opozorilna svetilka, ki je lahko kombinirana z opozorilno napravo iz odstavka 6.2.8.2. Vklopi se, kadar koli se odkrije napaka v zvezi s signali HIAS. Med okvaro ostane naprava vklopljena.

6.1.8   Druge zahteve

6.1.8.1   Največja skupna svetilnost žarometov z dolgim svetlobnim pramenom, ki so lahko vklopljeni hkrati, ne presega 430 000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 100 (vrednost iz homologacije).

6.1.8.2   V primeru napake sistema HIAS za žaromet z dolgim svetlobnim pramenom je možno brez uporabe posebnega orodja:

(a)	izklopiti sistem HIAS do ponovne nastavitve v skladu z navodili proizvajalca, in

(b)	ponovno nastaviti žaromet z dolgim svetlobnim pramenom tako, da sta njegova vodoravna in navpična usmeritev enaki nastavitvi žarometa, ki ni opremljen s sistemom HIAS.

Proizvajalec predloži podrobni opis postopka ponovne nastavitve sistema HIAS.

Namesto tega se lahko proizvajalec odloči za vgradnjo samodejnega sistema, ki omogoča obe zgoraj navedeni nalogi ali ponovno nastavi sistem HIAS. V tem primeru proizvajalec službi, ki izvaja preskuse, predloži opis samodejnega sistema in do časa, ko bodo razvite usklajene zahteve, prikaže način preveritve delovanja samodejnega sistema, kot je opisano.

6.2   ŽAROMET S KRATKIM SVETLOBNIM PRAMENOM

6.2.1   Število:

6.2.1.1   Za motorna kolesa s prostornino valja ≤ 125 cm3

eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:

(a)	razredom B, C, D ali E Pravilnika št. 113;

(b)	Pravilnikom št. 112;

(c)	Pravilnikom št. 1;

(d)	Pravilnikom št. 8;

(e)	Pravilnikom št. 20;

(f)	Pravilnikom št. 57;

(g)	Pravilnikom št. 72;

(h)	Pravilnikom št. 98.

6.2.1.2   Za motorna kolesa s prostornino valja > 125 cm3

eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:

(a)	razredom B, D ali E Pravilnika št. 113;

(b)	Pravilnikom št. 112;

(c)	Pravilnikom št. 1;

(d)	Pravilnikom št. 8;

(e)	Pravilnikom št. 20;

(f)	Pravilnikom št. 72;

(g)	Pravilnikom št. 98;

dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:

(a)	razredom C osnutka Pravilnika št. 113.

6.2.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.2.3   Razporeditev

6.2.3.1   Širina

6.2.3.1.1

Neodvisni žaromet s kratkim svetlobnim pramenom je lahko vgrajen nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej: če sta ti svetilki druga nad drugo, mora biti referenčno središče glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta vgrajeni druga zraven druge, mora biti njuno referenčno središče simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.3.1.2

Glavni žaromet s kratkim svetlobnim pramenom, ki je integriran s kakim drugim sprednjim žarometom ali svetilko, mora biti vgrajen tako, da leži njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo opremljeno tudi z neodvisnim žarometom z dolgim svetlobnim pramenom ali žarometom z dolgim svetlobnim pramenom, ki je poleg glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom integriran tudi s sprednjo pozicijsko svetilko, morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.3.1.3

Dva glavna žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, od katerih je eden ali sta oba integrirana z drugim sprednjim žarometom ali svetilko, morata biti vgrajena tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.3.1.4

Če je vgrajena ena ali več dodatnih svetilnih enot za osvetlitev ovinka, ki so homologirane kot del žarometa s kratkim svetlobnim pramenom v skladu s Pravilnikom št. 113, se vgradijo pod naslednjimi pogoji:   Če gre za enega ali več parov dodatnih svetilnih enot, se vgradijo tako, da so njihova referenčna središča simetrična glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.   Če gre za posamično dodatno svetlobno enoto, mora njeno referenčno središče sovpadati z vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.3.2   Višina: najmanj 500 mm in največ 1 200 mm od tal.

6.2.3.3   Dolžina: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

6.2.3.4   Če sta vgrajena dva glavna žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, razdalja med njunima svetlečima površinama ne sme presegati 200 mm.

6.2.4   Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.11:

α	=	15° navzgor in 10° navzdol;
β	=	45° v levo in desno za eno samo svetilko;
β	=	45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk.

Pregrade ali drugi deli opreme, vgrajeni blizu žarometa, ne smejo povzročati sekundarnih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.

6.2.5   Usmeritev

6.2.5.1   Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.

6.2.5.2   Navpični naklon glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom mora ostati v mejah med –0,5 in –2,5 odstotka, razen če je vgrajena zunanja naprava za nastavljanje.

6.2.5.3   Pri glavnem žarometu s kratkim svetlobnim pramenom, katerega svetlobni vir ima ciljni svetlobni tok, ki presega 2 000 lumnov, navpični naklon žarometa ostane med –0,5 in –2,5 odstotka. Za izpolnitev zahtev iz tega odstavka se lahko uporabi naprava za nastavitev naklona žarometov, vendar mora delovati samodejno (3).

6.2.5.4   Zahteva iz odstavka 6.2.5.3 se preskusi na vozilu v naslednjih pogojih:

Pogoj A (samo voznik):

Masa 75 kg ± 1 kg, ki simulira voznika, se namesti na vozilo tako, da reproducira obremenitve osi, ki jih je navedel proizvajalec za to stanje obremenitve.

Navpični naklon (osnovna nastavitev) glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom se v skladu z navodili proizvajalca nastavi med –1,0 in –1,5 odstotka.

Pogoj B (polna obremenitev motornega kolesa)

Mase, ki simulirajo proizvajalčevo največjo skupno dovoljeno maso, se namestijo na vozilo tako, da reproducirajo obremenitve osi, ki jih je navedel proizvajalec za to stanje obremenitve.

Pred začetkom meritev se vozilo trikrat zaniha navzgor in navzdol in nato premakne nazaj in naprej najmanj za celotni vrtljaj kolesa.

6.2.5.5   Za žaromet s kratkim svetlobnim pramenom se lahko vgradi sistem HIAS. Sistem HIAS ne sme prilagoditi vodoravnega naklona za več kot znaša kot nagiba vozila.

6.2.5.6   Zahteva iz odstavka 6.2.5.5 se preskusi v naslednjih pogojih:

Preskusno vozilo se nastavi v skladu z odstavkom 5.4. Nagnite vozilo in izmerite preskusni kot sistema HIAS.

Vozilo se preskuša pod naslednjima pogojema:

(a)	največji kot nastavitve vodoravnega naklona, ki ga je navedel proizvajalec (na levo in na desno);

(b)	polovica največjega kota nastavitve vodoravnega naklona, ki ga je navedel proizvajalec (na levo in na desno).

Kadar se vozilo vrne v položaj iz odstavka 5.4, se mora preskusni kot HIAS hitro vrniti na ničlo.

Krmilo se lahko pritrdi v položaju za vožnjo naravnost naprej, da se med nagibanjem vozila ne premika.

Za preskus se sistem HIAS vklopi s signalnim generatorjem HIAS.

Sistem izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2.5.5, če noben izmerjen preskusni kot HIAS ni manjši od nič. To lahko proizvajalec prikaže tudi na drugi način, ki ga odobri pristojni homologacijski organ.

6.2.5.7   Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote se lahko vklopijo le v povezavi z glavnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom za osvetlitev ovinka. Osvetlitev, ki jo zagotovi žaromet za osvetlitev ovinka, se sme raztezati nad vodoravno ravnino, ki je vzporedna s tlemi in v kateri je referenčna os glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, za vse kote nagiba, kot je navedel proizvajalec med homologacijo naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.

6.2.5.8   Zahteva iz odstavka 6.2.5.7 se preskusi na naslednji način:

Preskusno vozilo se nastavi v skladu z odstavkom 5.4.

Izmerite kote nagiba na obeh straneh vozila pod vsakim pogojem, kadar je vklopljena osvetlitev ovinka. Koti nagiba, ki se merijo, so koti nagiba, ki jih je navedel proizvajalec med homologacijo naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.

Krmilo se lahko pritrdi v položaju za premikanje naravnost naprej, da se med nagibanjem vozila ne premika.

Za preskus se lahko osvetlitev ovinka vklopi s signalnim generatorjem, ki ga zagotovi proizvajalec.

Sistem izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2.5.7, če noben izmerjen kot nagiba na obeh straneh vozila ni manjši od najmanjših kotov nagiba, navedenih v obrazcu za obveščanje o homologaciji naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.

Proizvajalec lahko skladnost z odstavkom 6.2.5.7 prikaže tudi na drugi način, ki ga odobri homologacijski organ.

6.2.6   Električna vezava

Naprava za preklop na kratke svetlobne pramene mora hkrati izklopiti žaromete z dolgim svetlobnim pramenom.

Kadar je žaromet z dolgim svetlobnim pramenom vklopljen, ostanejo žarometi s kratkim svetlobnim pramenom in svetlobnim virom, homologiranim v skladu s Pravilnikom 99, vklopljeni.

6.2.6.1   Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote za osvetlitev ovinka morajo biti vezane tako, da jih ni mogoče vklopiti, če niso hkrati vklopljeni glavni žarometi s kratkim svetlobnim pramenom.

Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote za osvetlitev ovinka na obeh straneh vozila se lahko samodejno vklopijo le, kadar kot nagiba ni manjši od najmanjših kotov nagiba, navedenih v obrazcu za obveščanje o homologaciji naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.

Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote se ne smejo vklopiti, kadar je kot nagiba manjši od treh stopinj.

Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote se morajo izklopiti, kadar je kot nagiba manjši od najmanjših kotov nagiba, navedenih v obrazcu za obveščanje o homologaciji naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.

6.2.7   Opozorilne naprave

6.2.7.1   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“.

Neobvezna; neutripajoča zelena opozorilna svetilka.

6.2.7.2   Opozorilna naprava za „napako sistema HIAS“.

Obvezna; utripajoča oranžna opozorilna svetilka, ki je lahko kombinirana z opozorilno napravo iz odstavka 6.1.8.2. Vklopi se, kadar koli se odkrije napaka v zvezi s signali HIAS. Med okvaro mora ostati naprava vklopljena.

6.2.7.3   Pri napaki v kontrolnem sistemu se dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote za osvetlitev ovinka samodejno izklopijo.

6.2.8   Druge zahteve

V primeru napake sistema HIAS za žaromet s kratkim svetlobnim pramenom je možno brez uporabe posebnega orodja:

(a)	izklopiti sistem HIAS do ponovne nastavitve v skladu z navodili proizvajalca, in

(b)	ponovno nastaviti žaromet s kratkim svetlobnim pramenom tako, da sta njegova vodoravna in navpična nastavitev enaki nastavitvi žarometa, ki ni opremljen s sistemom HIAS.

Proizvajalec predloži podrobni opis postopka ponovne nastavitve sistema HIAS.

Namesto tega se lahko proizvajalec odloči za vgradnjo samodejnega sistema, ki omogoča obe zgoraj navedeni nalogi ali ponovno nastavi sistem HIAS. V tem primeru proizvajalec službi, ki izvaja preskuse, predloži opis samodejnega sistema in do časa, ko bodo razvite usklajene zahteve, prikaže način preveritve delovanja samodejnega sistema, kot je opisano.

6.3   SMERNE SVETILKE

6.3.1   Število

Po dve na vsaki strani.

6.3.2   Namestitev

Dve sprednji smerni svetilki (kategorije 1, kot je določeno v Pravilniku št. 6, ali kategorije 11, kot je določeno v Pravilniku št. 50).

Dve zadnji smerni svetilki (kategorije 2, kot je določeno v Pravilniku št. 6, ali kategorije 12, kot je določeno v Pravilniku št. 50).

6.3.3   Razporeditev

6.3.3.1

Po širini: sprednje smerne svetilke morajo izpolnjevati naslednje zahteve: (a) razdalja med svetlečima površinama je najmanj 240 mm; (b) smerni svetilki sta vgrajeni zunaj navpične vzdolžne ravnine, ki se dotika zunanjih robov svetlečih površin žarometov z dolgimi svetlobnimi prameni in/ali glavnih žarometov s kratkimi svetlobnimi prameni; (c) najmanjša razdalja med svetlečo površino smernih svetilk in najbližjim glavnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom je: Najmanjša svetilnost smerne svetilke (cd) Najmanjša razdalja (mm) 90 75 175 40 250 20 400 ≤ 20 Pri zadnjih smernih svetilkah je razdalja med notranjimi robovi dveh svetlečih površin vsaj 180 mm, pod pogojem, da se uporabljajo predpisi iz odstavka 2.11 tudi, kadar je nameščena registrska tablica;

6.3.3.2

po višini: najmanj 350 mm in največ 1 200 mm nad tlemi;

6.3.3.3

po dolžini: sprednja razdalja med referenčnim središčem zadnjih smernih svetilk in prečno ravnino, ki omejuje skrajno zadnjo točko celotne dolžine vozila, ne presega 300 mm.

6.3.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni koti: 20° navznoter in 80° navzven.

Navpični koti: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilk manj kot 750 mm.

6.3.5   Usmeritev

Prednje smerne svetilke lahko spreminjajo usmeritev skupaj s kotom zasuka krmila.

6.3.6   Električna vezava

Smerne svetilke se vklapljajo neodvisno od drugih svetilk. Vse smerne svetilke na eni strani vozila se vklapljajo in izklapljajo z eno napravo za upravljanje.

6.3.7   Smerna svetilka ne sme biti „integrirana“ z nobeno drugo svetilko, razen oranžne sprednje pozicijske svetilke.

6.3.8   Opozorilna naprava za „delovanje“

Obvezna. Lahko je optična ali zvočna ali optična in zvočna. Če je optična, je to utripajoča zelena svetilka ali svetilke, ki ob okvari katere koli smerne svetilke ugasnejo, ostanejo prižgane brez utripanja ali pa utripajo z opazno spremenjeno frekvenco.

6.3.9   Druge zahteve

Značilnosti, ki so navedene v nadaljevanju, se merijo brez druge obremenitve električnega sistema, razen obremenitve, ki je potrebna za delovanje motorja in svetlobnih naprav. Za vsa vozila:

6.3.9.1

je frekvenca utripanja svetlobe 90 ± 30 utripov na minuto;

6.3.9.2

utripanje smernih svetilk na isti strani vozila je lahko sočasno ali izmenično;

6.3.9.3

svetilka prvič zasveti najpozneje eno sekundo po vklopu naprave za upravljanje smernih svetilk in prvič ugasne najpozneje sekundo in pol po vklopu svetilke;

6.3.9.4

pri okvari, razen pri kratkem stiku, ene od smernih svetilk morajo ostale smerne svetilke, ki kažejo isto smer, še naprej utripati ali ostati prižgane, vendar je lahko frekvenca utripanja v takih okoliščinah drugačna od predpisane.

6.4   ZAVORNA SVETILKA

6.4.1   Število

Ena ali dve.

6.4.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.4.3   Razporeditev

6.4.3.1

Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi;

6.4.3.2

po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.4.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot	:	45° v levo in desno za eno samo svetilko; 45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk;
navpični kot	:	15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.4.5   Usmeritev

Proti zadnjemu delu vozila.

6.4.6   Električna vezava

Zavorna svetilka zasveti pri vsaki uporabi delovne zavore.

6.4.7   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava ni obvezna; če pa je vgrajena, je to neutripajoča opozorilna lučka, ki se vklopi ob okvari zavornih svetilk.

6.4.8   Druge zahteve

Jih ni.

6.5   SVETLOBNA NAPRAVA ZADNJE REGISTRSKE TABLICE

6.5.1   Število

Ena, homologirana kot naprava kategorije 2 v skladu s Pravilnikom št. 50. Naprava je lahko sestavljena iz več optičnih elementov za osvetlitev mesta, namenjenega za registrsko tablico.

6.5.2	Namestitev	Takšna, da naprava osvetljuje mesto, namenjeno za registrsko tablico.
6.5.3	Razporeditev
6.5.3.1	Po širini:
6.5.3.2	Po višini:
6.5.3.3	Po dolžini:
6.5.4	Geometrijska vidnost
6.5.5	Usmeritev

6.5.6   Opozorilna naprava

Neobvezna: njeno funkcijo opravlja opozorilna naprava, ki je predpisana za pozicijsko svetilko.

6.5.7   Druge zahteve

Če je svetilka zadnje registrske tablice kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko, integrirano v zavorno svetilko ali zadnjo svetilko za meglo, se lahko fotometrične značilnosti svetilke zadnje registrske tablice med delovanjem zavorne svetilke ali zadnje svetilke za meglo spremenijo.

6.6   SPREDNJA POZICIJSKA SVETILKA

6.6.1   Število

Ena ali dve,	če sta bele barve
ali
dve (po ena na vsaki strani),	če sta oranžne barve

6.6.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.6.3   Razporeditev

6.6.3.1

Širina:   neodvisna sprednja pozicijska svetilka je lahko vgrajena nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej: če sta ti svetilki druga nad drugo, mora biti referenčno središče sprednje pozicijske svetilke na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta vgrajeni druga zraven druge, morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila;   prednja pozicijska svetilka, ki je integrirana s kakšno drugo sprednjo svetilko, mora biti vgrajena tako, da leži njeno referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo poleg sprednje pozicijske svetilke opremljeno tudi z drugo sprednjo svetilko, morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. Dve sprednji pozicijski svetilki, od katerih je ena ali sta obe integrirani s kakšno drugo sprednjo svetilko, morata biti vgrajeni tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.6.3.2

Po višini: najmanj 350 mm in največ 1 200 mm nad tlemi.

6.6.3.3

Po dolžini: na sprednjem delu vozila.

6.6.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot	:	80° v levo in desno za eno samo svetilko: vodoravni kot je lahko 80° navzven in 20° navznoter za vsak par svetilk.
Navpični kot	:	15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.6.5   Usmeritev

Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.

6.6.6   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“

Obvezna. Neutripajoča zelena opozorilna svetilka. Ta opozorilna naprava ni potrebna, če se osvetlitev armaturne plošče lahko vklopi in izklopi le skupaj s pozicijskimi svetilkami.

6.6.7   Druge zahteve

Kadar je sprednja pozicijska svetilka integrirana v sprednjo smerno svetilko, mora biti električna vezava takšna, da je pozicijska svetilka, ki je na isti strani kot smerna svetilka, izklopljena, kadar smerna svetilka utripa.

6.7   ZADNJA POZICIJSKA SVETILKA

6.7.1   Število

Ena ali dve.

6.7.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.7.3   Razporeditev

6.7.3.1

Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi;

6.7.3.2

po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.7.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot	:	80° v levo in desno za eno samo svetilko: vodoravni kot je lahko 80° navzven in 45° navznoter za vsak par svetilk.
Navpični kot	:	15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manjša kot 750 mm.

6.7.5   Usmeritev

Nazaj.

6.7.6   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“

Neobvezna: njeno funkcijo opravlja naprava, ki je predpisana za sprednjo pozicijsko svetilko.

6.7.7   Druge zahteve

Če je zadnja pozicijska svetilka integrirana v smerno svetilko, je električna vezava zadnje pozicijske svetilke na ustrezni strani vozila ali na integriranem delu lahko taka, da je izklopljena ves čas, ko deluje smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.8   ZADNJI ODSEVNIK, NETRIKOTNI

6.8.1   Število

Eden ali dva.

6.8.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.8.3   Razporeditev

Po višini: najmanj 250 mm in največ 900 mm nad tlemi;

6.8.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot	:	30° v levo in desno za en sam odsevnik; 30° navzven in 10° navznoter za vsak par odsevnikov;
navpični kot	:	15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.8.5   Usmeritev

Nazaj.

6.9   VARNOSTNE UTRIPALKE VOZILA

6.9.1   Varnostno utripanje nastane s hkratnim delovanjem smernih svetilk v skladu z zahtevami iz odstavka 6.3.

6.9.2   Električna vezava

Varnostne utripalke se vklopijo s posebno napravo za upravljanje, ki omogoča sočasno električno napajanje vseh smernih svetilk.

6.9.3   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“

Obvezna. Utripajoča rdeča opozorilna svetilka, pri ločenih opozorilnih napravah pa sočasno delovanje opozorilne naprave, predpisane v odstavku 6.3.8.

6.9.4   Druge zahteve

Utripajoča svetloba 90 ± 30 utripov na minuto.

Svetilke prvič zasvetijo najpozneje eno sekundo po vklopu naprave za upravljanje opozorilnih svetilk in prvič ugasnejo najpozneje eno sekundo in pol po tem vklopu.

6.10   ŽAROMET ZA MEGLO

6.10.1   Število

Eden ali dva.

6.10.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.10.3   Razporeditev

6.10.3.1

Po širini: pri posamičnem žarometu je referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila ali pa rob svetleče površine, ki je najbližje tej ravnini, ni oddaljen več kot 250 mm od nje;

6.10.3.2

po višini: najmanj 250 mm nad tlemi. Nobena točka na svetleči površini ne sme biti višje od najvišje točke na svetleči površini žarometa s kratkim svetlobnim pramenom;

6.10.3.3

po dolžini: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če oddajana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

6.10.4   Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.11:

α	=	5° navzgor in navzdol;
β	=	45° na levo in desno za eno samo svetilko, razen za neosrediščeno svetlobo, ko je kot navznoter β = 10°;
β	=	45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk.

6.10.5   Usmeritev

Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.

6.10.6   Ne sme biti kombiniran z nobeno drugo sprednjo svetilko.

6.10.7   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“

Neobvezna; neutripajoča zelena opozorilna svetilka.

6.10.8   Druge zahteve

Jih ni.

6.10.9   Električna vezava

Žaromete za meglo je možno vklopiti ali izklopiti neodvisno od žarometov z dolgim in/ali kratkim svetlobnim pramenom.

6.11   ZADNJA SVETILKA ZA MEGLO

6.11.1   Število

Ena ali dve.

6.11.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.11.3   Razporeditev

6.11.3.1

Po višini: najmanj 250 mm in največ 900 mm nad tlemi;

6.11.3.2

po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.11.3.3

Razdalja med svetlečima površinama zadnje svetilke za meglo in zavorne svetilke ne sme biti manjša od 100 mm.

6.11.4   Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.11:

α	=	5° navzgor in navzdol;
β	=	25° v levo in desno za eno samo svetilko; 25° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk.

6.11.5   Usmeritev

Nazaj.

6.11.6   Električna vezava

Električna vezava mora biti takšna, da lahko zadnja svetilka za meglo zasveti le, kadar je vklopljena ena ali več naslednjih svetilk: žaromet z dolgim svetlobnim pramenom, žaromet s kratkim svetlobnim pramenom, žaromet za meglo.

Če je vgrajen žaromet za meglo, je možno izklopiti zadnjo svetilko za meglo neodvisno od žarometa za meglo.

Zadnje svetilke za meglo lahko še naprej delujejo, dokler se ne izklopijo pozicijske svetilke, in ostanejo izklopljene, dokler se spet namerno ne vklopijo.

6.11.7   Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“

Obvezna. Neutripajoča oranžna opozorilna svetilka.

6.11.8   Druge zahteve

Jih ni.

6.12   BOČNI ODSEVNIK, NETRIKOTNI

6.12.1   Število na vsaki strani

Eden ali dva.

6.12.2   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.12.3   Razporeditev

6.12.3.1

Ob strani vozila.

6.12.3.2

Po višini: najmanj 300 mm in največ 900 mm nad tlemi;

6.12.3.3

po dolžini: lega mora biti taka, da ga v normalnih okoliščinah ne morejo zakriti voznikova ali sovoznikova oblačila

6.12.4   Geometrijska vidnost

Vodoravni koti β = 30° naprej in nazaj.

Navpični koti α = 15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina odsevnika manjša od 750 mm.

6.12.5   Usmeritev

Referenčna os odsevnikov mora biti pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila ter usmerjena navzven. Sprednji bočni odsevniki lahko spreminjajo usmeritev skupaj s kotom zasuka krmila.

6.13   SVETILKA ZA DNEVNO VOŽNJO

6.13.1   Prisotnost

Neobvezna za motorna kolesa.

6.13.2   Število

Ena ali dve svetilki homologiranega tipa v skladu s Pravilnikom št. 87.

6.13.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.13.4   Razporeditev

6.13.4.1   Po širini:

6.13.4.1.1

Neodvisna svetilka za dnevno vožnjo je lahko vgrajena nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej: če sta ti svetilki druga nad drugo, leži referenčno središče svetilke za dnevno vožnjo na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta vgrajeni druga zraven druge, je rob svetleče površine največ 250 mm oddaljen od vzdolžne srednje ravnine vozila.

6.13.4.1.2

Svetilka za dnevno vožnjo, ki je integrirana s kakšno drugo sprednjo svetilko (žaromet z dolgim svetlobnim pramenom ali sprednja pozicijska svetilka), je vgrajena tako, da je rob svetleče površine največ 250 mm oddaljen od vzdolžne srednje ravnine vozila.

6.13.4.1.3

Dve svetilki za dnevno vožnjo, od katerih je ena ali sta obe integrirani s kakšno drugo sprednjo svetilko, sta vgrajeni tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.13.4.1.4

Če sta vgrajeni dve svetilki za dnevno vožnjo, razdalja med njunima svetlečima površinama ne presega 420 mm.

6.13.4.1.5

Največja medsebojna razdalja se ne uporablja, kadar so svetilke za dnevno vožnjo: (a) združene, kombinirane ali integrirane z drugo sprednjo svetilko ali (b) v projekciji sprednjega obrisa motornega kolesa na pravokotni ravnini, ki leži pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.13.4.2   Po višini:

najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi.

6.13.4.3   Po dolžini:

na sprednjem delu vozila.

6.13.5   Geometrijska vidnost

Vodoravna	:	20° navzven in 10° navznoter.
Navpično	:	10° navzgor in 10° navzdol.

6.13.6   Usmeritev

Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.

6.13.7   Električna vezava

6.13.7.1   Svetilka za dnevno vožnjo se samodejno izklopi, če so vklopljeni žarometi, razen če se slednji uporabljajo za svetlobno opozarjanje v kratkih presledkih.

Zadnja pozicijska svetilka je vklopljena, kadar so vklopljene svetilke za dnevno vožnjo. Sprednja pozicijska svetilka ali svetilke in svetlobna naprava zadnje registrske tablice se lahko vklopijo posamezno ali skupaj, kadar so dnevne svetilke vklopljene.

6.13.7.2   Če je razdalja med sprednjo smerno svetilko in svetilko za dnevno vožnjo 40 mm ali manj, je lahko električna vezava svetilke za dnevno vožnjo na ustrezni strani vozila takšna, da:

(a)	je izklopljena ali

(b)	je njena svetilnost zmanjšana ves čas, ko deluje sprednja smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.13.7.3   Če je smerna svetilka integrirana v svetilko za dnevno vožnjo, mora biti električna vezava svetilke za dnevno vožnjo na ustrezni strani vozila taka, da je svetilka za dnevno vožnjo izklopljena ves čas, ko deluje smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.13.8   Opozorilna naprava

Zelena opozorilna naprava za sklenjen tokokrog ni obvezna.

6.13.9   Druge zahteve

Oznaka DRL v ISO 2575:2004 – cestna vozila. Za obveščanje voznika, da je svetilka za dnevno vožnjo vklopljena, se lahko uporabljajo oznake za naprave za upravljanje, kazalnike in opozorilne naprave.

7.   SPREMEMBE TIPA VOZILA ALI VGRADNJE SVETLOBNIH IN SVETLOBNO-SIGNALNIH NAPRAV V VOZILO

7.1

Vsaka sprememba tipa vozila ali vgradnje svetlobnih ali svetlobno-signalnih naprav v vozilo ali seznama iz odstavka 3.2.2 se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo za ta tip vozila. Ta organ lahko potem: 7.1.1 meni, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali 7.1.2 od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva poročilo o nadaljnjih preskusih.

7.2	Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3	Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Skladnost proizvodnih postopkov mora biti v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:

8.1	Motorna kolesa, homologirana v skladu s tem pravilnikom, morajo biti izdelana tako, da so skladna s homologiranim tipom z izpolnjevanjem zahtev iz odstavkov 5 in 6.

8.2	Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za skladnost postopkov za nadzor proizvodnje, določene v Prilogi 5 k temu pravilniku.

8.3	Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri ustreznost metod za preverjanje skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se to preverjanje opravi enkrat na leto.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1	Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz odstavka 8.1 ali če vozilo ne opravi preverjanj iz odstavka 8.

9.2	Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je pred tem podelila, mora takoj obvestiti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   PREHODNE DOLOČBE

11.1	Od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 10 k spremembam 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dodatkom 10 k spremembam 01.

11.2	Po 60 mesecih od datuma začetka veljavnosti iz odstavka 11.1 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podeljujejo homologacije le, če tip vozila glede števila in načina vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav izpolnjuje zahteve iz Dodatka 10 k spremembam 01 tega pravilnika.

11.3

Obstoječe homologacije, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred datumom iz odstavka 11.2, ostanejo veljavne. Za vozila, ki so bila prvič registrirana več kot 84 mesecev po datumu začetka veljavnosti iz odstavka 11.1, lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo homologacijo tipa vozila glede števila in načina vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Dodatka 10 k spremembam 01 tega pravilnika.

12.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošiljajo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

---

(1)  Kakor je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sprem.4).

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.

(3)  Vendar lahko do 60 mesecev po začetku veljavnosti Dodatka 10 k spremembam 01 ta naprava deluje ročno brez uporabe orodja. V tem primeru proizvajalec v priročniku za lastnika vozila navede navodila za takšno ročno nastavljanje žarometov.

---

---

---

---

---

---

---